489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
slovenski politi~ni zgodovini 19. in 20. stoletja, posebej k osvetlitvi slovenskega liberalizma kot enega
od treh tradicionalnih idejnopoliti~nih taborov na Slovenskem.
M i r o s l a v  S t i p l o v { e k
M i l k o  M i k o l a,  Zgodovina celjske industrije. Celje : Zgodovinski arhiv, 2004. 279 strani.
V odmaknjenosti od prevladujo~e pozornosti zgodovinarske srenje je bila ‘e pred ~asom v Celju
predstavljena zanimiva knjiga. Zanimivost knjige pa ne izvira iz nekega »mainstream« toka, temve~ iz
njene o‘je vsebinske usmerjenosti. V ospredje postavlja problematiko gospodarske zgodovine. In to
celjsko industrializacijo, kot osrednji proces, ki je temeljito predruga~il gospodarsko in socialno podo-
bo Celja v zadnjih dveh stoletjih. Ta tematika avtorju ni tuja, saj je ‘e podpisal nekaj knjig iz tega
ob{irnega raziskovalnega podro~ja. Tokrat je bil avtorjev zamah znatno {ir{i in to upravi~eno, saj le
obravnave na dolgi rok, tudi na lokalni ravni, najbolj celovito izri{ejo dinamiko in obliko sprememb, ki
se je kazala v postopnem prehajanju proti gospodarstvu industrijskega zna~aja.
Knjiga je po svoji strukturi in pristopu enostavna, kombinira kronolo{ko-pregledni in deloma pro-
blemski pristop. V kon~nem to pomeni, da je tudi nazorno pregledna. V dobro avtorja je nedvomno {teti
tudi dejstvo, da se je ob obi~ajni razpetosti zgodovinarjev med obravnavo kolektivitet na ravni procesnosti
in individualnosti gospodarskih subjektov, v konkretnem primeru to pomeni obravnavo na ravni posamez-
nih podjetij, odlo~il, da bolj izpostavi industrijske panoge oziroma posamezne podjetni{ke usode.
Rezultat te namere je razdelitev obse‘nega, za zgodovinopisno obdelavo pa nedvomno zahtevnega,
histori~nega procesa na tri ~asovna obdobja, ki so znotraj sebe smotrno in nedvoumno definirana glede
na povezovalne dru‘beno-politi~ne in socialne okoli{~ine. Prvo poglavje zajema obdobje do druge
svetovne vojne. Kot intermezzo mu sledi dogajanje med drugo svetovno vojno, da bi avtor knjigo
u~inkovito zaklju~il s povojnim obdobjem do za~etka devetdesetih let preteklega stoletja, do opustitve
socializma in hkrati tudi Jugoslavije. Uporabljena periodizacija torej sledi uveljavljeni historiografski
koordinatni shemi.
Prvo in zadnje poglavje sta strukturirani po enakem dvodelnem vzorcu. Avtor najprej predstavi
splo{ne zna~ilnosti celjske industrije in nato preide na oris posameznih podjetij znotraj pano‘no zaokro-
‘enih skupin. Na ta na~in je avtor dobil prilo‘nost, da izpostavi lokalne celjske zna~ilnosti na obzorju
{ir{ih dru‘benih in ekonomskih ozadij, ki so determinirala tudi dinamiko in vsebino industrializacije na
Celjskem. Od tega vzorca je avtor odstopil v obravnavi ~asa med drugo svetovno vojno. Razumljivo,
saj je vsesplo{nemu vsiljevanju nem{ke podobe javnega ‘ivljenja neizogibno sledilo tudi ponem~enje
posameznih gospodarskih podjetij. In na tej ravni se dogajanje bistveno razlikuje od predvojnega ali
povojnega obdobja.
Temeljna celjska specifika, ki obvladuje ~as do druge svetovne vojne je slovensko in nem{ko rival-
stvo za prevlado v mestu. Gospodarska sfera v tem politi~nem prerivanju ni mogla ostati in tudi ni
ostala nedotaknjena. Politi~ni konflikt je zaznamoval tudi proces celjske industrializacije, zlasti v ~asu
do prve svetovne vojne. Nacionalizem je bil dodatna spodbuda marsikateremu podjetni{kemu podvigu,
a tudi neuspehu, na slovenski ali nem{ki strani. Tako lahko, so~asno kot v politiki ali na ban~nem
podro~ju, tudi na terenu industrijskega dela opazujemo oblikovanje dveh na nacionalni lo~nici ute-
meljenih gospodarskih skupnosti. Res pa je tudi, in to velja mo~no poudariti, da ta lo~nica ni bila
neprehodna. V interesu dobi~ka posameznikov jo je bilo mnogo la‘je prestopiti oziroma prese~i kot pa
v kontekstu politi~nih ali socialnih relacij, kar avtor tudi ilustrira.
Obravnava celjskih razmer izpostavlja tudi drugo pomembno zna~ilnost. Avtor namre~ ugotavlja,
da je med celjskimi podjetniki zaslediti dale~ najve~ trgovcev. Hkrati to dejstvo postavlja v {ir{i inter-
pretativni okvir akumulacije kapitala. Za uspe{en zagon industrijskega podjetja je poleg ideje, ki je
temeljno izhodi{~e, in {e marsikatere druge osebnostne in pridobljene lastnosti, potrebno v prvi vrsti
imeti predvsem zadostni kapital. In obrtni{ke in rokodelske spretnosti – dale~ od tega, da bi bile odve~
ali celo ovira – niso bile odlo~ilni pogoj. In rezultat? Sorazmerno manj podjetij, ki bi po organski poti
pre{la pot od obrtni{kih delavnic do industrijskih hal. ^e pa so ‘e krenila po tej poti, je bilo potovanje
praviloma dolgo.
490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Kot tretje, kar velja izpostaviti v obravnavi celjske industrializacije, je vloga tuje podjetni{ke pobu-
de. Tako kot v {ir{em slovenskem prostoru tudi celjsko industrializacijo v pomembnem dele‘u spodbu-
dijo in zaznamujejo podjetniki od drugod, tudi iz precej oddaljenih krajev. Prinesejo voljo, zamisli in
kapital. To nedvomno govori o obsegu doma~e podjetnosti in konkuren~nih zna~ilnosti slovenskega
okolja, konkretno celjskega.
^e v ~asu pred drugo svetovno vojno lahko govorimo o raznovrstnosti zasebnih podjetni{kih praks,
oblik in pobud, pa je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni vsega tega konec. Vkalupljenje gospodar-
ske dejavnosti po enotnem vzorcu je bilo vsesplo{no in dosledno. Prostora za lokalne posebnosti ni
moglo in tudi ni smelo biti. Proces odpravljanja predvojne gospodarske strukture je imel zunanji odraz
v zaplembah in podr‘avljenju zasebnih podjetij. Ta prehod avtor slikovito prika‘e na primerih posa-
meznih podjetij oziroma usod njihovih lastnikov. Nemalokrat, ali bolje re~eno praviloma, so bile te
usode, nedolgo tega {e pomembnih in cenjenih mo‘ in ‘ena, tragi~ne, celo zelo tragi~ne. Dokaj podrob-
no predstavi tudi oblike, zna~ilnosti in dose‘ke socialisti~ne industrializacije v petdesetih letih. Nato pa
presenetljivo v skromni pregledni obliki zaklju~i z vi{kom socialisti~ne industrializacijske vneme, ki jo
je ozna~ila globoka gospodarska kriza v osemdesetih letih, kar je davek stanju arhivskega gradiva, na
katerem tudi temelji knjiga.
Popotnica, ki spremlja natis in izid knjige Milka Mikole o celjski industrializaciji je ve~pomenska.
Ni mo~ prezreti, da po svoji vsebini in izpovedni mo~i pomembno dopolnjuje celovitost podobe celjske
preteklosti. Avtor je zaznal in se je potrudil s svojim delom premostiti obstoje~o vrzel v obse‘nem
seznamu del na temo celjske zgodovine. Na drugi strani pa ima tudi {ir{o vplivnost. Prav gotovo jo
bodo redno jemali v roke raziskovalci, ne le celjske temve~ tudi slovenske preteklosti. Pri pisanju
gospodarsko zgodovinskih pregledov bo knjiga Milka Mikole nedvomno {e dolgo nepogre{ljiva na
seznamu literature oziroma citiranih del. Njeno uporabnost pa bo poleg vsebinskih razlogov ohranjal
tudi natan~en osebni register, ki omogo~a enostaven dostop do podatkovnih informacij.
@ a r k o  L a z a r e v i }
M i l e  S .  B j e l a j a c,  Generali i admirali Kraljevine Jugoslavije 1918–1941: studija o voj-
noj eliti i biografski leksikon. Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, Dobra, 2004. 362 strani.
Beograjskega zgodovinarja Mileta Bjelajca poznamo kot avtorja ve~ {tudij o vojski prve jugoslo-
vanske dr‘ave (Vojska kraljevine SHS 1918–1921, Vojska kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935).
Pred dvema letoma je izdal knjigo, ki je zanimivo dopolnilo omenjenima. Gre za prikaz elite starojugo-
slovanske vojske, ~e kot elito razumemo najpomembnej{e ~astnike t. j. generale in admirale.
Nastanek starojugoslovanske vojske je poseben proces, ki ga je uokviril nastanek nove dr‘ave, v
katero so se zdru‘ile razli~ne skupnosti in tako tudi razli~na vojska oz. vojaki. Dolo~en vpliv je imelo
tudi dejstvo, da so se v enotno vojsko Kraljevine SHS zdru‘ile zmagovalke in pora‘enke iz prve svetov-
ne vojne.
Prvo poglavje nas vpelje v nastanek generalitete v novo nastali dr‘avi in opozori na nekaj vpra{anj,
ki so se pojavljala. V zvezi z generali nove skupne vojske naj omenim le, da so bili l. 1919 v skupno
vojsko sprejeti 3 generali in 3 admirali iz nekdanje avstoogrske vojske. Vsi trije generali pa so bili ob
upokojeni ‘e do l. 1923.
Sprejem nove zakonodaje l. 1923 je dolo~il tudi pogoje za napredovanje v generala in admirala. (O
tem je govora v drugem poglavju.) Glede na velikost vojske je bilo predvidenih 150 generalskih mest.
[tevilo se je kasneje pove~alo na ve~ kot 180. Polkovnik ali general ni‘jega ranga je lahko napredoval
le, ~e se je izpraznilo generalsko mesto. To se je lahko zgodilo, ~e je general od{el na mesto vojnega
ata{eja ali bil razporejen v rezervo.
Tako reko~ ves ~as stare Jugoslavije je v voja{kem vrhu tlelo nezadovoljstvo zaradi nespo{tovanja
zakonskih meril za napredovanje, zaradi protekcije posameznikov ali o~itnega spregledovanja drugih.
Ti o~itki so bili usmerjeni tudi na kralja Aleksandra. V tej knjigi Bjelajac, podobno kot v prej{njih
{tudijah, dokazuje, da ne moremo govoriti o oviranju nekdanjih avstoogrskih ~astnikov v njihovem
napredovanju. Povsem drugo vpra{anje pa je zanimanje za voja{ke poklice pri posameznih narodih.