Politične stvari.
Iz državnega zbora.
V 187. seji tega zasedanja dne 7. februarija t. 1. nadaljevala se je razprava o sladkorskem davku in to o §. 28 do konca. — Govorili so Bohaty, Wenzlizke, Ple-ner, Proskovec, Schaup, Kreuzig, Kronawetter, Jaques, vladni zastopnik, sekcijski načelnik vitez Baumgartner in poročevalec dr. vitez Meznik. — Koncem seje odgovoril je trgovinski minister marquis Baquehem na interpelacije poslancev Heilsberg, Derschatta, Klun in Mil-livoi glede vožnine izredno znižane za premog ostrovski. Odgovor ministrov naglašal je v prvi vrsti, da številke o zgubah do sedaj iz južnih premogokopov južni železnici prodajanega premoga niso tako visoke, kakor se je trdilo v nekaterih interpelacijah; dalje, da je mi-nisterstvo ono izjemno nizko vožnino razglasilo, kar ima posledico, da sedaj pri enakih pogojih vsakdo na tej železnici sme za vozno premoga zahtevati enako nizko vožnino; da je toraj vlada po vsem postavno izrekoma v smislu severni železnici dane koncesije ravnala; da si je pa vlada prizadevala, množino premoga, katerega namerava iz ostrovskega premogokopa sprejemati južna železnica, znižati in to z vspehom; konečno, da si je vlada prizadevala, tudi delavcem južnih premogokopov drugod priskrbeti dela, in da si tudi glede tega prizadevanja obeta vspeha. Po tem odgovoru stavil je Pickert predlog, naj bi zbornica sklenila, v prihodnji seji raz-govarjati se o tem ministrovem odgovoru. Ta predlog bil je z podporo kluba Lichtensteinovega in Hohenwar-tovega tudi sprejet.
Konečno se je prečital še predlog Knotz-ov, v katerem predlaga, naj se avstrijsko-nemška za-vezna pogodba predloži državnemu zboru v ta namen, da se sprejme med državne temeljne postave.
V seji dni 8. februarija
prečitalo se je najprej naznanilo, da je dobil zakon o začasnih plačah pravoslavnih duhovnikov dalmatinskih najvišje potrjenje; dalje o dodatnem kreditu, katerega zahteva za tekoče leto deželno-brambovsko ministerstvo, in to redne potrebščine za brambovce več    178.790 gld,
izredne potrebščine........331.340   „
za žandarmerijo pa izredue potrebščine   .      24.092   „
Potem odgovoril je naučni minister Gautsch na interpelacijo Zallinger-jevo zarad naredbe glede onih profesorjev srednjih šol, ki so državni poslanci. Odgovor pravi, da naredba nikakor ne naklada profesorjem poslancem dolžnosti sposobnosti za poduče-vanje dokazati z novega, ako tudi šest ali več let ne podučavajo, ker to velja samo za kandidate.
Po tem sprejel se je zakon o davku na sladkor v tretjem branji. — O trgovinski pogodbi z Laška poročal je baron Schwegel. V razpravi sta proti govorila, izrekoma dalmatinski poslanec Borčič in isterski Vitezič za to, ker se v pogodbi ni dosti varovalo morsko ribarstvo naše v jadranskem morji in tako ne obbrežno domače brodarstvo (kabotaža).
Prav zanimiva bila je
seja državnega zbora dne 9. februarija, v   kateri   se   je   razpravljala   podaljšana   avstrijsso-nemška trgovinska pogodba.
Razprave vdeležili so se: Velikonemec B are u t her, Menger, T lir k, dalje minister Bapehem in grof Taaffe, za tema pa še Chlumecky, Mladočeh He-rold, Neuwirth, Knotz in poročevalec Schwegel. Bareuther govoril je v smislu Knotzevem, da naj bi se Avstrijska glede gospodarskih vprašanj ožje združila z Nemško v eno skupno carinsko ozemlje, in je mnogo kvasil o nemško-avstrijski zavezni pogodbi, očitaje vladi Taaffejevi, da je ta oni pogodbi zapreka. — Menger govoril je večinoma stvarno le Mladočehom priporočal je zakon pameti z Nemško. — Baquehem govoril je izredno nepristransko, rekoč, da mora za tarifalno pogodbo z Nemško še le nastopiti čas, sedaj še Nemška stoji strogo na tleh brambe svojih pridelkov in izdelkov. — Taafte odgovoril je Bareutherju, da se je avstrijsivo-nemška za-vezna pogodba sklenila prav za čas njegovega minister-stva in se gojila do sedaj; on je ministerstvo prevzel dne 12. avgusta, pogodba pa se je sklenila dne 7. oktobra istega leta. Dostavil je še, da se on strinja po vsem z željo Bareutherjevo, da bi se na Češkem sporazumeli Čehi z Nemci; prav tako gorko pa želi, da bi se tudi sporazumeli Nemci s Čehi.
Zanimiv bil je govor Chlumeckyjev, ki je rekel, da bi naša obrtnija morala plačati stroške ožje avstrijsko-nemške  gospodarske zveze;   prav  ojstro  pa je   zavrnil
54
Kn o t z-a z njegovim predlogom glede avstrijsko-nem-ške zavezne pogodbe rekoč, da se mora le obžalovati, da se tako silno važna pogodba v tako resnem času zlorabi za politično demonstracijo v zbornici.
Dr. Herold je nepripravljen odgovarjal Bareutherju in Mengerju rekoč, da noben avstrijski državni zbor nikdar ne bode pritrdil predlogu, kakoršen je oni Knotzov, ker bi po njem Avstrija postala podložna „Nemški". — O dobrem svetu Mengerjevem odgovoril je prav dobro kazaje na ravnanje Nemcev s poljskimi Poznanci (o poljski debati v nemškem državnem zboru poročali smo ne zdavnej obširno) rekoč, da je to zveza sile, ne pa zveza pameti. Koncem govora pa je Herold tako neukretuo zagazil z besedami, da si Češka želi tolike avtonomije, ko Saksonska na Nemškem, — da je vsa desnica obžalovala, da je sploh govoril.
Seja dne 10. februarija
minuli petek bila je v resnici seja za obstanek naših južnih premogokopov, ker v razpravi bil je dotični odgovor trgovinskega ministra. — Zanimivi pa so bili v vsi razpravi samo trije govori, namreč Derschattov in vladnega zastopnika Wittek-a, ki sta bila vsaj v obče stvarna in pa Pattai-ov, ki je govoril ognjevito proti Rothschildu, najbogatejšemu judu, ki je pri tej stvari zelo prizadet. — Derschatta zagovarjal je, kakor naravno, štajerske in kranjske premogokope, Wittek branil je, deloma še preveč, južno in severno železnico, kakor naravno pa se ve da, ravnanje vladino.
Pattai pa je dokazoval, kako se judovski bogataši nič ne ozirajo na blagor 1000 in 1000 ljudi, kako skušajo zapovedovati bolj in bolj v vseh krogih in izrekoma en del našega nekdaj ponosnega plemstva bičal je oj-stro rekoč: en del našega nekdaj tako ponosnega plemstva uklanja in sladka se cesarja zlatega teleta, mar naj bi oni od svojih grbov strgali cunje, da bi si z njimi pokrili svojo sramoto. — V tej seji izvolil se je tudi odsek 36 členov za zakon o davku na žganje ter si je izvolil za načelnika Javorskega, za namestnika P lene rja.
p* p* 55