# Dragi rojaki! Današnji shod smo prièeli z istimi bese- dami, s katerimi so naši predniki prièenja- li katoliške shode skozi skoraj sto let. Hvaljen bodi Jezus Kristus! To je pozdrav, pa tudi program slovenskih katoliških shodov doma in po svetu. V teh besedah je povzet naš osebni smisel, je zajeto poslanstvo naše skupnosti ter naposled tudi konèni program slovenskega naroda in vseh narodov na zem- lji. Vse, kar je, ima zadnji namen, slaviti Gos- poda. Zato je prav, da klièemo z besedami psalmista: Povelièeval Te bom, o bo`ji moj Kralj, slavil bom tvoje ime na vekov veke ... Hvalo Gospodovo naj govore moja usta in vsi ljudje naj slave njegovo sveto ime. .. (Ps 145,1.21) Vendar kako naj slavimo Gospoda? Kako naj Mu dajemo èast mi, njegove stvari, v se- danji dobi, v teh razmerah? Stvarnika mo- remo èastiti le s tem, kar nam je On poda- ril. Slavimo ga s tem, kar smo. Njega, ki je oseba, slavimo kot osebe; po- nosni, ker smo po Njegovi dobroti svobodno, razumno, neponovljivo bitje, odsev Njegove podobe; pa bedni in skrušeni, ker vemo, da smo tega daru nevredni (GS 12,13). Njega, ki je Trojica Ljubezni, slavimo v naših obèestvih. Kot svobodna bitja smo pre- jeli tudi mi dar ljubezni. Izkazujemo Mu sla- vo zato v naših dru`inah, v naši zdomski skupnosti, kot udje slovenskega naroda in ka- toliške Cerkve. Kjerkoli `ivimo povezani z vezmi ljubezni, hvalimo skupnega Oèeta, ki je njen vir. Njega, ki je Duh — slavimo z umom, v duhu misli in globini srca, kjer je prièetek naših odloèitev. Izkazujemo mu hvalo in zah- valo tako, da Mu posveèamo vsa spoznanja pa tudi še nedognane in skrite misli ter ga prosimo, naj da med temi mislimi rast le ti- stim, ki so v skladu z Njegovim stvariteljskim naèrtom. Njega, ki je Beseda — hvalimo z besedo, ki nam jo je On podaril. Hvalimo ga z našo, s slovensko besedo, s katero so slavili Gospo- da rodovi pred nami in ki bo zvenela v zbo- ru hvalnic, vse dokler bo naš narod hotel ̀ iveti. Njega, ki je Dejanje — povelièujemo s svo- jimi deli. Kadar so ta v skladu z naravo, se kot izraz ustvarjalne volje svobodnih oseb dvi- gajo Stvarniku v èast. Delo naj zdru`uje v sebi upravièeno iskanje osebne koristi, a s skrb- jo za blaginjo bli`njega, da bo kot resnièen izraz èloveške solidarnosti hvalospev nebeš- kemu Oèetu. Njega, ki je Stvarnik — hvalimo v njego- vem stvarstvu. Ko se poglabljamo v resnico, ko obèudujemo lepoto, ko obèutimo dobroto stvarjenja, Mu izra`amo hvalo tako, da po svojih moèeh iz`arevamo, širimo in posre- dujemo vse, kar smo spoznali za resnièno, lepo in dobro. Shod katoliških Slovencev v Argentini je kakor vzpetina na naši romarski poti skozi èas. Ozremo se po prehojenih razdaljah, po- klièemo si pred oèi svoj konèni cilj, pa presojamo lastne slabosti in sile, ko se pri- pravljamo na nadaljnji korak. Preteklost veè kot štiridesetletnega zdoms- tva ni bila lahka. A z bo`jo pomoèjo in s pri-  % 7 &    *  ). /+  G     H0      %  7 ,    '         prošnjo slovenskih muèencev smo ohranili zvestobo. Zmota in sistem, ki sta nagrmadila na slovenski narod nesreèo bratomorne vojne, krvavo preganjanje in zatiranje osebne svo- bode, konèno propadata. Za seboj pušèata opustošenje, zmedo, dvom. Poglavitna nevarnost sodobnosti ni veè nekdanje borbeno brezboštvo z zmoto o bo- doèem zemskem raju. Danes so ogro`ene vse vrednote, zaradi posplošene brezbri`nosti. Premnogih prihodnost ne zanima veè. Hoèe- jo le sedanjost, v sedanjosti pa ugodje brez napora, vse in takoj. Pred podobno nevar- nostjo stojimo danes Slovenci, bodisi na svoji zemlji bodisi v svetu. Naša zdomska skupnost stoji pred novo, morda najte`jo preskušnjo. Ali se bomo še na- prej odloèali za vrednote, ki so vir notranje- ga miru, a zahtevajo napor, ali bomo raje iskali sreèo v zunanjosti in v be`nem ugodju trenut- ka? Ali bomo veslali kot katoliški Slovenci pro- ti toku, v smeri poslanstva in konènega smotra ali pa se bomo prepustili neosebnim valovom neodgovornega porabništva? Ta odloèitev poteka po sredi naših src in dru`in. Do izraza pride vsak dan, ko se od- loèamo: ali slovensko branje ali televizijski program, ali dru`inski ro`ni venec ali noè- ni ples, ali slovenska prireditev ali zabava v anonimnosti velemesta, ali neplaèano delo za skupnost ali dodaten dohodek za višjo `iv- ljenjsko raven. Èeprav je zunaj naše skupnosti res tudi veliko dobrega in zanimivega, gre za prepro- sto dejstvo, da ni mogoèe ohranjati lastnih vrednot brez odpovedi, ker je naš èloveški èas omejen. Ne moremo se posveèati vsemu, niti vse- mu dobremu ne! Sprejeti moramo resniènost svojih omejitev in usmerjati delovanje v skla- du s tem spoznanjem. Vsak èlovek ima svoje osebno poslans- tvo, vsakdo ga vrši na svoj naèin, a v neka- terih toèkah se naša osebna poslanstva stikajo, to je v `arišèu skupnih temeljnih vrednot: na- rodnosti in vere. V skladu s tem, kar spoznamo za vrednoto, pa moramo vzgajati svojo vest (DH 14; GS 16). Po njej bomo odgovorno urejali uporabo pre- jetega èasa za talente, ki so nam bili zaupani, za naše bli`nje in med njimi posebej za rojake, ki so nam po srcu, usodi in potrebi najbli`- ji. Odloèiti se moramo, ali uporabimo svoj èas tako ali drugaèe, v zavesti, da bomo nekoè tudi o tej odloèitvi dajali odgovor. Ko se oziramo v bli`njo prihodnost in v razmere, ki nas obdajajo, nas pogled navdaja s tesnobo. Zdi se, da se svet pogreza v mre`o zmot in nevzdr`no polzi v novo poganstvo. “Globoke in nagle spremembe” v èloveštvu, o katerih govori II. vatikanski cerkveni zbor (GS 4,2), se zde, da vodijo vedno dalj od Boga in od èloveške vzajemnosti. A ni vse temno. Cerkveno uèiteljstvo pod vodstvom Janeza Pavla II. je jasno in ned- voumno. Ob njem se spomnimo Jezusovih besed: “Zaupajte, jaz sem svet premagal!” (Jn 16, 33). Kot vedno bo dr`alo tudi v prihod- nosti, da je boj za vrednote zmagovit le te- daj, kadar smo v tesni povezanosti z Njim, ki je najvišja vrednota in vir vseh vrednot. Da bomo vzdr`ali vsak na svojem mestu, da bodo naše dru`ine vztrajale v dobrem, da bomo mogli in hoteli pomagati bli`njim v dušni in telesni potrebi, da najdemo kot na- rod spet pot do medsebojne vzajemnosti in bo`je ljubezni, za vse to potrebujemo ob last- nih naporih Gospodovo pomoè. On, ki nam je naroèil: “Bodite popol- ni, kakor je popoln vaš nebeški Oèe” (Mt 5,48), nas s tem uèi, da bodimo do sebe zah- tevni. Brez zahtevnosti ne bomo dosegli ni- èesar, ne v naravnem ne v nadnaravnem redu. Vendar, ker Kristus pozna našo sla- bost, vemo, da skrivajo njegove besede tudi obljubo opore. Kadar se trudimo in zahte- vamo od sebe res vse, bo milost bo`ja do- polnila našo slabost.  % 7 &    *  # Ko koncil razlaga Jezusovo zahtevo po po- polnosti, pravi: “Jasno je, da so vsi kristja- ni, naj bodo katerega koli stanu in polo`a- ja poklicani k polnosti kršèanskega `ivljenja in k popolni ljubezni. S to svetostjo pa tudi v zemski dru`bi prispevajo k temu, da `iv- ljenje postaja bolj èloveško” (LG 40). Èlo- vekov osebni smoter in njegovo dru`beno poslanstvo se tako skladata in dopolnjujeta. Ta odnos med osebnim in dru`benim v èloveku še bolj osvetli drugo mesto koncilskih odlokov, kjer beremo, da je “neravnovesje, za- radi katerega trpi sedanji svet, povezano s ti- stim ... temeljnim neravnovesjem, ki ima svoje korenine v èlovekovem srcu ...” (GS 10,1). Odtod vodilo tudi za reševanje naših kon- kretnih te`av. Zastaviti si moramo visoke cilje, v naravnem in nadnaravnem redu. V vsakda- njem, poklicnem in kulturnem ̀ ivljenju se tru- dimo za kakovost; na podroèju vere pa za re- snièno zavzetost in globino. Poklicani smo k svetosti, ki je edina pot do osebne sreèe pa tudi najveèji doprinos k uravnovešenemu dru`be- nemu `ivljenju. Vendar se moramo kot lai- ki odzvati temu klicu na nam lasten naèin. Janez Pavel II. takole uèi (Nagovor 4. 10. 1987): “Laik je poklican, da se posveèuje, ne zunaj svojih zemskih nalog, kot da bi hotel slu`iti Bogu loèen od sveta, temveè tako, da prepaja s svojim globokim religioznim èutom vsakdanje dol`no- sti in da odkriva dan za dnem, minuto za mi- nuto, prisotnost bo`jega duha, ki prav tako kot napolnjuje vesolje, polni njegovo dušo. Laik je po- klican k svetosti ... tako, da ostane to, kar je: èlovek med ljudmi.” (O.R., 11. 10. 1997, str. 1) Vsi smo poklicani, da povezani z Bogom izboljšujemo sebe in svet (LG 36). Poklica- ni smo k preroški slu`bi (LG 129), ki naj jo, po besedah škofa Krambergerja na zadnji si- nodi v Rimu, opravljamo kot prièe bo`jega kraljestva v svetu (O.R., 1. 11. 1987, str.11). Kot kristjani vemo, da nas je Bog za to na- logo “odbral” (Jn 15,19). Na nas je zdaj, da to bo`jo “izvolitev in poslanstvo” sprejme- mo (A.Š.), ter da ne izgubimo stika z Njim, ki je vir Resnice. To naj bo poni`en, predan stik stvari s svojim Stvarnikom; zaupen, pri- srèen stik z Oèetom. @ivimo na prelomnici èasov, in naša vera, naše upanje in naša ljubezen bodo postav- ljene na preskušnjo. Vendar, ne bojmo se, ker z bo`jo pomoèjo bomo kljub slabosti moèni! (GS 13,2) Katoliški shod nam ka`e pot v smeri re- sniènih vrednot. V svetu, ki zanika vsak red in katero koli vrednoto, je naša naloga, da uredimo vrednotenje sami v sebi ter da ta bo`ji in zato tudi naravni red posredujemo tistim, ki ga ne vidijo. Za današnjo dru`bo je znaèilno, da jo se- stavljajo mno`ice, ki od vrednot be`e. Glavno gibalo naše dobe je beg. Beg pred resniènostjo in beg pred odgovornostjo. Èlovek se zateka v utvaro drog, zmot, aktivizma in mno`iè- ne anonimnosti, da se ne bi sreèal s konkret- no odgovornostjo, ki jo iz`areva dragocenost lastnega kri`a. Sprejeti svojo osebno resniènost in z njo poslanstvo, v okviru slovenstva, kršèanstva in politiène emigracije, pomeni za nas v teh raz- merah sprejeti svoj kri`. Vsak kri` je te`ak in vsaka vrednota terja napor; a ti napori nas bo- gatijo s polnostjo ̀ ivljenja, v naravnem in nad- naravnem redu. Kdor pa pred svojim kri`em be`i po navidezno lahkih poteh `ivljenjske- ga materializma, zapade v odvisnost te`jih, bre- zupnih in smrtonosnih bremen. @ivljenje iz vrednot ali beg v smrt, to je edina izbira! In katere so vrednote, ki terjajo od èlo- veka napore, odpovedi in celo junaštva? Ob tem vprašanju se loèijo pota, se razcepijo sve- tovni nazori. Za kristjana je odgovor jasen in nedvomen: v vesolju, na zemlji in v glo- bini srca gre prvo mesto Stvarniku. Med stvarmi tega sveta pa pripada po bo`ji volji prvenstvo èloveški osebi. Vsak èlovek je sebi najbli`ji, a kristjan ve, da mora ljubiti bli`njega kot sebe. “Vsakdo  % 7 &    *      mora na svojega bli`njega brez izjeme gledati kot na svoj drugi jaz” (GS 27,1). To je osnova èlovekove vzajemnosti, ki predstavlja temelj- no dru`beno vrednoto. Odnos med ljudmi naj bo osnovan na do- brini osebne svobode. Cerkveni zbor nas opo- zarja, da je “resnièna svoboda odlièno zna- menje bogopodobnosti v èloveku” (GS 17). Prav je zato, da gojimo v sebi in okrog sebe spoštovanje do krhke èlovekove osebe, ka- tere svobodo spoštuje sam Bog. Dru`ina, ki jo konstitucija Lumen gentium imenuje “domaèa cerkev” (LG 11), je kraj, kjer se poraja ljubezen in z njo `ivljenje. Staršem in otrokom je dom neprestana “šola za bo- gatitev èloveènosti” (GS 52,1). Gre tedaj za vrednoto, ki je za èloveka nenadomestljiva; na njej sloni naša osebnost in dru`benost, na- ša telesna, duševna in duhovna rast (GE 3). “K sami èloveški osebi pa spada, da se do prave in popolne èloveènosti povzpne samo po kulturi, to je z gojitvijo in razvijanjem na- ravnih dobrin in vrednot” (GS 53,1), opozarja koncil. Kultura v najširšem pomenu besede je tedaj visoka vrednota, ki pa raste le tam, kjer so èlovekove ustvarjalne sile svobodno, a smo- trno usmerjene. Èeprav je ustvarjalna iskra vedno osebna, pride kultura do izraza v èlo-  % 7 &    * Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.  # vekovi obèestvenosti. Odtod pomen dru`ine in naroda za rast kulture, ki je v svoji razliènosti in pestrosti konèno last vsega èloveštva. Èlovekova kulturna dejavnost je neloè- ljivo povezana z njegovo besedo — z jezikom. Materni jezik je vez rojaka z rojaki, èez pro- stor in èas; je o`ilje narodnega obèestva in naravna vrednota, katero je Bog zaupal vsa- kemu posebej. Po besedah rektorja tukajš- nje katoliške univerze “vtisne vsak narod v svoj jezik svoj naèin mišljenja in èutenja ter dojemanje `ivljenja ... Jezik pa ta svojski na- èin mišljenja in izra`anja posreduje vsakemu èlenu narodne skupnosti.” (O.N.D.) Gre tedaj za izredno dobrino, s pomoè- jo katere se med seboj duhovno bogatimo, katere obubo`anje pa ima te`ke osebne in ob- èestvene posledice. Res, da pod vidikom veè- nosti slovenšèina ni boljša od drugih jezikov; toda mi bi bili bistveno okrnjeni pa tudi mo- ralno odgovorni, èe bi svoj jezik zanemari- li in s tem spravili v nevarnost obstoj naroda. Slovenšèina je istoèasno zakladnica in trdnjava slovenstva! Narod, ki povezuje dru`ine v širšo narav- no skupnost, je nosilec izroèil in kulture skozi èas. Posamezniku daje narodno obèestvo novo razse`nost in polet ter mu je v marsi- èem kot dru`ina v velikem in èloveštvo v ma- lem. Je vrednota, ki sloni na skupnih kori- stih, a rase predvsem iz medsebojne ljubezni. Zato zanjo ni meja ne v èasu ne v prostoru!  % 7 &    * Meditacija o skrivnosti Svete Trojice, 2005. Risba s tušem na papir.      Mejo zvestobe svojemu rodu je iskati le v globini èlovekovega srca. Zato, èeprav daleè od slovenske zemlje, se naša zdomska skup- nost dobro zaveda vrašèenosti v slovenskemu narodu ter pravic in dol`nosti, ki iz tega iz- virajo. Preprièani smo, da ima vrednota oseb- ne svobode svoje dopolnilo v svobodi naroda. Vsak narod ima neodtujljivo pravico, da svo- bodno odloèa o svoji usodi in da `ivi v zboru narodov kot enakopraven politièen subjekt. Nihèe ne dvomi, da imamo Slovenci moral- no pravico do samoodloèbe, a to pravico smo dol`ni tudi uporabljati. V svetu, kjer se narodi sicer vedno jasneje zavedajo medsebojne od- visnosti in potrebe po mednarodni vzajemnosti (GS 57,6), je dr`avna samostojnost bistvena do- brina, ki omogoèa narodu, da se lahko odgo- vorno odloèa za tako dru`beno ureditev, ki bo v skladu z njegovimi znaèilnostmi pospeševala rast posameznikov ob splošnem kulturnem in gospodarskem razmahu. Le na ta naèin je za- gotovljena prava skupna blaginja (AA 14), ki vsebuje ne le osebno, marveè tudi narodno te- `enje po popolnosti (GS 74, 1). @ivimo pa istoèasno tudi v “duhovnem in vidnem” obèestvu svete Cerkve (LG 1,8). Udje smo skrivnostnega telesa Jezusa Kristusa (LG 1,7), ki ga s telesnimi oèmi vidimo v pe- strosti “bo`jega ljudstva” (LG 2,13). Naša ver- ska srenja v zdomstvu, list na slovenski ve- jici bo`je trte (LG 1,6), nam predstavlja dra- goceno dobrino. Omogoèa nam, v skladu z bo`jo zamislijo, harmonièno rast v smeri na- ravnih in nadnaravnih vrednot. Po njej pre- jemamo milosti za `ivljenje v èasu in prosto- ru, kamor nas je postavil Stvarnik. Zavedamo se zaèasnosti vsega zemskega, a verujemo, da je prav to bivanje pogoj, da bomo nekoè mo- gli po bo`ji dobroti prestopiti prag smrti v polnost `ivljenja. Tudi èlovekovo dobro opravljeno delo je vrednota, katere pomen presega kakršno koli gospodarsko vrednost. Zadnji koncil poudar- ja: “S svojim delom èlovek ... vzdr`uje svoje `ivljenje in `ivljenje domaèih, se povezuje z brati in jim slu`i; more izvrševati resnièno ljubezen ..., sodelovati pri spopolnjevanju bo`jega stvarstva ... in se zdru`evati s samim rešilnim delom Jezusa Kristusa ...” (GS 67,2). Delo je izraz èloveka v stvarstvu! Za se- boj pušèa vidno sled v obliki kulture, to je znanosti, umetnosti, gospodarstva in dru`- bene ureditve; pa nevidno sled osebnih na- porov in zaslug. Z delom skuša èlovek seda- njosti izboljšati prihodnost sebi, potomcem in rodovom, ki jih ne pozna: istoèasno pa si z njim pripravlja tudi lastno veènost. Slovenci smo bili od nekdaj ponosni na svojo sposobnost in delavnost ter smo s svojo delovno etiko postavili temelje tudi naši zdom- ski skupnosti. Kvalitetno in odgovorno delo je del naše narodne kulture in zato tudi os- nova zamisli “Slovenije v svetu”, to je slovenske aktivne prisotnosti zunaj meja naše zemlje. Za vse te in še mnoge vrednote, ki iz ome- njenih izvirajo, smo soodgovorni. Odgovorni smo za njih ohranjanje, rast in pravilno umeš- èanje v našem osebnem in dru`benem `ivlje- nju. To odgovornost nosimo pred Stvarnikom, pred svojo vestjo, pred dru`ino in narodom ter posredno pred vsem èloveškim rodom. Kot èlani politiène emigracije in potom- ci generacij, ki so do`ivele v našem narodu na- silje revolucije in muèeništvo njenih `rtev, pa smo nosilci še posebne vrednote, ki je zgodo- vinska resnica, kolikor jo poznamo. Odgovor- ni smo za dobro ime rojakov, katerim je ko- munistièno nasilje vzelo `ivljenje in jim ho- èe jemati tudi èast. Odgovorni smo tudi za zdrave slovenske dru`bene tradicije, katere smo dol`ni ohranjati, razvijati ter posredovati kot prispevek k praviènejši in vrednejši ureditvi dru`benih odnosov v našem narodu. Vemo, da kot ljudje ne posedujemo vse resnice; zavedamo pa se, da kot kristjani na resnici temeljimo, da jo spoštujemo, kjer koli naletimo nanjo, da smo do nje odprti ter da smo za vsak njen drobec odgovorni!  % 7 &    *  # Zato skupaj z vsemi slovenskimi rojaki prosimo Svetega Duha: naj nam utrdi spo- min, da bomo mogli prièati, kar vemo, da je res; naj nam razsvetli pamet, da bomo spoz- nali, kar je prav in znali razbirati znamenja èasov (GS 4,1); naj nam omeèi voljo, da bomo hoteli, da se bomo upali v skladu s spoznanjem `iveti in delati. Katoliški shod ima smisel le, èe pomeni — prerod! “`ivimo ... v èasu novega adventa, ki je èas prièakovanja” (RH 1), nas opozar- ja sedanji pape`. Advent pa je tudi èas pri- prave, èas preroda. Zato smemo vzklikniti z besedami konstitucije Gaudium et spes: “Glejte, zdaj je èas milosti za spreobrnjenje src, zdaj je dan rešitve!” (GS 82,4). Spreobrnjenje srca, ki je prièetek prero- da, pa mora prièeti vsak od nas pri sebi. Ho- èemo prerod slovenske dru`ine? Zaèetek je pri tvojem, pri mojem spreobrnjenju, kajti zanj sem najprej odgovoren. @elimo, da bi se v naši zdomski skupnosti okrepila po`r- tvovalnost, da bi med nami rasla velikodu- šnost? Hoèemo prerod v našem javnem `iv- ljenju? Prav je tako, a ne pozabimo, da smo skupnost slovenskih dru`in. Ko bodo te prerojene v Kristusu, bo tudi skupnost pol- na vrlin. Slovenski narod potrebuje nove temelje! Svojemu rodu bi radi izprosili milost veli- kega spreobrnjenja. Vendar, èe res hoèemo, da bo v narodu zavladala vzajemnost in se poglobila ljubezen do Boga, gojimo ju najprej sami do take mere, da bo njuna sila podrla vse vidne in nevidne meje med nami. Za ve- liko spreobrnjenje je potrebno veliko molitve in veliko ljubezni! Lahko reèemo, da naša skupnost ne goji sovraštva do rojakov, ki so z revolucijo pah- nili narod v nesreèo, zakrivili zloèin nad svo- jimi nasprotniki, povzroèili naše zdomstvo in ki krivièno preganjajo ter zapostavljajo tiste, ki so drugaènega mišljenja. Upravièeno pa zahtevamo od njih, da vrnejo narodu svo- bodo, da bo vsak Slovenec lahko odgovorno iskal resnico in se po svoji vesti odloèal za pravico. Zahtevni pa moramo biti tudi do sebe! V Matejevem evangeliju beremo Jezuso- vo naroèilo: “Jaz pa vam pravim: ljubite svo- je sovra`nike; delajte dobro tem, ki vas so- vra`ijo in molite za tiste, ki vas preganja- jo in obrekujejo, da boste otroci svojega oèe- ta, ki je v nebesih” (Mt 5,44–45). Ni dovolj, da ne sovra`imo teh, ki nam delajo krvivico. Bog hoèe, da jih ljubimo, da jih ljubimo tudi tedaj, ko smo se dol`ni pred njihovo krvico braniti (GS 74,5). Drugi vatikanski cerkveni zbor nam to zapoved, ki se nas tako neposredno tièe, pojasnjuje z znanimi be- sedami: “Razlikovati moramo med zmoto, ki jo je treba vedno zavraèati, in med tistim, ki se moti” (GS 28,2). To pomeni, da je èlo- vek, ki se moti, ki dela krivico, vreden us- miljenja prav zato, ker se s svojim delova- njem oddaljuje od Boga, ki je tudi njegov konèni smoter. Materialna krivica, ki jo tr- pimo — pa naj bo še tako velika —, je majhna v primeri z nesreèo, ki jo tak èlovek dela sebi, in z duhovno škodo, katero lahko pov- zroèa svojim bli`njim. Izkazovanje kršèanske dobrote ni v lah- ki besedi, tudi ne v lahkomiselni pozabi in ravnodušnih odnosih, kot da krivic in zab- lode ne bi bilo. Ni prave ljubezni do bli`njega tam, kjer ni spoštovanja resnice; vendar še tako èista resnica ne najde poti do srca, èe je ne spremljata razumevanje in dobrota. Naše neizprosno zavraèanje zmote in kri- viènega dru`benega sistema v domovini iz- haja iz istega evangeljske dr`e, kot sta usmi- ljenje in molitev za nje, ki gorje povzroèa- jo. Hoèemo, da bi v našem narodu zavladal mir, ki izhaja iz ljubezni do bli`njega in ki je, kot uèi koncil, “v pravem in polnem po- menu delo praviènosti” (GS 78). Pri tem pa prosimo Boga za èistost naših namenov, da v tem, ko se trudimo za resnièno vzajemnost  % 7 &    *      in za bo`je kraljestvo v narodnem obèestvu, ne bi kdaj iskali le sebe. Vèasih se zdi, da je la`je govoriti o krš- èanski ljubezni do oddaljenih, kakor izkazo- vati jo bli`njim, ki `ive okrog nas. Sredi med nami imamo rojake, ki so zapušèeni, bolnike brez svojcev, oèete brez dela; imamo inva- lide, vdove in sirote; samske matere in dru- `ine s številnimi otroki, ki jim ponos brani priznati bedo; pa tega ali onega v duhovni stiski, ker mu svet ogro`a vero. Vsi ti so v neki meri še vedno tihe `rtve revolucije. Niso se odtrgali od rodne zemlje po lastni volji. Oni sami ali njih starši so sprejeli nase isti kri` kot vsi, a medtem ko je enim pomenila vsi-  % 7 &    * ljena pot èez morje blagostanje, pomeni dru- gim nesreèo. To so naši bratje v najo`jem po- menu besede in zanje smo soodgovorni. Dol`ni smo jim tvarno in moralno oporo, razumevanje in spoštovanje. Pomagajmo si med seboj, bodimo strp- ni drug do drugega, da bomo v oèenašu lahko mirne vesti molili: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušèamo ...”, ne le velike, ampak tudi male krivice, zamere, napake na- ših bli`njih. Prosimo nebeškega Oèeta, naj nas obvaruje, da sami ne bi nikdar — hote ali nehote — prizadeli drugim krivice in da bi bil naš èut za pravico vedno neloèljivo povezan z usmiljenjem. Sveta dru`ina, 2007. Risba s tušem na papir. # #  % 7 &    * A prerod se prièenja še bli`e. Lastna dru- `ina, dom, je prva in vsakdanja preskušnja kršèanske ljubezni! Daj Bog, da bo med nami dovolj vere, dovolj zaupanja, da ne bomo zapirali src in domov pred otroki, ki bi se radi rodili v naši sredi! Skrbimo pa tudi, da bomo z veseljem posveèali del svojega èasa mladim, da jim bomo nudili mo`nost po- menka, svojo izkušnjo, globoko razumevanje in toplo domaènost. Vzemimo si èas in radi dajajmo mlademu rodu iz zakladnice vred- not, katere smo tudi mi prejeli kot dar (Mt 10,8)! Cerkev nas opozarja z besedami kon- cila: “Èe bodo starši dajali dober zgled in sami gojili dru`insko molitev, bodo otroci in tudi vsi, ki `ive v krogu dru`ine, la`e našli pot do prave èloveènosti, do svojega zveli- èanja in do resniène svetosti” (GS 47,3). Zgled staršev, ki je najvarnejša pot do pra- vilnega vrednotenja v srcih otrok, pa ni v zu- nanjih dejanjih, temveè predvsem v globoki, notranji navezanosti na vrednote. Otroci èu- tijo, kje imata oèe in mati svoje srce. Velikodušna ljubezen zakoncev je vir vse- stranskega `ivljenja; njuna vera in upanje pa prièetek dru`inske in dru`bene rasti. Te velike kreposti se prelivajo kot po`ivljajoèa sila iz osrèja dru`in po otrocih v `ile skupnosti in naroda. Tako se krepi nevidna vez, ki dru- `i naravo z nadnaravo, èas z veènostjo in èlo- veènost s svetostjo. To je spreobrnjenje srca, to je prerod, h kateremu smo poklicani! Katoliški shod je klic po `ivljenju iz krš- èanskih resnic. Njegove vsebine ni mogoèe izèrpati v predavanjih pripravljalnih odsekov, pa tudi ne v zgošèenih sklepnih izjavah, ki se dotikajo bistvenih podroèij našega `ivlje- nja. Shod nam nakazuje temelje in smer, pot pa, èetudi v marsièem skupna, je vendarle na- loga osebnih naporov. Èe hoèemo, da bo novo obdobje v naši skupnosti, pa tudi v celotnem slovenskem na- rodu obdobje klenega, globokega `ivljenja in ne le zunanjega aktivizma, ki je predznak smrti, si osvojimo take osebne lastnosti, ki jih bomo s ponosom imeli za naš narodni spoznavni znak. Slovenec naj samozavestno terja od samega sebe: v mislih — jasnost, v na- èrtih — zahtevnost, v dejanjih — kakovost, v skupnosti — vzajemnost, v vsem pa odgovor- nost! Kot kristjani pa se moramo truditi, da bomo dodali: v dušah — svetost! Slovenci smo maloštevilni, a smo lahko resnièno veliki, èe se oklenemo visokih vred- not, pošteno in zares! Prosimo “Devico Marijo, ki je ob ange- lovem oznanjenju sprejela v svoje srce in v svoje telo Besedo in svetu prinesla `ivljenje” (LG 8,53), naj nam pomaga, da bomo ostali zvesti svojim sklepom in da se bomo v èa- su preskušenj znali in hoteli odloèati za re- snico in za `ivljenje. V zavesti svojih slabosti in odgovornosti, globoko vdani v voljo nebeškega Oèeta ter iskreno hvale`ni za bo`je darove si upamo s tega mesta zaklicati: Jezus Kristus, bodi Kralj preskušanemu slovenskemu narodu, kot je Tvoja Mati kljub naši nevrednosti ljubljena in èešèena Kraljica Slovencev! Pojasnila: O.R. - L’Osservatore Romano; španska tedenska izdaja. GS — Gaudium et spes; pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu; (7. 12. 1965). DH — Dignitatis humanae; koncilska izjava o verski svobodi; (7. 12. 1965). LG — Lumen gentium; Dogmatièna konstitucija o Cerkvi; (21. 11. 1964). GE — Gravissimum educationis; koncilska izjava o kršèanski vzgoji; (28. 10. 1965). A.Š. — Anton Štrukelj: `ivljenje iz polnosti vere, Ljubljana, Dru`ina, 1995, 95. O.N.D. — O. N. Derisi: Cultura y la palabra; pogl. VI. AA — Apostolicam actuositatem; koncilski odlok o laiškem apostolatu; (18. 11. 1965). RH — Redemptor hominis; okro`nica pape`a Janeza Pavla II.