•X- v V 112 .• :' • Rudeči škapulir bridkega terpljenja in presvetih Sere Jezusa in Marije. .0 rj 9112 I. Začetek in vpeljava rudeoega škapulirja. 1. Kaj je ikapulir V Škapulir imenujejo redovniki obleko, ktero po verh nosijo, tako da pleče in persi pokriva. Škapulir. kakor tra dan¬ danes vernim delijo, je tudi taka redov¬ niška obleka, le prikrajšana, ima namreč dva v oblat a (siikno.mi) konca, tako na mo- to/.c prišita. da odeli na pleče, eden pa na persi pride, ker tako se mora nositi. Skapalir Jezusovega - terpljenja je taka obleka i/. dveh mulečih suknenih koncev, na enem je podoba Križanega z orožjem terpljenja. na enem pa presvete Serci Je¬ zusa in Marije. 2 Začetek rudečeija škapulirja. Začel se jr mileči škapulir tako: V osmini praznika sv. Vincencija Pavljan- skega je imela usmiljena sestra v, Parizu prikazen, o k tori tole pripoveduje: Sla sem pred večernicami v kapelico, zdelo se mi je. da križanega Jezusa vidim, deržal je v desnici škeiiatasto-rudeč škapuliij, na enem koncu se je vidil Zveličal' razpet, na tleli okoli križa pa orožje njegovega trpljenja, bič, šibe. kladvo in obleka, ki je kervavo telo Gospodovo pokrivala; okoli križa zgorej je bilo brati: ..Sveto terpljenje ii^šega Gospoda Jezusa Kristusa, reši nas“, mi drugem koncu so bile podobe Jezuso¬ vega in .Marijnega Serca. v sredi med Sercema je križ stal. okoli kterega je pisano bilo: .,Presvete Serci Jezusa in Marijo, branite nas!“ - ■ 18 mesecev poznej se ji je prikazal Jezus med mašo v svojem ? <4£o- ? 4 — bridkem terpljeiiji. z bledim obrazom, ves ranjen in žalosten, in je rekel: „Ti me moraš tolažiti v bolečinah mojega terplje- nja, ti moraš vse kosce mesa, ki so se v Pilatovem dvoru pri kervaveni bičanji od mojega telesa odtergali in vse kapljice moje na gori Kalvarski prelite kervi po¬ brati in ohraniti. Ti boš mojo ljubezen do ljudi po mojem terpljenji za nje spoznala." Oh, kako želi Gospod, da na njegovo terpljenje mislimo in ljubezen njegovega Serca spoznamo! „Kako želi vsmiljenji Jezus, da bi verni škapulir. kterega mi je pokazal, nosili, da bi se tako z njegovo ljubeznijo do terpljenja oblekli, kako želi to njegova in naša mati Marija! Neko nedeljo popoldne molim križev pot, pri 13. postaji se mi je dozdevalo, da je Marija Jezusovo mertvo telo v moje naročje po¬ ložila, rekoč: „Svet se bo pogubil, ako ne bo mislil več na Jezusovo terpljenje, stori, kar zamoreš, da se reši." Prepričana sem, da Jezusovo terpljenje stori, da se grešniki spreobernejo, pravični ogorečijo: mene je Bog' vselej s posebnimi milostmi oblago- daril, kadarkoli sem njegovo bridko ter- ljenje živo premišljevala. Zveličar Božji se je še večkrat ome¬ njeni sestri prikazal z rudečim škapulirjem ■o® ? v rokah, tako n. pr. v praznik povikšanja sv. križa 1. 1846, in ji rekel tolažljive besede: „Vsi ki bodo škapulir nosili, bodo vsak petek zadobili pomnoženje vere, upanja in ljubezni.“ :}. Vpeljava skapulirja. Prečastiti gospod Janez Etične veliki prednik misijonarjev in usmiljenih sester, se spervega niso veliko zmenili za ome¬ njene prikazni, vendar ko so bili leta 1847 v Rimu, so vse te reči sv. Očetu poglavarju cerkve Piju IX priprosto pove¬ dali, pa kako so se čudili, ko so papež, odgovorili: „Prav radi vidimo, da bi se verni posiužili tega novega pripomočka, grešnike spreobračati." Zatorej so sv Oče 25. junija 1847 vse duhovne misijonske družbe pooblastili, vernim rudeči škapulir deliti. Velikemu predniku misijonarjev pa so dali še to posebno oblast, da smejo tudi druge duhovne pooblastiti rudeči škapulir blagosloviti in deliti. II. Namen rudečega škapulirja, ali zakaj se nosi. Zato nosijo verni rudeči škapulir, da bi Jezusovo terpljenje posebno častili, se ga večkrat, spominjali in s takimi mislimi presunjeni s hvaležnim in skesanim sercem um njegovo ljubezen povračevali. A. „Jezus je ves naš: nam se (laja v porabo, od svojega nam tleli toliko, kolikor sprejeti zamoremo. S tako ljubeznijo nas ljubi, da je noben jezik izgovoriti in no¬ bena pamet razumeti ne zantore, ter z neizrekljivim hrepenenjem želi. da ga tudi mi ljubimo. ‘Njegovo zasluženje se sme ravno tako naše. kakor njegovo zasluženje imenovati: njegove spokorne dela in zado- stenja so ravno tako naš. kakor njegov zaklad. Sveti zakramenti so le razni poti njegovo ljubezni, po kterih v naše serca hodi. Kamorkoli sc v katoliški cerkvi oberiienm. povsod je Jezus. Jezus jo za nas zadetek, sreda in konec vsegadobrega. On nam pomaga pokoro delati, on nas tolaži v žalosti, on nas podpira v skušnjavi. Nič ni dobrega, nič svetega, nič lepega, nič veselega, kar bi nam Jezus ne hotel dati. Ničemur ni treba revnemu biti. kri¬ če le hoče. z Jezusom vse bogastvo ima : ničemur ni treba žalostnemu biti, ker Jezus je veselje nebes in z veseljem v žalostno serce pride. Ivo bi še toliko za Jezusa storili, nikoli ne /moremo preveč storiti. ]>a trnii nikdar o njegovem vsmi- ljeiiju prevet"; povedati. Ko bi celo živ¬ ljenje od Jezusove dobrotljivosti govorili, bi še ne mogli vsega povedati; št; večnost je prekratka, vse spoznati, kaj je Jezus, in se mu za vse zahvaliti, kar je za nas storil. Pa saj bomo pri njem in ne bomo nič drugega poželeli. B. Jezus ves za nas; njegova duša. nje¬ govo telo je za lias. Ni je moči v njegovi (človeški) duši, ki bi ne bila sodelovala za naše odrešenje, ni ga uda na njegovem telesu, ki bi ne bil terpel za nas. Ni je bolečine, ni zasramovanja ali zaničevanja, kterega bi ne bil on prenesel za nas, ni je kapljice sv. kervi, ktere bi ne bil prelil za naše odrešenje; in vsak vdarek njego¬ vega serca je le nov čin ljubezni do nas. ('mine reči od svetnikov beremo, koliko so zn, Boga storili in kako so ga ljubili, tudi reči. ki niso za posnemanje in na ktere si še misliti ne upamo. Nekteri so veliko let nepretergano molčali, nekteri take spokorne dela opravljali, ki ••nas pre¬ strašijo, nekteri so bili vedno zamaknjeni: nekteri so z neugasljivim hrepenenjem iskali osramotenja in zaničevanja: nekteri 8 — so koperneli same ljubezni do Boga, nekteri komaj suierti čakali, da bi se z Jezusom sklenili; mučeniki so najstrašnejše muke z veseljem prenesli, da bi prej zamogli Boga gledati; zares čudne reči. Preštej, če moreš, vse te čudne dela, in k njim dostavi vso ljubezen ss. Petra in Pavla, sv. Jožefa in sv. Magda 1 ene; dodeni še k temu ljubezen vseh aposteljnov in mučenikov, ljubezen spoznovavcev in devic vseh časov in vseh krajev, in gorečo ljubezen, s ktero vsi angeljski kori Boga ljubijo; kronaj in okinčaj vse to z neizrekljivo ljubeznijo brezmadežnega serca blažene Device Ma¬ rije: oh koliko ljubezni! ktero serce bi jo zamoglo obseči? Vender ljubezen vseh aposteljnov, vseh mučenikov, vseh spozno- vaveev. vseh devic, vseh svetnikov in an- geljev je proti ljubezni, ktero Jezus do vsacega izmed nas ima, le kakor majhna iskrica proti velikanskemu ognjenemu morju — solnca. Naša lastna nevrednost nam je znana, naši grehi so nam ognjusni. naša skrita surovost, čmernost in hudobnost nas jezi; — vender Jezusu nismo ognjusni, vkljub tolikih slabosti nas ljubi s svojo neizreljivo ljubeznijo, in je pripravljen, kakor je enemu svojih služabnikov rekel, ako bi treba bilo, še enkrat iz nebes priti 9 - - C&),. in se za vsacega izmed nas vnovič križati dati. C. Ne samo to je čudno, da nas tako ljubi, ampak da nas sploh ljubiti hoče. Ce pomislimo, kdo je on, in kdo smo mi, ne najdemo drugega vzroka njegove ljubezni do nas, kakor našo neizmerno revšino. Nobene druge pravice nimamo do njega, kakor tisto, ktero nam je sam dal. Kaj zamore manj ljubeznjivo biti. kakor smo mi, in kaj je nehvaležnejši, kakor smo mi ? Pa nas le ljubi — in nas ljubi z neiz¬ rekljivo ljubeznijo. Kako je mogoče, da človek na tako ljubezen pozabiti more, kako je mogoče, da nad kom drugim kakor nad Božjo ljubeznijo svoje veselje najde ? Nekteri so v posvetne stvari tako zaljub¬ ljeni, da na jed, pijačo in spanje pozabijo; mi pa vemo, da nas vsako uro podnevi in po noči eden ljubi, kterega ljubezen preseže ljubezen vseh svetnikov, angeljev in Marije Device; — vender, kako malo mislimo na to! Ali ni to čudno? Blagoslov za bla¬ goslovom prejemamo, gnado za gnado od njega dobivamo — da, toliko jih dobivamo, da jih šteti ne moremo; vsako jutro nam kaže novo usmiljenje in po vsem tem nam 1(1 je pripravil št' plačilo. „ktorega nobeno oko ni vidilo. nobeno uho ni slišalo in nobeno človeško serce ne občutilo!“ Glej kristjan, s tako ljubeznijo skerbi Jezus za-te; ali ne zasluži tvoje ljubezni? D. O sladki Jezus, kaj smo do današnjega dne /.e storili za-te V — Vse. kar jo za nas terpel. je zato storil, da bi si našo ljubezen pridobil: a mi — nienio Božje niartre gremo in se komaj spomnimo, kaj je to: od njegovega grenkega terpijenja slišimo brati ali govo¬ riti. pa naše serce inerzlo ostane in naše oči nimajo nobene solze sočutja zan j: k molitvi pokleknemo, pa še četert ure ne moremo pobožno nanj mislili: pridemo ga v cerkev obiskat, a kako težko se pripra¬ vimo poklekniti, ker se bojimo, si obleko poblatiti: vidimo, kako drugi greli delajo, ..a kaj .je to nam mar-, rečemo, ako se Jezus z grehom žali, če le mi ne pridemo v nevarnost svojo dušo zgubiti .' 1 Zares, slabo znamenje ljubezni! smemo reči, da Jezus najslabejše mesto v našem sercu ima, ako mu tako malo sočutja kažemo! Vender je temu tako. Mi pač svoje pota hodimo iu po svoji volji delamo! Glavna 11 roč z;i nas je hi, da svojim željam postre¬ žemo in da si vse prav lahko napravimo. Naše življenje nam mora v veselju in samih sladkostih preteči. — pokora in terpljenje niste za nas. Telo mora prijetnosti in sladkosti vživati. duša pa samo nebeško tolažbo! KadarBo.ua molimo gu le i/. lastne ljubezni molimo, če druuim kaj dobrega storimo, še v svojih dobrih delili lastnega dopadenja išemo. ..Revni Jezus, je rekel sv. Alfonz Ijiguori revni Jezus, kdo misli na te! Kje so. ki te v resnici ljubijo?" In vondei' je ravno to namen udov milečega škapulirja Jezusovo ljubezen z ljubeznijo povračevati. Glej vse na škapulirja te opominja: ljubi Jezusa! Ra tleča barva nas opominja kerv-i. ktero je Jezus za naše odrešenje prelil, križ in orožje na eni strani kaže zasramo¬ vanje in bolečine, ktero je za nas prestal. Jezusovo Serec na drugi strani nam pove vzrok, zakaj je vse to prestal, zato ker nas ljubi. Zraven Jezusovega Serca je tudi Serce žalostne matere Božje. ker je pri Jezusovem torpljonji tudi ona veliko terpela za nas. Zatorej če tudi niso v ta namen nobene posebne molitve /Spovedane, nekaj dobrega bi pa le lahko storil. — za Jezusa - kaj ne? - 12 1. Da bi se sam greha varoval, 2.: da Jezusa braniš, da se z grehom ne žali, t.j. da bi s svojo molitvijo saj eden smerten greh vsak dan zabranil ali ustavil. — Kolika nesreča je greh, in koliko zasluženje imaš. ako z molitvijo tudi le en sam greli zabraniš. premisli to-le: Ko bi mogoče bilo. piše pobožni dr. Fr. Faber, z eno samo lažjo (tekel za zmirej zapreti, in vse pogubljene, ki tam gorijo, rešiti, bi se ne smel z lagati: in . ko bi zamogel z eno majhno lažjo vse duše iz vie rešiti, in vse ljudi na zemlji v take svetnike spremeniti, kakor sta bila ss. Peter iu Pavel, bi se ne smel zlagati, kajti z najmanjšo lažjo bi se Božji časti več odvzelo, kakor bi se ji dodjalo s častjo onih, ktere bi bil v svet¬ nike spremenil. Spoznaš zdaj, koliko storiš, ako tudi le majhen greh zabraniš? če pa že mali greh zabraniti, pred Bogom toliko velja, koliko še le, če smertni greh’ zabraniš ? In kako lahko to storiš' Ko bi vsak večer, preden počivat greš, blaženo Devico prosil, naj bi grenko lerpljenje in presveto kri Jezusovo v ta namen Bogu darovala, da bi se to noč en sam smertni greh ustavil ali zabranil. in ko bi zjutraj to prošnjo ponovil, da bi se čez dan en smertni greh zabranil: smemo reči. taka daritev in iz -<=# ? 13 - takih rok bo gotovo od Boga sprejeta in vslišana. Tako pa bi vsaki dan lahko 730 smertnih grehov ustavil. Ko bi vas pa 500 bilo, ki radeči škapulir nosite in to mo¬ litev opravljate, bi vsaki dan tristo petin¬ šestdeset tisoč grehov odvernili: in če bi 10 lot to molitev ponavljali, bi 3 milijone šeststo petdeset tisuč grehov zabranili. In če moramo od tistih, ki s prederznostjo smertne grehe delajo, reči, da Jezusa v- novič križajo (Hebr. VI. G), ne smemo tudi od onih, ki smertne grehe z molitvijo ustavljajo, ravno tako reči. da Jezusa Bož¬ jega Sina križanja branijo? In tako sočutje —- misliš, da se Jezusu ne bo dopadlo? Nič ne rečeni od velikega zasluženja, ki si ga s tem pridobiš, ampak le, koliko veselje Jezusu napraviš in kako mu tisto ljubezen povračuješ, s ktero je on terpel in zate na križu umeri. Imenovana Molitev se tako opravlja: Gospodinja ali gospodar sam naj po večerni molitvi z družino moli: „0 Marija! v tvoje svete roke polo¬ žimo Jezusovo grenko terpljenje in njegovo sveto kri — daruj to nebeškemu Očetu, da se nocoj eden smertni greh ustavi.“ 2. Jezusu ljubezen povračuješ tudi, ako koga nagovoriš, da se svojih grehov 14 spove iti svete zakramente vredno prejme. — Vsako spokorno delo. ki ga bližni na tvoj nasvet stori, vsaka molitev, s ktero Boga prosiš, naj bi grešnikom spokorno serce dal, pomnoži sad Jezusovega ter- pljenja, Z vsakim sv. obhajilom. z. vsako tudi najmanjšo pokoro ali molitvijo, ki se na tvoje prizadevanje opravi, Jezusu ljubezen povraenješ. Z branjeni in z du¬ hovnimi pogovori od Jezusovega terpljenja in kolikorkrat koga pregovoriš, da Jezu¬ sovo terpl.jenje premišljuje, mu ljubezen povračuješ. Albert veliki je rekel: ..Ena solza sočutja. ki se nad Jezusovim ter- pljenjem prelije, več velja, kakor eelo leto ob kruhu in vodi se postiti." Iver se je delo našega odrešenja zlasti s skrivnostmi grenkega Kristusovega terpljenja izveršilo. moramo soditi, da je čisto po Božji volji in Bogu posebno všeč. ako se radi in pogosto njegovega terpljenja spominjamo. aOkrat na dan je sv. Magdalena Pa Hiška Jezusovo kri Bogu za žive in mertve da¬ rovala ; stori tudi ti tako, in zapomni si ta zdihljaj: Večni Oče! darujem ti presveto kri Jezusa Kristusa v spravo svojili grehov in za potrebe sv. cerkve. “ ijm dni 0%. pij vil :i). suše. 18 i 7.) 1 r, ■•'■S' 1 ■ ■ .. 1 1 -... ' ' ' III. Ka] storiš, kadar rudečl šbapulir prejmeš? I. kailar ru