THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA.
ŠTEV. (NO.) 20.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V j AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 30. 1926.
.NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 9LOVENSKJ
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
LETNIK XXXV,
senatorji so ovrgli vse pridržke nasprotnikov. — od 93 senatorjev jih je glasovalo 76 za pristop združenih držav k svetovnemu razsodišču.	_
Washington, d. c. — Poslednja karta je bila izigrana, fric Sam je postal član svetovnega razsodišča; 76 članov 3e bilo za pristop in le 17 proti.
Kakor je znano, je 55 držav, 1 Pripadajo Društvu narodov, ustanovilo permanentno med-H^odno razsodišče. Temu so-^Ču bo tudi zdaj pripadala ^sa država, katera se je to-j
,lico let držala nasvetov veli-! «ih a,
električno morsko letalo pre iskušeno.
STRAŠNI VIHAR NA MORJU.
Nepopisne grozote so prestali mornarji in potniki na Atlantiku.— Angleški tovorni par-nik Laristan se je potopil, 25 mož je našlo žalostno smrt v valovih.
New York, N. Y. - V naj-ttož, ki so jo vedno sv.ari- hujšem viharju kar jih še pom-' ^aj se nikar ne vmešavajo nijo na Atlantiku, se je potopil . evi'opske zadeve in se briga- angleški tovorni parnik Lari-30 le za dobrobit naše velike stan; posadka broječa 25 mož, ^Publike.	'je našla žalostno smrt v valo-
bomo na tem mestu so- vih. »če je prav ali narobe pri-! Prekooceanski parnik Bre-naše države k svetovnemu men je takoj, ko je sprejel po ®°di§eu: Večina — precejšna radio signale na pomoč, odplul ^."ja senatorjev, katere so iz- proti smeri, kjer se je boril državljani potom glasov- proti 'valovom razburkanega
lic
Iz neodrešene domovine.

VELIČASTEN POGREB V BO JU Z BANDITI PADLEGA POLICISTA V TRSTU. — PREPOVEDANO SILVESTROVANJE NA GORIŠ KEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Gorenja slika nam kaže n ovo električno morsko letalo, opremljeno s 450 konjskih sil Napier Lion motorji, s katerim so baš dokončali dobro vspeli poskusni polet okrog Anglije. Trup tega letečega čolna je napravljen iz kovine.
požar v loxa napravil|ifnf7i7!ih cveta $45,000 škode.	iVHIlLIT! O V JCi l Jt\m
na njih mesta, je glasovalo
h.
, Pristop in mi se moramo s ^ zadovoljiti. A vendar stvar se'Zgleda tako, da bi se monali d w Zad°voljiti, ako se lahko , Jge, da je pristop Zedinje-^'.^iciviuivna k v ar. Nasprot-i i)Q.1 Piistopa so že napovedali J' javili so, da ne bodo mi-I Va'i' dokler ne dosežejo svo-! namena.
, j ^Pozicija je navedla več pri-
! ^'Zkoy, pod katerimi naj bi na-
ov dl'.žava pristopila, a vse so
S" Proponent!, fee
s ftator Borah je rekel, da Če/6 Pro^ sodišču šele za-• Borah, kakor vsi drugi na-! g. °tniki, bodo takoj z.ačeli z proti sodišču, katero >*je bo prišlo še najbolj v '	P" jesenskih senator-
volitvah.
%torj°i1e vedno
. TRDOVRATNI.

s
Vo,
l°8arski voditelji stavili
Ugodnejše pogoje za spra-* lastniki premogovnikov hedostopni.

^ilad
vil
vf)i •80 stavili predlog, da se O0 na del° P°d dveletnim Caktom po stari plačilni Po"
elphia, Pa. — Premo-
^ kot podlaga za nadaljna
0J) '^ja. Tudi ta predloga ni Vj.^.at°rjem po volji, kajti o-jii^' s° jo z izgovorom, češ, da h JI? daJ'e nobene protekcije Jihovo industrijo, tudi jih k^ ai>uie proti napovedi stav-
k
% ^ogarji storijo vse kar je k0|J;Oce ,da bi se stavka preje tr^ala, a baroni so še nadalje <laijV!atni' Konferenc-a se na-
morja Laristan. Ko je prišel na lice mesta, ni mogel veliko pomagati, kajti našel je le kose razbite ladije, kate« so bili vse, kar je ostalo od parnika Laristan.
Parnik President Koosevelt je že v nedeljo hitel na pomoč Antinoe, ki je pošiljala SOS signale. (SOS radio signali pomenijo, da se parnik nahaja v sili.) Ko je Roosevelt spustil prvi rešilni čoln v vodo, sta dva mornarja utonila, prizadevajoč se priti v bližino Antinoe. Trije rešilni čolni so se prekucnili predno je bilo mogoče priti v bližino ponesrečenega parnik.a. Po trudapolnem in junaškem prizadevanju moštva Roosevelta, se je vendar posrečilo rešiti dvanajst mož Antinoe. V četrtek večer je pa bilo še 12 mornarjev na Antinoe, ki še niso bili rešeni.
Kapitan parnika Bremen, ki je že 33 let na morju, je rekel, da t.acega viharja še ni doživel.
Na parniku Leviathan se je ▼ najhujšem viharju rodilo eno dete.
London, Anglija. — Iz Sydney je prišlo poročilo, da je po zapadni Avstraliji divjal strašni tornado, ki je bil usodepoln 200 ribiškim čolnom, kateri so se potopili in veliko poslopij ob' obali je porušenih.
ROPARSKI NAPAD NA SEJI STAVBINSKEGA DRUŠTVA.
Mattoon, 111. — Veliko skladišče žita, last Albert McCo-mas, je ogenj popolnoma uničil in prizadjal lastniku 45 tisoč dolarjev škode. Skladišče se je nahajalo v Loxa, ki je oddaljeno šest milj od tukaj. — Ogenj se je razširil tudi na v bližini stoječo The Big Four potniš. postajo, katera je tudi
— Elgin, 111. — Velik naval je bil na Home Trust banko, ko se je po mestu raznesla izmišljena vest, da je banka veliko izgubila in bo zaprla svoja vrata. Ljudje, ki so imeli svoje prihranke na banki, so trumoma hiteli tja in dvigali svoje vloge. $150,000 so dvig-
NOČNI ČUVAJ NAŠEL SMRT V PLAMENU.
Chicago, 111. — Joseph Ha-genzer, star 62 let, nočni čuvaj Barber Asphalt kompanije, je padel v, nezavest pri peči in se mu je vnela obleka, tako da je zgorel še predno je prišla po- t
Pogreb stražnika Cattaruzze v.jMoških je bilo 15,086, žensk pa Trstu.
V Trstu je umrl str.ažnik Cat-taruzza, katerega so napadli banditi, ko je spremljal tovariša, ki je nosil na poveljstvo mesečno plačo za nameščence policije pri Sv. Justu. Truplo pokojnika je bilo položeno na mrtvaški oder v stražnici, kamor jeidva dneva romala tisoč-gjava množica ter prinašala vence in rože. Mestni stražniki iz italijanskih mest so poslali posebne vence. Ko je prišla določena pogrebna ura; so dvignili štirje možje krsto z ostanki pokojnika na rame ter jo prenesli na ulico, kjer se je vršilo
16,092. Početkom leta 1924. je imel Split 28,82 prebivalcev.
-o-
Izredna nesreča. 181etna Irma Vovk iz Fare je zaposlena v predilnici v Ajdovščini. Ko je delala blizu stroja, so se ji lasje zapletli v stroj, ki ji je odtrgal z glave vso vrhno kožo "z lasmi vred. Revica je kričala in se zvijala v bolečinah. Prepeljali so jo v bolnico.
bLagoslovljenje. — Poveljnik mestnih stražnikov De Giusti
uničena z vsemi listinami. Ško- pili prvi dan.
de je $4000.
ŽRTVI VSLED MRAZA.
Naglo nastopivši mraz je bil usodepoln dvema moškima; veliko število ljudi, ki nimajo stalnega bivališča, se je zateklo na policijsko postajo.
Chicago, 111. — V sredo in četrtek je v Chicago in okolici vladala strašna zima. Živo srebro je padlo na osem pod nič-
New York, N. Y. — Na sled so prišli nepoštenim obrežnim stražnikom, ki so omogočali tihotapcem z žganjem raz-pečavati svoje blago. V to afero so zapleteni tudi višji uradniki. Skupno je obdolženih 61 oseb.
— Chicago, 111.— Proti vzho-* du vozeči voz poulične železnice je na 9. in VincenneS cesti, kjer se kare križajo, zadel v voz vozeč v nasprotno smer. Sunek je bil silen, sedem oseb je zadobilo poškodbe, nekateri
moč. Nikogar svojih ne zapu-
i
Š6a, zato pa je v oporoki, katero so našli na njegovem domu, volil svoje $30,000 vredno posestvo Catholic Church Extension društvu.
ŽRTVI MAŠČEVANJA.
Dva brata milijonarja sta bila
je imel poslovilni govor, v katerem je naglašal, da je padel Gattai-uzza kot žrtev svojega poklica. Potem je govoril še bivši Cattaruzzov vojaški stot-inik. Ko se je razvrstil žalni. .	.
I sprevod, so korakali na čelu |«ndikatih izgubi svoj primestni stražniki, zastopniki vo- Pomen' J« izpuščena m [jaških oblasti
Na ognjišče je zlezel
21etni Viktor Miloch v Lovra-nu pri Miljah v odsotnosti matere. Otrok se je opekel, obleka je na njem gorela, bil je ži-v(a baklja. Ko je prišla mati, je otrok umrl.
-o-
Idrijski rudarji pristopili v fa« šistovski sindikat.
Idrijska zveza radarjev, ki je radi fašistovskega zakona flj
z generalom in
civilnih oblasti z županom ter
.	. • ... velikanska množica ljudstva,
napadena; eden je bil na	,	^ , „ .
K	Sprevod se je razsel na trgu
„	Oberdan. Krsto s pokojnikovi-
Na sumu so bratje	, , .	,
i mi ostanki so prepeljali na ko-
I lodvor in s kolodvora v S. Chiu-rino v Furlaniji ,kjer so položili
mestu mrtev, drugi se bori s smrtjo. Genna.
lo. Dva moška sta bila najdena mrtva, zmrznjbn-a. Nad 400 tako hude, da so morali iskati moških je iskalo zavetja na po- pomoči v bolnišnici.
SE RADUJE.
h
ko.^in, Nemčija. — Takoj Prišla vest v Evropo, da
licijskih postajah, siromaki, ki nimajo stalnega bivališča. Gasilci so bili poklicani na 21 krajev v četrtek od polnoči do 9. ure zjutraj. Mr.az je prinesel severni in severno-zapadni veter.
Ribiška čolna Helen M. in Indian sta bila zajeta od ledu in takorekoč k ledu primrznila. Obrežni stražniki so hiteli na pomoč posadki broječi osem mož. Goodrich parnik Alabama, rušilec ledu je sekal v led |in delal pot. Delo reševalcev je bilo silno otežkočeno.
Chicago, 111. — Znano je še čitateljem o umoru br.ata Genna in pozneje premožnega Italijana Spingola. Sedaj se pa zo-
Cattaruzzo k večnemu počitku na rodnem pokopališču.
i Prepovedano silvestrovanje.
Moskva, Rusija.— V finskem zalivu se nahajajoči parniki, kateri so bili zajeti od ledu, so večina že vsi rešeni. Poročilo pravi, da ko je ledolomec Lenin napravil pot desetim parni-kom iz neprijetnega polož«aja, jih je zajel strašni sneženi me-tež, da so le s težavo nadaljevali pot.
— Dunaj, Avstrija. — Fašisti so ustavili izdajo nemškega . g0stin0 Morici mrtvega, brata lista "Meraner Zeitung" na Ti- j Antonia pa težko ranjenega, rolskem. List je bil že 58 let £ateri bo najbrže podlegel.
Motiv umora je po mnenju policije maščev.anje Genna bratov. Scalisi in Anselmi; od bra-
pet poroča o umoru milijonarja, Italijana Agostino Morici,1 V Medani na Goriškem so po-trgovca z grocerijo na debelo; litična oblastva prepovedala težko ranjen je pa tudi njegov j zabavno Silvestrovo prireditev brat Antonio.	i domačega prosvetnega društva.
Agostino in Antonio Morici sta se .vozila z avtom. Ko sta se nahajala v bližini Ogden in Lincoln Ave., se jima počasi približa neki drugi avto, iz katerega so padali streli. Napadalci so takoj izginili, napadeni je izgubil kontrolo in se je avto prekucnil. V njem so našli A-
Smrtna kosa.
V Kozani (Brda) je umrla gospa Elvira Jerebova, roj
rudarji so se pod pritiskom raz-< mer odločili pristopiti k faši-stovskemu sindikatu, ki jim boi v prihodnje meril usodo. Ofici-jelen prestop rudarjev k fašizmu je bil dne 20. decembra.
-o-
Velika škoda v nabrežinskih kamnolomih.
Letošnji mraz je napravil v nabrežinskih kamnolomih pri Trstu velikansko škodo. Radi zgodaj nastopivšega mraza je mnogo kamenja nazpokalo te* ni več za nobeno rabo. Zmrznilo je celo tako kamenje, ki so ga dvignili že poleti. Pravijo, da gre ta škoda v stotisoče.
-o--1
Smrtna kosa.
V Vrtojbi na Goriškem je Prinčič, "soproga"notarja Jere-Wmrla gdč. Ljudmila Lašičeva'
ba, ki službuje v Ratečah. Ka-,v *ežni starostl 20ih let. Pred ko priljubljena je bila pri lju- dobrim letom je umrl pokojnici deh, je pokazalVgreb pokoj>ce. Težko prizadeti rodbin? nice. Na zadnji poti jo je |naše sožalje.
pij° tudi Zdr. drž. sve-\6mu sodišču, je nemški drž. d* Glasoval in dal zaupnico ai8 Luther-jovemu kabi-odobrujejo kancler-k y ll°Htiko za pristop Ncmči-
narodov. v'ke ,°2<lrHvljamo pristop Apie-'i|t0 * Svetovnemu sodišču z ve-K ad°8tjo." Tako se glasi ne temveč tudi v po-lh krogih drugih držav.
Chicago, 111. — Lion Homestead Building Loan Association je imelo svojo običajno tedensko sejo v prodajalni mehke pijače na 615 W. 16. cesti. Ko so bili delničarji, petnajst po številu, najbolj zaposleni s štetjem donarja, vstopi v sobo šest banditov, ki so takoj zahtevali roke kviško in oddali par strelov pod noge predsednika Cerina, ker se je obotavljal in ni hotel takoj izročiti denarja. Plen je bil $500, ker je blagajni&ar par minut pred prihodom banditov odšel domu s evoto $2000.
——o-
— Belgrad .Jugoslavija. — Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save predsednika ameriško - jugoslovanske družbe, general Tasker H. Blissa.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
priljubljen med južnimi Tirol-Izvršili so tudi hišne pre-
či
OGRSKI MAGNATI SO SE UKLONILI.
Budimpešta, Ogrsko. — Ogrska vlada se je podala in bo u-godila zahtevi francoskega premiera Brianda. Dovoljeno bo francoskemu policijskemu u-radniku biti poleg pri zasliševanju princa Windischgraetza in drugih, ki so zapleteni v afero ponarejalcev francoskih frankov. Francoskemu uradniku bo dovoljeno staviti vprašanja, kakršnakoli bo hotel.
Osebe, katerim je politika grofa Bethlena znana, priznavajo, da je grofovo stališče silno težavno, a nikakor pa ni takšno, da bi vodilo k njegovemu porazu, temveč k njegovi zmagi.
SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU!"
iskave med domačini in aretirali večje število Tirolcev, ka- tov Genna najeta morilca sta
teri so imeli v stanovanjih puške ali kakšno drugo orožje.
Manila, P. I. — Colninski uradniki so zaplenili zalogo opiuma v vrednosti $50,000, katerega so nameravali tihotapci vtihotapiti na suho iz angleškega parnika Knight Companion, ki je prišel iz Carigrada.
-o-
ITALIJANSKO LJUDSTVO SE JE VELIKO POMNOŽILO.
Rim, Italija. — Italijansko ljudstvo se je v štirih letih pomnožilo za tri milijone duš. — Celokupno število prebivalcev po zadnjem štetju je 42,115,-000.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IS THE BEST ADVERTISING MEDIUM! ... c. ,,
usmrtila nekega policista in so ju aretirali. Njih tovariši Sici-lijani pa nabirajo sklad z.a stroške advokatov, da bi ju rešili zaslužene kazni. Kolikor je znano policiji, nista hotela brata Morici, katera sta milijonarja, k temu skladu ničesar prispevati, tako so ju na ta način kaznovali in s tem pokazali tudi drugim, da se naj odzovejo in prispevajo k imenovanemu skladu.
-o-
premier KATO umrl.
Tokio, Japonsko.— Viscount Takahira Kato, japonski premier, je umrl. Bolan je bil le en teden na influenci. Kato je postal premier meseca junija 1924. On je bil voditelj tako-zvane Kenseitkai stranke. Njegov začasni naslednik je zdaj Wakatsuki. ...	. ...
Denarne pošiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd. Naša bank? ima svoje lastna nre« pošto in zanesljivimi bankami" t starem kraju in naše pošiljati? 80 dostavljene prejemniku na doni ali Ati zadnjo pošto točno in bree vsakegi odbitka.
Naie cene za po&iljke v dinarjih li lirah so bile včeraj sledfcče: Skupno s poStnino:
9.55
Na zadnji poti spremljala velika množica ljudstva. Lahka ji domača žemljica! — V Podbrdu na Goriškem je preminula gospa Marija Torkarjeva, blaga ženska duša, katere ne bodo domačini pozabili. Smrt jo je pokosila po daljši bolezni. Pokoj njeni duši! — V Trstu je izdihnil pekarski mojster Josip Špacal. Bilo mu je šele 56 let.
-o-
Ponesrečil se je
kolar Anton Bavdaž iz Kanala. Mož je vozil proti Solkanu. Na ovinku, kjer se je hotel izogniti nasproti prihajajočemu avtu, se je zvrnil in padel s kolesa ter si zlomil desno ključnico
Koliko ima Split prebivalcev.
Zanimivi so statistični podatki, ki jih kpncem decembra 1925. objavlja mestna občina splitska. Po teh podatkih je imel Split dne 31. decembra 31,18 prebivalcev in sicer 16,-998 ob&anov - domačinov, 12,- VENSKO BANKO 124 jugoslovanskih državlja- 2AKBAJ6EK * &S&AKBK
nov in 2098 tujih državljanov.! «5 4tad Bt, Hm TMk H, lil
\
500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,006 — Din. 100 — Lir _ 200 —* Lir _ 500 — Lir _ 1,000 - Lir
$
$ 18,73
I 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 I 21.79 $ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,Q00 Din. tU nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat m«* nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče &toiSti cefti Vnaprej. Zato se pošiljatve nalttiej« po cenah onega dne, ko mi sprejmw mp denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUG«SLAVU<? IN SICER PO P©ST1 KAKOR TUDI BRzojAvrm. Vse pošiljatve naslovite na SLfh
AM£RfKLANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec

Prri in najstarejši slovenski list T Ameriki.
Ustanovljen lets 189L
Izhaja y«ak dan razun nedelj, pon-deljkov la dnevov p« prasnlkih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in oprave J
1849 W. 22nd St., Chicafo, I1L
Telefon: Canal 0098,
Za celo leto' Za pol leta
Naročnina!
_$5.00 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto___ 6.00
Za pol leta _3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America,
Established 1891,,
Issusd daily, except Sunday. Monday. and tiw day after holidays.
Published by!
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office!
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 009a
Subscription]
year
For one year___$5.00
For half a year_________2.50
Chicago, Canada and Europe: For one year . 6.00 For half a year_, 3.00

DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na nredni&tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkoi v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago," Illinois, under the Act of March 3, 1879-
Bodi svoje sreče kovač!
- f
V sedanji gospodarski konkurenčni dobi je vsak človek svoje sreče kovač. Sedanja doba je vsestransko konkurenčna doba. V takih okoliščinah živimo in svoje razmere mora vsakdo izmed nas uravnavati na podlagi teh okoliščinah.
Vsakdo se peha naprej za svojo srečo in išče potov do u-spehov. Obrtnik in trgovec se pehata in se trudita vsak v svojem delokrogu, vsak za svoj uspeh. Tako tudi večja podjetja so v neprestani konkurenci in njih boj za obstanek gre neprestano naprej.
Kakor je z velikimi podjetji, tako je tudi z malimi. Vsak posameznik mora gledati za svojo lastno srečo. Zato rek: "boldi1 za svoje sreče kovač" velja vsakemu, od najrevnejšega do naj premožnejšega.
Res je, da sedanji gospodarski sistem ne nudi vsem ljudem' društev v naši fari, se vidi, ob lia zemlji enake priložnosti do napredka. A nekoliko jo ima ! nedeljah, da je cerkev vse bolj
Collinwood, O.
Cenjeni g. urednik: — Gotovo že mislite, da smo zmrznili v Collinwoodu, ker že toliko časa se ni nihče oglasil. Pa čudno ne bi bilo, ker imamo pravcato zimo, tako kakor so preroki prerokovali; se jim je precej posrečilo uganiti. Pa da ne bom preveč od zime govoril, ker smo jo že precej poskusili, naj raje povem kaj novic iz našega mesta.
Dne 4. januarja 1926 smo imeli pri Slov. kat. izobraževalnem društvu volitev odbora, ki je pa po večini ostal stari, iz-vzemši tajnika in zapisnikarja. Odbor je sledeči: predsednik Fr. Drašler, tajnik Lovrenc Le-skovec, blagajnik Fr. Mivšek in zapisnikar Jakob Gostinčič.
da dosežemo to kar želimo -namreč podvojiti članstvo in tem dati priznanje naši materi KSKJ. in glavnim odbornikom, ki so nekako ponosni na nas cc<linwoodoane, zatoraj moramo biti pa tudi mi ponosni na nje in hvaležni, ker nas bodrijo, da se ne vjamemo v mreže rudečih pajkov, ki vedno predejo, pa se jim vse sproti strga. Pred kratkim so razvpili strašansko kampanjo za nove člane, a jih je več ven izstopilo kakor so jih dobili noter. Sedaj si brišejo svoje rudeče nosove ob druge, trdeč, da so
dolgo časa, da ga proslave dostojno in primerno. Slavnost je bila prirejena kar najboljše in zato zaslužijo vso pohvalo vrli odborniki in člani društva sv. Frančiška.
Dopoldne se je vršila cerkvena slavnost. Najprvo je bil kratek obhod iz šolske dvorane v cerkev, kjer se je darovala za društvo slovesna sv. maša ob 10 .uri z leviti; daroval jo je Rev .J. Butala ob azistenci Rev. F. S. Mažirja in Rev. F. Horvata. Slavnostno pridigo pa je imel duhovni vodja KSKJ. Rev. J. <J. Oman, kateri je imel globoko in mojsters'ko zamišljeni govor.
Po maši pa se je vršil slav
nostni banket v Slovenia dvo-jjak Joseph Hrvat. Padel je
rani. Ob tej priliki je bila Slovenia dvorana tako nabita, da že zlepa ne tako. Veliko ljudi sploh ni moglo do omizja in niti ne v dvorano. Kaj takega v Slovenia dvorani še ni bilo.
drugi krivi, da grejo nazaj, pa. Vse pohvale zasluži jolietsko so prav sami, zato ker nimajo nobene dostojnosti.
Toliko za sedaj. Se kmalu zopet oglasim. Pozdrav vsem
Društvo je v preteklem letu le-j naročnikom Amer. Slovenca.
po napredovalo in želeti bi bilo, da bi še bolj.
K.S.K. Jednota je najboljša nas Slovence in Hrvate. Kajti to se je pokazalo v preteklosti odkar je več katoliških
John Mesec, zastop.
obiskana, kakor pred nekaj leti. Drugič pa tudi, ker inramo
vsaki. Vprašanje je, ali jo vsak hoče porabiti ali ne.
Da so nekaterniki prišli do napredka in so v svojem življenju bili uspešni jih je do tega privedlo njih gospodarsko rav-, dobra dtihovna pastirja, ki de-nanje v življenju. Na drugi strapi pa vidimo zopet ljudi, ki so' lujeta oba na to, da napravita v mladih letih z onimi, ki so tekom življenja napredovali enaki, mir in slogo v fari, kar je tudi Oba sta začela morda pri enem delu, eden je napredoval, dru- hvalevredno, da se farani tudi
Chicago, III.
Krasno! Tako je bilo lepo zadnjo sredo, ko sta se porodila Edward Šinkovec in Mary Hočevar! Cerkev okrašena kot o praznikih. Poročil ju je naš g. župnik P. Kazimir ob azistenci PP. Leona in John Mik-
ženstvo za prireditev tako iz-bornega banketa. Koliko časa in koliko truda vzame kaj takega prirediti! Zato se ni mogoče dovolj zahvaliti našim ženam in dekletom za njih požrtvovalnost in trud. Vsa čast jim!
Po banketu pa se je razvil govorniški in drugi program, kateri se je vršil približno:
Društveni predsednik Mr. Martin Težak je otvoril program. Nato je sledila pesem: "Ljubezen in pomlad." — Na-
lavčiča. Vsi svatje so z ženinom, stopil je mestni župan Hon. G. in nevesto prejeli sv. obhajilo, j Sehring in pozdravil vse navzo-Mi le želimo, vsi duhovniki ^e. Nastopili so še štirje mestni in farani, da bi obilen blago-)uradniki. Nato je nastopil s
gega pa najdemo ravno tam, ali pa še bolj v bednem položa-1 odzovejo njima in jima grejo |slov spremljal mladi par po po- svojim govprom gl. predsednik
ju» kakor je bil tedaj, ko je začel. Kje je v varok? Pri ljudeh na roko.	|ti življenja,
samih. Eden je varčeval, vedno mislil, kako bi napredoval, dru-1 Nadalje moram še nekaj o-{ Šinkovčev ata in mama sta gi pa je živel lahkomiselno, zapravljal in tekom časa, rezultati i meniti, namreč,v da se je dne |bila vesela tako, da nista mo-so pokazali, na eni strani uspeh, na drugi pa revščino. Vzroke! 9. januarja 1926. poročil naš za dosežene uspehe na eni strani in na drugi, da so ostali neka-j dobro znani- rojak in prijatelj terniki vedno na eni in isti točki so vidni in jasni.	; Mr. Frank Motoh z gdč. Mari-
Iiek: bodi svoje sreče kovač velja vsakemu v sedanjih go- , jo Pust. Prav veliko sreče v za-
konskem stanu! Mr. Motoh je jako vnet in delaven za katoliško prepričanje in tudi njegova družica. Mr. Motoh je bil
spodarskih razmerah'. Kar si boš v mladih letih prihranil to boš imel na starost. R«^: bodi svoje sreče kovač so nekateri razumeli in so v tem smislu šli na delo za svojo srečo. Nekateri so se osrečili, so obogateli, dočim drugi ne.
Naša misel ni tu, da bi kazali na bogatine, češ, tudi vi tako [tudi izvoljen za tajnika za dru-delaj.te, pa boste enaki. To bi bilo smešno, ker to je za splošnost !štvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ., nemogoče. Ampak lahko pa je, -da bi se ljudje malo bolj bri- 'za'kar je društvo ponosno na gali za svojo prihodnjost in svoja stara leta. So številni slučaji, nJega, za kar mu tudi društvo ki tega resnično ne morejo radi neprestanih nadlog bolezni in častita in želi veliko sreče v nesreč, a na drugi strani pa so številni slučaji, kjer vse sproti1 novem stanu. Bog vaju živi! • gre, za pijačo in druge stvari, vse se požene, a ko pridejo stara. Svatba, ki se je vršila v Sloven-leta, ko tak delavec onemore, tedaj se pa vidi kako nespamet-i no in nepravilno so ravnali taki ljudje. In koliko je takih slu-' čajev samo med nami Slovenci ? ! Po 20, 30 in več let so že v A-1 meri ki, siv starček, pa brez vsakih sredstev. Pa prašaj sosede' pa ti bodo povedali, kako je ravnal v mladih letih. Sliši se na-
gla izraziti to z besedami.
Svatje so rekli, da take svečane poroke še ni bilo v Chica-Ri.
Je pa tudi spoštovanja vredna vrla >Šinkovčeva družina. O-trok je bilo 9, eden je umrl',
vadno o takih tako le: Ko je dobil plačo, prva pot z dela je bila v salon. Pozno v noč ali še le drugi dan, ko je vso plačo pognal je prišel še le domov. In koliko takih je bilo družinskih očetov. Mesto, da bi tiste uboge centke spravil in nesel domov ženi in kak dolarček shranil za stara leta, jih je nesel v salon. To so žalostne pripovesti med Slovenci v Ameriki. Na stara leta, pa brez vsakega denarja in sredstev, brez lastne strehice, itd. Ali ni to žalostno ?
Zato ljudje, posebno vi, ki ste mladi, glejte v prihodnjost, bodite varčni, bodite kovači svoje sreče. Ne trošite svoj krvavo zaslužen denar brezbrižno. Pač pa vsak cent, ki ga moreš spravi in shrani za stara leta . Skrbi, da prideš če mogoče do lastnega doma, zakaj ni ljubšega in prijetnejšega za človeka na stara leta, če more stopiti pod lastno strehico, pa naj bo še tako majhna, še tako skromna, lastna je, in pod njo živeti je prijetno. Takega očeta hvali lastna strehica sama, hvali ga njegova družina in hvali ga vsa okolica.'
Zato hranimo in varčujmo! Bodimo svoje si-eče kovači!
skem domu, je bila nad vse si-' jajna. Dvorana je bila polna prijateljev in znancev, ki so s tem pokazali, kako čislajo nova- poročenca. Seveda tudi pi-
sec teh vrst je moral biti zraven, in se lepo zahvalim za lep sprejem in postrežbo. Tudi jaz, kot član društva sv. Jožefa in Slov. kat. izobr. društva častil tam in želim, naj Vama sije solnce sreče na potu vajinega življenja! Torej naj zadostuje o tem.
Kakor sem že omenil, imamo Nveč katoliških društev tukaj. V društvo sv. Jožefa se nam je posrečilo dobiti veliko novih članov v zadnjem letu in
KSKJ. br. Anton Grdina, kateri je v mojsterskih besedah slikal pomen in važnost dneva. Za njim je imel lep govor gl. tajnik KSKJ. br. Jos. Zalar. Za njim je imel krasen govor duhovni vodja KSKJ., br. Rev. J. J. Oman. Potem je govorila podpredsednica KSKJ., sestra Mr*. M^ri*4"Frisiand. Zatem je
drugi so se oženili, le 2 sta o- j pa imel jako lep govor v slo-
pa so bile uradno po predpisu ske župnije po dva lajika sprejeta v društvo in jednoto., župnika, KSKJ. naj pošlje d Za njo je spregovoril par bese- hovnega vodjo in dva zasto di še glavni predsednik KSKJ. nika in enako Dr. sv. Družil« br. Grdina in za njim gl. tajnik Na ta način dobe reprezentac KSKJ. br. Zalar.	| jo v tem odboru vse naše
Nato se je pa razvila prosta ; caške župnije in vse katoliši zabava, ki se je vršila v najlep- organizacije, šem redu. Tudi ta prireditev je( Udeležba iz Jugoslavije tui izpadla nadvse zadovoljivo v( ne bo mala, kakor kažejo v svseh ozirih in tudi vrle društve- sporočila. Very Rev. Hugo Bre nice društva sv. Genovefe, ki je dobil te dni od škofa Jegli so vedno prve na vseh poljih v| sporočilo, da se pridno priprt naselbini, zaslužijo vse prizna^ Ijajo za pot v Ameriko in pr nje in pohvalo.	| sijo natančnih podatkov. V k
— Med veselimi dogodki in likor imamo do sedaj sporoči novicami pa se le preradi do- pridejo nadškof dr. Sedej gajajo tudi žalostni dogodki.'Gorice, škof Jeglič iz Ljubi, Tako se je v nedeljo dne 24J ne in škof Karlin iz Maribor* januarja smrtno ponesrečil ro-' Izmed voditeljev naroda se 1>1
ne- jo baje udeležili dr. Korošft srečno po stopnicah in se pri dr. Smodej, urednik Slovel«1 tem tako nesrečno pobil, da je kanonik dr. Opeka, jezuit K" kmalu nato podlegel. Bil je iz Borovnice, sin tovarnar član KSKJ. in JSKJ. Pogreb'Pollaka iz Ljubljane, Mr. se je vršil v sredo dopoldne ob | Grdina, brat našega predsedJ1 9. uri iz cerkve sv. Jožefa na ka Mr. Grdine. Iz Prekmuf slovensko pokopališče. Pokojni je bil doma iz vasi Voja, fara Mirnapeč na Dolenjskem. Star je bil 41 let. Naj počiva v miru in sveti mu večna luč.
Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista!
Poročevalec.
PRIPRAVE ZA MEDNARODNI EVHARISTIŠKI KONGRES V CHICAGO.
Rev. K. Zakrajšek O.F.M-
Kakor kažejo sporočila, iz vseh delov sveta, bo letošnji mednarodni evharistični shod tako velikanska manifestacija katoliške misli, kakoršne še ni videl svet do sedaj. Iz vseh narodov prihajajo poročila, da se pripravljajo velike množice, ki bodo prinesle velikanske finančne' |rtve, da pridejo počastit Kralja v presv. Evharistiji,
pride gotovo voditelj in Prekmurcev, Rev. Jožef K kel, urednik Novin in drža^ poslanec. Iz Primorja, izP° Italije se enako pripravlja Vl odličnih Slovencev, kate: imena pa še ne vemo.
Škofijski zbor jugoslova5 skih škofov, ki je zboroval Zagrebu pretekli oktober, sklenil, da se udeleži v kolik" mogoče velikem zastopstvu. '' Baje bo vodil celo delegat belgrajski nadškof Rodič. •
Kakor hitro bo odbor za s'" vensko sekcijo kaj definite"'' ga ukrenil, bomo obvestili "s še čitatelje, kajti tudi med meriškimi Slovenci se 11101 razplesti živahna agitacija ^ kolikor mogoče veliko udel^ bo od strani ameriških kato ških Slovencev. To treba k0" kor mogoče hitro, ker je mo^ če, da bodo kmalu vsi prost"1 popolnoma zasedeni in prep0' no priglašeni ne bodo n10^ dobiti več stanovanja. Seve bodo morali slovenski ud<? žepci biti zadovoljni tudi s
ki vlada človeški rod iz svojih
tabernakljov po naših cerkvah, j nočiačem v sosednih slove".?1
Kakor nam je povedal Mon- naselbinah, kakor v Waukef
stala še samca.	|venščini in agleščini Rev. F. S. signor Quijle, ravnatelj pri-jnu in Jolietu, odkoder v
Naš ženin Edward je bil kotjMažir, slovenski župnik iz pravljalnega odbora, so že vsi uri itak prav lahko pi'ideJ
chicaški hoteli za one dni popolnoma zasedeni, dasi imajo starše, jih lepo ubogal, zato je|vora zaigral ''Pozdrav v zvo- skoraj za pol milijona tujcev
fant izvrsten, ni se potikal o- iSpringfield, 111. — Podpredsed-krog, ampak ljubil je svoje inik Jbr. Jerman pa je mesto go-
kih." Med govori so nastopali razni pevci in pevke. Posebno pozornost so vzbudile wauke-
pa ostal tudi dober. Bog naj ga spremlja skozi življenje.
Nevesta Mary je bila dobra hči Marijina in zvesta v Mari- ganske ukelele-dekleta. jini družbi. Na njenem obrazu. Vsi govorniki in drugi so želi sem bral, da bo zvesta katoli- za svoje nastope pohvalo in ška žena. Veseli smo bili vsi, priznanje: in ženin in nevesta z nami.	Zabava je trajala pozno v
Da bi Bog dal še mnogo ta- noč in obrodila največji uspeh
v vseh ozirih. Vrlemu društvu
prostora. Samo nadškof iz San Francisco je zasigural za deset
vsako jutro sem v Chicago-
-o-
Cizara pri morju.
Cizara se je prvič mudil niorskem obrežju! Bil je
jjj
vil1*1
tisoč udeležencev prostora. Do in zelo slabo vreme. Dolgo^
se je. Kar zagleda na bregu 1 kega moža, ki je zajemal m
kih parov!
Rev. John Miklavčič.
-o--
Joliet, 111.
Dovolite še nam par vrstic,
gre vse priznanje!
— V torek dne 26. januarja zvečer pa je priredilo ples z domačo zabavo žensko društvo Genovefe štev. 108 KSKJ. Pred otvoritvijo zabave so vrle priredile izborno
tako je bil sklep narejen, da'na ta dan 301etnico svojega ob-
da opišemo nekoliko naše zad-Jsv. nje dogodke in novice.	|
V nedeljo dne 24. januarja ,društvenice je imela naša slovenska našel-[večerjo za glavne uradnike K bina zopet en svoj velik izred-,SKJ. Takoj po večerji se je vini dan. Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29. KSKJ. je proslavilo
šil sprejem novih članih v jed-
sedaj so imeli hotelijerji dovoljenje, da so dali po vseh sobah dve postelji. Sedaj prosijo dovoljenja, da bodo dali v vsako sobo po štiri ali še več, da bodo mogli postreči vsem, ki pišejo dan za dnem in prosijo prostora za dni kongresa.
'Nad en milijon tujcev spraviti pod streho naenkrat, ni majhno vprašanje.
Pretekli torek popoldne je Msgr. ^uille sklical skupaj slovenske chicaške duhovnike, da bi uredili slovensko sekcijo kongresa. Seje sta se udeležila samo Rev. J. Plevnik iz Jolieta
noto in društvo. Sprejem je vo- in Rev. K. Zakrajšek iz Chica-dila podpredsednica KSKJ. se- ge. Sklenilo se je zato,
delujemo še v toraj na delo; svojo dolžnost
prihodnje; za- stanka. Za to slavnost so se pri- stra Mrs.
se skliče
v Jolietu še
vsak naj stori jpravljali marljivi odborniki in ra je najprvo imela krasen na-jena seja in se nanjo po-in smo gotovi, člani* imenovanega društva že govor na nove članice, potem kliče iz vsake chicaške šloven-
Marie Prisland, kate- da .1
sko vodo in jo zlival v sod,^ je tičal na malem vozičku. 1 stopil je k njemu in ga povp^ ševal o tem in onem in kaj dela! Mož mu je povedal, navadno lovi ribe, včasih p» zi- v bližnji hotel vodo za koP1; lišče. Začudenj Cizara vprašal, koliko da zasluži. } tako, za silo!" je rekel Drugi dan je bilo lepo vre"'" in morje se je poleglo, kel bila oseka. Cizara pride breg in se začudi: "Vrag'*
d; a.
VO
lil
je moral zaslužiti včeraj
moz
t"
To reach the advertise in Slovenec!"
OH
ef
best custoif "Amerika"5
P. Riverain:
' SITNI GOSPOD KOLAR.
Rodbina odvetnika Kolarja je bila pred desetletji ena najbolj znanih ljubljanskih' rodbin. Najstarejši sin je bil že doktor prava in delal v očetovi pisarni, bila sta pa doma še dva otroka: Tita in Pavle, Tita je hodila na licej, Pavle pa na prvo državno.
Očeta je vsa rodbina iskreno ljubila, to-t da bil je njih strah in groza. Bil je srednje postave, a precej debel. Ostre oči so mu bile oborožene z zlatimi očali, nad katerimi se je ločilo visoko čelo, ki je bilo podaljšano tja do temena. . . možak je imel najlepšo plešo, ki si jo morete misliti.
In ta pleša je bila njegova Ahilova peta! Gorje, č^ je začutil, da brni muha okoli nje, ali pa da si je celo upala spustiti se na to svetlikajoče se ploskev. Bil je nato ves dan slabe volje. Zato se je v Kolarjevi hiši vedno vršil neizprosen boj zoper muhe; Tita, Pavle, gospa, kuharica in hišna, vsi do bili nervozni, če so začutili muho v stanovanju.
Neki dan je gospod Kolar na vrtu svoje vile pod Rožnikom čital časopis, kar se mu
približa muha in brenči v smeri njegovega rdečega nosa. Pavle, ki je slučajno stal poleg očeta, jo hoče zagrabiti in pri tem dregne očeta z vso silo v nos; lahko si mislite, da jo je pobral urnih krači in se ni upal pri večerji sesti za mizo.
Stari Kolar je imel navado prepirati se z vsemi ljudmi, s katerimi je prihajal v doti-ko. Zato se je njegova družina silno bala, biti ž njim v družbi. Najhujše pa je bilo z njim potovati po želdzniei.
Če so se hotoli odpeljati z gorenjcem ob pol dvanajstih, stari ni dovolil, da bi kosili doma, ker se je bal, da ne bi zamudili vlaka. Ob desetih že so sedeli v kolodvorski restavraciji in obedovali in celo uro pred odhodom vlaka čakali na peronu.
To je bilo še v tistih časih, ko si je človek lahko rezerviral cel kupe v vlaku in gospod Kolar je to iz previdnosti storil vsakokrat, tudi če so šli samo do Medvod
Ko je goi*enjec privozil na kolodvor, je kot prismojen tekel od voza do voza in iskal svoj rezervirani kupe. Rodbina mil je morala pri tem slediti za petami. In tako se jo nekoč zgodilo, da se je v svojem teku nenadoma ustavil in soproga, ki je tekla tik
za njim, se mu je s tako silo zaletela v glavo, da je začel krvaveti iz nosa. Tita in Pavle sta se hotela smejati kot vsi okoli stoje-, či, a si nista upala. Ko pa so se slednjič, u-stavili v svojem kupeju je bil stari tako dobre volje, dabi bil najraje vse po vrsti objel.
Pavle se je silno zanimal za lokomotive — avtomobilov namreč takrat še ni bilo — vedel je za težo, obliko in velikost vseh strojev državne in južne železnice. In tako je sedel vedno poleg okna in z največjim zanimanjem gledal mimo sopihajoče stroje.
— Papa, papa, hitro, poglej, novi tip br-zovlačne lokomotive.
Stari je poskočil s svojega sedeža 1n naglo vtaknil glavo skozi — šipo, kajti okno je bilo zaprto, kar v naglici lii bil zapazil.
Sesedel se je ves razpras^au po pleši na blazino, na drugi P» j® padel Pavle skoraj v omedlevico.
Novi tip brzovlačne lokomotive ' pa je mogočno puhajoč sopel mimo!. . .
Ko so se enkrat peljali v Benetke, je stari Kolar v Trstu razpostavil kovčke, škat-lje in zavitke cele svoje rodbine po vseh
mrežah v kupeju in obložil s plašči in dežniki vse sedeže, tako da je izgledalo, kot bi bil ves oddelek zaseden.
Ko se je vlak začel že pomikati, je skočil v voz mlad Francoz in odprl vrata Ko-larjevega oddelka, ker je bilo povsod drugod vse zasedend. Z enim pogledom je spoznal položaj, dvignil, ne da bi črhnij besedico, površnik s praznega sedeža, postavil svoj precej velik kovček na drugega, ki je bil pokrit s klobukom starega Kolarja — česar slednji seveda ni zapazil —r potegnil iz žepa "Matin" in ga začel mirno čitati.
V starem Kolar ju je vrelo — rodbino je bilo kar strah. Pričakovali so strašen konflikt. Kolar je pričel z ofenzivo. Kljub hudi vročini je zaprl okno in vrata in si pri-palil viržinko. Vročina m dim sta postajala neznosna.
Francoz je odložil'svoj časopis.
— Aha, dpvolj ima, si je mislil stari Kolar.
Francoz pa je segel v žep, potegnil iz njega pipo in škatlo za tobak in začel pu-šiti, da je bilo groza.
Cez četrt ure je bil Kolar premagan: žena in otroci so tako kašljali, da je momil
cel'
odpreti okno — Francoz je ugasnil piP° jo spet vtaknil v žefc>.
*
Pol ure pred Benetkami so Kolarjevi ■ morali urediti vse svoje stvari za odh^ zložili so kovčke, škatje, zavitke in na sedež poleg okna in se pripravili, .(] stopijo. Gospod Kolar pa ni mogel 1111 svojega klobuka, iskal ga je povsodi pod nogami Francoza, ki se ni ganil.
• 'lil
— Tristo zelenih, saj som vendar 1 j klobuk na glavi, ko smo vstopili, je na višku nervoznosti. Ali je morda Pa skozi okno. ko sem ga odprl?
Vlak se je' počasi ustavljal, bili so ^ beneškem kolodvoru.
Francoz je vstal in dvignil s sed«ža P° j sebe svoj kovčeg. Pod njim se je plosko stisnjeni klobuk gospoda Kol*1,
Francoz je odhajal. . .
Gospod Kolar je zbral vso svojo

coščino in mu^divje zaklical: MoilSlt vous avez eerase mon chapeau !	, t(f
— Qui,! se je glasil kratki in hladni vor in Francoz se je zrinil med ostal0 stopajoco množico potnikov.

< AMERIKAflSKl SLOVENEC
[* E* 4> 4"» rfr-fr # 4» 4» HMvfr'frrfr 44» Hfcrfr * K
| I
Ženski Svet
T *
^^^ ♦ ♦ HM *
SOCIALNA VZGOJA.
ČUT DO PRAVICE.
Otroka je potreba tudi socialno vzgajati. To lahko po snamemo, kako naj mati vpliva na pi-vo vzgojo čuta za pravico. Ako postopa mati napram vsem otrokom enako s tem, da nobenega ne odlikuje z raznimi Posebki, da otroške prepire Pravilno pomiri in sploh v vsem svojem vzgojnem delu postopa Pravilno, mirno in pravično, je vsem otrokom najlepši zgled. S tem pa že otroku vceplja in neguje čut za pravico. Ta se še Posebno razvija, ako mati upošteva otrokov^nagon za osebno Posest. Zato naj nikoli ne dopušča, da kdo otroku uniči igračo, pa naj bi bil to tudi ft^ajši bratec ali sestrica, ki za svoja dejanja še nista odgovorna. Istotako naj mati nikoli ne .jemlje otrokove lastnine za-to> da jo podari komu drugemu. S tem mu vzame pravico do nečesa, kar je bilo lijego-^ga. Čisto kaj drugega pa je, Ce mati otroku prigovarja, da podari svojemu tovarišu kakšno igračko, sploh nekaj, je izključno njegovega. S
tem
važnosti teh okolščin, tako da bo vedel, kdaj je treba posve tovati se z zdravnikom. To je bistveno potrebno, ako se hoče, da ti otroci zrastejo v fizično močne može ali žene, mesto da postanejo slabiči, odvisni od sorodnikov ali. prijateljev. Lažje je zdraviti tuberkulozo otroku kot v odraslem človeku. Kadar odrasli človek ima tuberkulozo, dolgi čas zdravljenja, ki je potreben, ako naj se tuberkuloza ustavi, provzročuje ne le skrbi in strah, marveč tudi veliko stroškov za družino."
"Okuženje mladih otrok s
dobro okisana juha. Vse to naj se vre kake četrt ure, potem pa zlij na meso. Ako rabiš meso hitro, vlij nanje vrelo kašo, toliko, da stoji čez meso. Če je meso z vrelo kvašo polito, zadostuje, da je le en dan v kvasi ; ako ga pa ne rabiš hitro, tedaj vlij nanj mrzlo kvašo, pa pusti meso dva do tri dni v njej. Medtem kvašo enkrat pre vri in hladno zopet vlij na meso. Ako je pa v toplem poletnem času, tedaj kvašo vsak dan pre-vri ali celo morda drugo skuhaj, da ne dobi meso v kvaši slabega duha. (Kvase ne soli nikdar, tudi mesa ne, da ne postane rdeče... Meso se soli malo prej, preden se dene peči.
Enako kvasi tudi jelena, divjega kozla, prašiča, zajca, divjega petelina, race in drugo tem podobno divjačino. Mlade divjačine in mlade divje perutnine ne kvasi, ker zgubijo pri
RAZNO,
Trenje jajec. Tudi najmočnejši mož ne more streti jajca med palcem in kazalcem, če ga drži na ostrem in na topem koncu.
Plin. Na Angleškem porabi vsaka oseba sedemkrat toliko plina kakor na Nemškem.
Koža. Teža kože s podkožni-nimi tkaninami vred znaša pri odraslem človeku 10 do 12 kg.
Zobotrebci. O prvih zobotrebcih nam poročajo rimski pisatelji. Bili so iz bodic ježevca, nato pa iz trnjevega lesa in iz srebra.
Pisemske znamke niso niti sto let stare. Znašel jih je Anglež Chalmers. Leta 18-10. so jih vpeljali na Angleškem, leta 1849. pa na Nemškem in Avstrijskem.
Medved. Čez zimo medved leži v nekakem polspanju. Hra-
tuberkulozo utegne biti dvojne| tem precej svojega naravnega |ne ne uzlva nobene- zSodi se vrste — prvič ono, ki nastane1 okusa in redilnih snovi.	Icel°' da ima medvedka pozimi
vsled zauživanja mleka iz tu-[ ...	.	' _ (mlade, in kar je najbolj čudno,
Chicago, BI.
Rev. John M>klavčič:
TO IN ONO.
(Konec.) Pozneje sem se začel zanimati za življenje blažene Terezije. Dobil stem v roke Va-ljavčev životopis: Mala Cvetka, blažena Terezija Deteta Jezusa. Kupil sem tudi angleško knjigo in tako sem polagoma spoznal to zares ljubko svetnico. Potrudil sem se, da bij jo tudi drugi spoznali in kjer j je bila prilika, sem govoril o njej in o čudežih storjenih na njeno priprošnjo. Dal sem ti-j skati litanije bi. Terezije, katere so potrdili ljubljanski škofi in sem jih začel "razdeljevati med ljudi. Postal sem jako na-, vdušen za češčenje bi. Terezije. Ko sem prišel nazaj v Chicago, sem pridigal večkrat oi sestri Tereziji. Kupoval sem kipe in njene slike in dajal ljudem ne samo v Chicagi, ampak tudi po sosednih j^aselbinah.
berkuloznih krav, in drugič ono, ki izvira iz dotike s tuberkuloznim človekom. V prvem slučaju se klice tuberkuloze navadno nastanejo v zunanjih žlezah (glands), najbolj po-gostoma v vratu, ali pa v kosteh. V drugem slučaju se klice navadno naselijo v prsnih žlezah med desnimi in levimi pijačami. Tukaj klice ostanejo, dostikrat ne da bi provzro-čile kakih težav, prežijo pa iz svojega skrivališča kot pono-čen tat na priliko, da planejo
Kako se narede prave kranj- da jih doji ne da bi kaj jedla. Tako se je polagoma razširilo
ske klobase? — Mnogo jih je, ki imajo jako radi domače mesene klobase, pa ne vedo, kako se narede. Pravi starokraj-ski recept je tale: Sesekaj drobno, še bolje je, če meso zrežeš na kocke kakih 12 funtov prašičjega mesa od flama, še bo-
nosi lahko težo zanimanje za Malo Cvetko tu-
Ženski las
168 gramov. Ker ima ženska di med Slovenci. Clevelandčani! na glavi povprečno 30,000 las, so bili tako navdušeni za sestro bi mogli ti lasje nositi ogromno Terezijo, da so me lani prosili, 'težo 5340 met. stotov.	naj kar ondi ostanem in ako
Prve tire za prevažanje bla-bom zidal cerkev v čast sv. Te-
ga v vozovih so imeli že stari Grki. Tir je bil iz kamna. Ka-
lje od stegna, potrosi nanj 6 menite in lesene tire so* poznali
vzgaja otroka k prijazno-, .. „ .	, .
sti, dobrotljivosti, radodarno- v pljuca in naPadaJ° tka" st>- kratko: k ljubezni do bliž- ",ine te^a organa Ta prilika se
m	, „	..... iim rrnrli X7C5>VilrvAt. kn io n+vrvV
fliega. To pa doseže mati čisto ;'hko, ako je že izza mladega °troka učila, da je rad odstopil svoje nagrade, ali svojega (laru. Dokazovanja, da so vse Vegove stvari pravzaprav oče-tove in materine, otrok še ne razume. Prav zato pa še manj fazume, da mu sme mati, ki je y. vsem njegov vzor, kaj vzeti.
dve strani se zgodi ob taki ^'Uiki škoda : materin ugled tr-otroku pa opeša tisto ve-'^o. skoro brezmejno
zaupa-
jim nudi vsakikrat, ko je1 otrok iz enega ali drugega razloga fizično oslabel.
"Otroci, ki so žrtve te prikrite vrste -tuberkuloze, kažejo navadno neke simptome, ki
unč soli, en četrt unče solitra, polovico unče stolčenega popra. Precedi potem na meso eno tretjino vode, v katero si dal glavico stolčenega česna. Vse to dobro mešaj z rokami četrt ure; potem natlači meso v tenka prašičja čreva, naredi klobase ter jih deni za en dan do tri dni v dim.. Obesi jih potem na zračen, a ne vroč prostor, še bolje je pa, če jih daš v mast, ker tu ti ostanejo celo leto dobre. Kadar jih rabiš, ku
v nemških rudnikih v 16. stoletju, v angleških pa že prej.
Žirafa ima silno dolg vrat. Vratnih vretencev ima pa ravno toliko kakor miška in sploh kot vsak sesavec, namreč sedem.
bi jih njih starši prav lahko |haj jih okrog pol ure do ene
prepoznali. Najbolj navadni simptom (znak bolezni) je u-trujenost. Ako sq otrok hitro utruja in ni v stanu biti kos svojim tovarišem, pomenja, da
ure. Gorke daj na mizo s kislim ali praženim zeljem ali s kislo repo, mrzle pa z nastrganim hrenom ali z domačo gorčico.
Ako hočeš dati klobase v mast, jih obesi, ko si jih vzela
nekaj ni prav. Pomanjkljiva j,- ,	- ------- teža je vedno sumljiv znak. \ [z dima, za dva dni v zrak, po-
je uo matere. — Opozoriti je. Eden izmed vsakih osmih o-Jtem jih dobro umij in obriši ter
sil tudl tU "aSe mat6re i trok' katerega teža je deset ali špilje poberi proč. Nato deni v u»« «labo in vzgojo uničujočo j več od sto pod normal©, ima tu-layado, da namreč mati brez| berkulozo ali je vsaj tako sum-
svoje name-potem otrok še
ved®ogti otrokove izprazni nje-g0v "šparovček" in porabi nje-kr°ve prihranke ne- Kako naj
tll'čuje, • če mu drugi uničijo njegovega truda? Čisto u-j^evno je, da si bo za vsak pri-|ranek rajši kupil tudi manj ?edne stvari, da ga zopet kdo Ile oropa njegovega premože-j^a. Kmalu pa tudi hranil ne več; odtegnil se bo delu, ki 111 je včasih }prineslo malen-
k
slu
°«tno plačilo ,češ, čemu naj
lo
za druge ? Postal bo de-
di
Oiržen postopač, ki mu pa tu-
°sebna last drugih ne bo več
tiki Pi
sveta.
TUBERKULOZA PRI OTROCIH.
, tuberkuloza v mladini se ' ustavlja ,ako se primer-"i vztrajno zdravi. Tako tr-^ lb-. Plunkett, ravnatelj tu-erkuloznega oddelka ztdrav-. 'enega departmenta države ^v York. V svojem radio-pre-, avanju je poudarjal tudi, da fj®ak otrok, ki živi v stalni do-2 j etičnim človekom, se 5' slej tudi oRuži s klica-1 tuberkuloze. Poleg tega se .d' mnogo otrok okuži, ki so . slučajno prišli v dotiko z jezikom. , "Na srečo pa," 'unkett, "le malo dobiva J|!Bt»o število
(bakterijda bi takoj pro-bolezen. Ali, d as i ne vuaej0 nijcakih znakov bolezni, /"Uiu-U. precejšne štuvilo njih v sobi zadosti klic, da raz-bolezen lh> ako 8e > Mi
bl,obit
ljiv, da treba takoj začeti zdravljenje proti tuberkulozi. Končno, pogosti prehladi, ki se dolgo držijo otroka, so dostikrat posledica tuberkuloze.
"Ni lahko za zdravnika odkriti ta mladinski tip tuberkuloze, zlasti ne po enem samem pregledu. Zato nikar ne bodite zanikerni, ako vam zdravnik pove, da mora otroka še nadalje preiskovati. Daj.te mu vsako priliko, da zamore natančno soditi, kaj ima otrok.
"Vse otroke, ki so prišli v dotiko s kakim bolnikom tuberkuloze, treba preiskovati od časa do časa. Vsak otrok, ki kaže eden izmed zgoraj omenjenih simptomov, potrebuje takojšnjega preiskovanja s strani zdravnika in opazovanja Čez precejšno dobo..
"Mladinska tuberkuloza te i vrste se lahko ustavi, ako se zdravi primerno in vztrajno. Ako se to stori, se oti'ok ne le ozdravi, marveč se zmanjša tudi mogočnost, da postane je-tičen v bodočnosti."
posodo za mast za 2 prsta dobro stlačene mrzle masti ali zaseke, položi na njo klobase drugo poleg druge ter deni gor masti, da so klobase pokrite, ter tako naprej. Vsakikrat, kadar deneš novo vrsto, dobro potlači, da ne ostane nič praznega prostora med mastjo. Polno posodo hrani na hladnem prostoru.
DVOR MARIJE POMAGAJ
(Coll. M. P. H.)
št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O.
Odbor za leto 1926:
Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vec ml.. 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo
v mesecu.
Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00.
režiji, mi bodo zelo pomagali. Ena dobra žena mi je že v ta namen darovala tri lote, ako bi bil hotel v onem kraju posta-: vi,ti kapelico in zase stanova-; nje.
Nek farmar mi je dal na raz-; polago tri sobe v svoji hiši in prosto brezplačno hrano in še velik kos zemljišča. Seve mnogo sem molil, da spoznam vo-; ljo božjo in veliko sem o tem1 tudi razmišljal, a nazadnje so| se pa razmere tako spremenile, da sem ostavil Cleveland in prišel nazaj v Chicago. Tu sem z vso vnemo priporočal češčenjei1 sv. Terezije bodisi očitno in: javno, bodisi privatno. Ljudje j so se oprijeli tega in začeli ča-, stiti sv. Terezijo in vanjo za-, upati. Chicaga sploh je vneta; častilka Male Cvetke. Vse večje cerkve imajo kipe sv. Terezije in se med letom vrše razne pobožnosti njej v čast.
Da sem še bolj spoznal sv. Terezijo, sem nakupil raznih knjig, ki pišejo o njej in njenih čudežih. Na tak način se je
KUHINJA.
pravi dr. izmfcd teh v svoje telo za-tuberkuloznih
Kako se paca divjačina? —
Od dobro uležane srne vzemi hrbta ali stegna, kolikor ga potrebuješ, dobro ga operi in pre-kvasi, t. j. deni meso v prsteno ali leseno posodo ter polij s kvašo (paco), da stoji čez meso. — K vaša naj bo pripravljena takole: deni v dobro plo-ščen ali prsten lonec 2 do 3 kvorte vode. Ko zavre, prideni košček korenja, polovico čebule, malo peteršilja in zelene,
vse na koščke razvezano. Ko je kasnejših le- to mehko, dodaj še en lorbar-prepiieči po- j jev listič, tri zrne Česna, vrši-zdravljenja. Jček timeza, 2 zrni cele dišave, J(1 dolžnost vsakega člo- j2 klinčka, malo muškatovega k' je odgovoren za do- cveta, nekaj zrn popra in malo jampak pozimi, otroka, da se zaveda kisa. Kvaša naj bo ki«Ia kakor 'mraz.
v
to ne nemega
Kako se dela salame ? —Zre-ži na drobne kocke 20 funtov mesa bolj starih prašičev, najbolje od gnati ali plečet, mast in žile odstrani. Na meso potrosi 10 unč soli, eno tretjino unče solitra, 2 žlici bolj debelo stolčenega popra, glavico zre-zanega ter stolčenega česna ter ■1 funte sveže, na kocke zreza-ne in z 2 unčoma potresene slanine. Vse to dobro mešaj četrt ure, da postane meso trdo. Potem razreži debela gove-I j a čreva na pol metra dolge kose, lahko tudi daljše, zaveži jih na enem koncu z vrvico ter jih napolni prav na gosto z mesom. Nabodi potem čreva z iglo, da gre sapa ven, ter jih zaveži še na drugem koncu. Salame deni za 1 do 2 dni v dim. Poten: jih obesi na zračen prostor. Ko so dobro suhe, jih podrgni z oljem, kateremu si primešala nekoliko soli in čes-ra, povaljaj jih v ajdovi moki ali v lepem pepelu ter obesi na hladen in zračen prostor. Ka-jdar jih rabiš, odstrani kožo, Inareži jili na tanke koleščke ter daj s hrenom na mizo. Do-Ibre suhe salame lahko shraniš v masti kakor klolfase zgoraj.
Namesto samega prašičje-' ga mesa vzameš lahko polovico govejega, seveda brez loja in žil. Posebno je priporočano, ako imaš meso od bolj mladih prašičev. Tudi ne delaj salamo spomladi, kadar je že gorko, kadar je hud
vwwwvwvw«

Volilni kupon naročnikov.
UPRAVNIŠTVU A. SLOV. Chicago, III.
Dne.
Priloženo Vam pošiljam $...................... za obnovitev
moje naročnine na list A. S. Mojih volilnih glasov je.......... J
(
Glasujem za .................................................................... ]
Naslov ..............................................................................
kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju kato- ) liškega rodoljubja v Ameriki.
Pošljite mi jubilejni spominek.
t
Podpis pošiljatelja ........---.............................»....... J
Naslov ......................................................................
Volilni kupon agitatorjev.
UPRAVNIŠTVU A. SLOV. Chicago, 111.
Dne
pripravila pot sv. Tereziji v našo naselbino. Da je pa tudi resnično prišla, je vzrok tu v Chicago.
Na 22. cesti je dobra slovenska družina Franka Shonta. —! Tjekaj sem šel večkrat malo pogledat. Ko neki dan zopet pridem, pride v Shontovo hišo neka meni do tedaj nepoznana žena. Ko sem čul, da govori slovensko, sem jo vprašal, ali je ona tudi Slovenka. Začeli smo se nato ž njo razgovarjati.j Med drugim je povedala, da ima sina bolnega. Jaz sem ji rekel, ako ji je ljubo, grem po-' gledat bolnika. Obiskal sem ga! in mu med drugim priporočil, naj moli k sv. Tereziji za o-zdra-vljenje. Dal sem mu,tudi. malo relikvijo sv. Terezije. —| Drugi dan je po zdravnikovem! ukazu moral v 46 milj od Chi-| cage oddaljeno zdravilišče v, Naperville. Zdravstveno stanje se mu je nato zelo poslabšalo. Mati v skrbi za svojega sina, je obljubila, da kupi lep kip sv. Terezije za našo farno cerkev, ako njenemu sinu ljubi Bog podari zdravje. Kmalu po tej zaobljubi se mu na bolje obrne in danes ko to pišem, je že skoro popolnoma zdrav.
Z družino Brodaričevo smo se zmenili zaradi kipa in Father Zakrajšek ga je naročil pfi Da Prato. Po novem letu smo ga dobili. Teden dni je bil na epistelski strani velikega oltarja, 15. januarja so ga prenesli na drugo stran, ga le]So' okrasili in nato smo imeli 17.,1 18. in 19. januarja slovesno tri-dnevnico v čast sv. Tei-ezije. To sem pa že vse popisal.
Kdo je izmed Slovencev naj-, prvi častil sv. Terezijo? V Chi-' cago je družina Karla Bregan-' tič, ki je že 12 let nazaj vedela1; za sestro Terezijo in jo je tudi častila. Ko še noben Slovenec v Chicagi ni vedel za to svetni-} co, je že ta družina imela pre- , cej veliko lepo podobo sestre Terezije, pred katero je lučka' gorela. In ko so poslali v samostan deklico, za katero so skrbeli kot za svojo, si je ta deklica izbrala za redovno ime Malo Cvetko — Terezijo. H kon-' eu raj še omenim, da ima že večinoma vsaka hiša v Chicagi kak spomin na sv. Terezijo. |
Tako, sedaj sem pri koncu.
Popisal sem vam pot in način, kako je prišla sv. Terezija k nam, v našo naselbino. Naj med nami sedaj prebiva in naj nam deli rožic milosti, mi jo bomo pa goreče častili in vanjo zaupali.
Da bi se pa češčenje do sv. Terezije razširilo med ameri-kanskimi Slovenci, smo izdali lepo, priročno knjižico broječo 32 strani' z napisom: Devet-dnevnica v čast Mali Cvetki sv. Tereziji. — Knjižica obsega kratek životopis sv. Terezije, potem pa posebne molitve za devet dni. Vsaki dan so drugačne molitve. Potem so natisnjene litanije sv. Terezije in pesem za odpevanje, kadar se pojo in nazadnje je himna sv. Terezije in od Matere Elizabete ena pesem. Posamezne knjižice stanejo 25 centov, kdor jih pa več naroči, mu damo tudi nekaj procentov popusta. Po pošti pošiljamo za 30 centov. Ravno za isto ceno damo de-vetdnevnico v angleškem jeziku. V naši cerkvi se bo odslej naprej opravljala vsaki-torek pobožnost na čast sv. Terezije in kdor nam kak dar pošlje poleg 30 centov za knjižico, bodo luči gorele pred sv. Terezijo in njegovega namena se bomo vsi trije duhovniki vsaki torek spominjali pri sv. maši in pri večerni pobožnosti bomo molili na njegov namen. Radi bi tudi kupili mašni plašč sv. Terezije, ki stane 75 dolarjev, je iz svile in zadaj na sredi je krasna podoba sv. Terezije. Vse torke celega leta bomo za onega še prav posebno molili, ki bi nam pripomogel do tega krasnega plašča.
Bodite pozdravljeni vsi, ki bote to brali in Bog naj bo z Vami!
Rev. John Miklavčič, 1852 W. 22nd PI., Chicago, 111.
--o-
BANČNI SLEPAR PRIJET V CHICAGO.
Detektivi so sledili John Kenneth Fronk-u, kateri je osle paril neko banko v Los Angeles za približno $400,000. Iz Los Angelesa so mu sledili v New York, od tam v Chicago, kjer se-jim je posrečilo v četrtek večer ga izslediti v nekem gledališču. Fronk je bil podjeten prodajalec avtov, a tudi pretkan slepar. »•
KNJIGE
KI S DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA.
POVESTI IN ROMANI.
Avstrijska ekspedicaja.....45
Arsene Lupin.................... 1.00
Beli rojaki ......................65
Bele noči..........................50
Bilke ...............................30
Barvaste črepinje ......... ,35
Bitka pri Visu...................45
Boj s prirodo ..................? .30
Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta ............................25
Cesar Maks in Mehika.....25
Četrtek, povest .................75
Črna smrt .........!...............75
Deteljica Janeza Ciglar.. .75
Don Kišot iz la Manhe.....50
Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50
vsak zvezek .................... 1.00
3.	zv. Deseti brat — Nemški valpet ......................
4.	zv. Cvet ift sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................
5.	zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................ *
6.	zv. Doktor Zober —
Tugomer .........................
8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smr-
Edip na Kolonu .............. .20 diš — Ženitev iz nevošč-
Pridobil sem Vam........... ............novih naročnikov in
pošiljam $........................za njih naročnino. Število volilnih glasov znaša............................... ....
Glasujem za ................................................................... <
Naslov ..............................................................................
kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki.
Pošljite vsem novim naročnikom jubilejni spominek.
Jaz si izvolim nagrado................---...................................... j
«
Podpis agitatorja ................j................................... j
Naslov .....................................................................
VAŽNO: — Imena in naslove novih naročnikov napišite j posebej in nam jih dopoeljite s tem kuponom. Pazite, da J bodo naslovi pravilno napisani in bo natančno označeno, koliko je kdo plačal naročnine.
- Andreja Pajka starega Sloven-
Ml

Fabijola, povest iz rim- i ljivosti -
škili časov.......................45 spomini
Furij, De Amicis novela .. .75 ca ................................
Genovefa..........................40 Jaromil ............................30
Gladiatorji zgodovinski j Jan Marija Plojhar ........ 1.50
roman dva zvezka .......... 1.50 Kazaki ........................... 1.00
Gospodarica sveta ...........60 Kobzar.............................. 1.00
Gruda umira . .................60 Svetobor .......................60
Helena, vez......................50
Hudo brezno ...................35
Ilijada .............................25
Igralec, spisal Dostojevski ...................................75
Izlet G. Broučka.............50
Iz življenja za življenje
povesti I. in III. zv..........20
Junakinja iz Stajra ........ 1.50
Junaštvo in zvestoba........ 1.00
J určičevi zbrani spisi
Sisto E. Šesto ...................30
Krištof Kolumb...............60
Krivec ...........................50
Kraljica <mučenica, vez... 1.00 Kratka povest o Antikristu ...................................30
Ljudska knjižica, 3. in 4.
zvezek .......................... 1.00
Jernač zmagovač in Med
Plazovi......................... 1.00
2. zv. Darovana .............50
Naročilu je pri d jati potrebno svoto v Money Ordru, bančnem čeku, ali v znamkah. Poštnina je v cenah že všteta. Vsa narcifla pošljite na:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, IU.

AMER1KAN5K1 SLOVENEC
Gospodarica sveta
AVANTURISTIČEN ROMAN.
? 1.
Za ravno, rumeno deželo na vzhodu pada solnce k zatonu, žareča obla. Kakor črna velikanska roka se spušča mrak na samotno ravan, na mogočno reko. Prižigajo se luči, negotovo in trepetajoče brle na obrežjih, meta-je svoje žarke na valove reke.
Počasi se preriva parnik "Hongkong" navzgor po veletoku. Pred njim v daljini leži v zamračeni zemlji mravljišče dveh milijonov rumenih .pehajočih in borečih se delavnih mravelj, z njihovimi temnimi potmi, brezkončnimi hujskarijami, skrivnostimi, orgijami in strahovi, s pomanjkanjem. . .
Kanton. . .
Bogvedi kateri demon je stresel to kopo ljudi na kos ravne zemlje, ki je rumena, brez drevja in brez veselja. Petina dveh milijonov rumenih ljudi je padla* v reko. Zemlja ni zadostovala ! Tudi na veletoku leži mesto, ses-trinsko onemu na obrežju.
Čoln ob čolnu, od najmanjšega do največjega, leži tam. Tisoči in tisoči se gnetejo plešoč pred sidri v množicah, gručah in kopah, se razgubljajo, se zopet zbirajo, brez miru, polni neugnanih poželjenj, kot poosebljeno zlo.
Kužna atmosfera leži nad reko in nad mestom. Strašno izpuhtevanje mrgqlečih rume- _ nih, polnagih ljudi in njihovega dela polni u-lice, ki ne poznajo solnca in ki so vrezane med lesenimi in iz opeke zidanimi hišami, kakor steze groze in strahote.
Navzgor po reki se vali široki trebuh "Hongkenga." Njegova lopatasta kolesa bičajo vodo. Vedno bolj se skrajšuje pot, in že skoči kapitan, suh, zagorel Francoz, oblečen v belo platneno obleko, na poveljniški most, med tem ko je ravno hitro odložil pahljačo, katero je moral pokazati brezpogojno nekemu gospodu iz prve kajife ter mu že vdrugič razložiti njeno skrivnost, kateri se je sam že stokrat prisrčno nasmejal. Vožnja postaja težka. Tam1 gori blišči skozi padajočo meglo milijon drobnih zvezdic. Po veletoku navzdol pleše v vedno gostejših gručah na stotine skrivnostnih, gibajočih se postav; velike džunke z velikanskimi, strahotnimi, na o-spredju narisanimi očmi, z vihrajočimi štirio-glatimi jadri ter velikimi kljuni v ozadju.
Pred parnikom se stiskajo ladje v gosto mesto. Iz žarečih luči nastaja celo morje. Hiše se dvigajo kakor ena ob drugo bijoče sence ; ravne strehe polnijo obrežje. Zamolkel . ropot delo odlagajočega velemesta prihaja od povsod in zamolklo vrešči sirena "Hongkon-ga" svarilno predse.
"Pridite," reče Mavda Gregaardova doktorju Kien-Lungu; "pogledati moramo vendar, kako izgleda tu zunaj." '
Mladi Kitajec je stopil v Tien-Tsinu skupaj ž njo na parnik. Mavda ima pametnega mladega moža rada ter ne zavrača njegove nikoli utrujene uslužnosti.
Počasi gresta proti sredini parnika. Med potjo prime njegova ozka, mala roka roko Mavde.
"Ali vas smem prositi za nekaj velikega, zelo velikega?" reče doktor polglasno, kakor da bi se bal svojih lastnih besed. "Nimam pra-
vice staviti vam vprašanja,a Mavda Gregaardova, to vem, to da jaz poznam Kitajsko. Moja domovina .je. Bojim se za vas! Kam greste ? Kaj nameravate tu ?"
Bodite brez skrbi, doktor," reče Mavda in v njenem glasu je nekaj nezavedno materinskega, "na mojem prihodu semkaj ni prav nič skrivnostnega. Kaj je bolj enostavnega kakor to, da se pelje ženska enkrat tudi na Kitajsko, kakor kamorkoli drugam, ker si mora služiti denar sama in si je ravno tu našla primerno namestitev, ki ji obljublja lepe dohodke ?" Mavda mu stisne roko. "Ali ste sedaj zadovoljen?"
Obraz doktorja Kien-Lunga se zresni.
"Res, nimam pravice vprašati vas, ne vzemite mi za zlo, prosim, če sem to storil. Male prošnje, gospodična Gregaardova, pa mi ne smete odbiti. Če boste kdaj potrebovala dober svet, dober svet moža, ki je tu doma, potem prosim vas, pokličite me!" Njegov glas se spremeni skoro v šepetanje, ki je tako toplo in polno sočutne bojazni, da se Mavda nehote prestraši ter ga začudeno pogleda. "Na to bom čakal, bom vedno čakal, kakor dolgo bo treba, ker bojim se, da me boste potrebovala!"
Še predno mu more Mavda odgovoriti, doktorja že ni več. Le v roki čuti njegovo vizitko ter jo dvigne. Pri medli luči jo skuša prečita-ti, toda kitajski znaki plešejo pred njenimi očmi, zato jo vtakne v torbico, še vedno ma-jaje z glavo, kakor nad nečem, za kar je človek hvaležen, čeprav sam ne ve zakaj.
Iz veletoka se dvigne otok, Šamin, kolonija Evropejcev. "Hongkong" pluje vedno počasneje, pristaja.
Na pomolu stoji med drugimi ljudmi, ki čakajo na prihod potnikov, star Kitajec. Oblečen je v dragoceno svilnato obleko.' V njegovem suhem rumenem obrazu žari par bistrih oči, ki iščejo nekoga na Ladji. Nenadoma zapazi na mostu med prihajajočimi Mavdo ter se ji približuje z drobnimi koraki. Mavda stopi na kopno, obstane za trenutek, kakor da ne ve, kaj bi, se ogleda naokrog, a že stoji pred njo starec ter se ji globoko prikloni. V tresoči roki drži kos papirja, nekako pismo. Starec jo ogovori v neki čudni mešanici angleščine in kitajščine, ki je občevalni jezik povsod tu na vzhodu ter ji pokaže pisnfo. Mavda pogleda najprej starca, potem papirf: njeno lastno pismo, katerega je pisala v Kanton.
To je torej tisti mož, katerega otroke naj vzgaja. Spreleti jo čuden občutek. Drugače si je predstavljala njevov obraz. Nekaj preže-čega je v njegovih očeh; ne ugajajo ji. Neza-upno se ozre naokrog, toda vsi ljudje, ki se nahajajo tu v tem vrvežu so zaposleni sami s seboj. Dr. Kien-Lunga — skoro bi ga hotela že sedaj poklicati — ni nikjer. Končno pa se le ojunači. "Dežela in ljudje so tu drugačni," si misli. Molče prikima Kitajcu in vse se izvrši potem kakor v snu.
Par polnagih kulijev prevzame na migljaj starca njeno prtljago, starec sam pa ji med neprestanim priklanjanjem pokaže pot. V bližini čaka šampan, .starec ji pomaga vanj. Ku-lija s prtljago skočita s tajnim lajajoČim govorjenjem za njo v čoln. Šampan odpluje.
Katoliška
Tiskarna
SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST)
-vtem slovenskim društvom in organinc&MM, -vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, -za vsakovrstna tiskarska naročila.
—Naročila izdeljujemo lično, točno In hiti«, —naie cene so vedno med najnižjimi, -—poizkusite in prepričajte
—Naia ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO i.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILU
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society)
št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An cel, Louis Martinčič.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške: pore.
Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode
v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi \ JoMetu, 111.
CLEVELANDČAN JE!
Kadar potrebujete pogrebnika s* spomnite vedno na prrl slovenski
pogrebni zavod
I
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 459«.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.

PISANO POUEi
J. M. Trunk.
y,,',.....................i,,'.
ftu'H'tftl'l
................................
Ali vam je ljubo vaše zdravje?
The Boston Special
Ako Vam je, tedaj ne zanemarjajte Vaših zob. Mi imamo najboljšega specijalista za plošče v državi, ki dela v našem uradu. Vsako delo jamčimo. Krona in umetno zobovje za polovično ceno.—Pridite in ne odlašajte.
Boston Dental Co.
3009 East 92nd Street So. Chicago, 111.


I ROJAKOM V $ I WAUKEGAN-NORTH CHICAGO %
Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite ia prepričajte se, da je pri nas d^bro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
¥ fr fr fr fr fr fr fr
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.

Si
w'wmwwmmwwmwwvmww wwwmwwmmwwmwwwwmm^wwwwwmwwwwwmwmwmw
t
Najbolje in najceneje kupice vedno v slovenskem
,	Dry Goods Štoru
JOHN GOTTLIEB
1845 West 22nd St, Chicago, 111. - SLOVENSKI NOTAR -
Izvršuje notarske posle točno, lično in po nizki ceni.
Se Vam toplo priporoča.	s.
NAJBOLJ UDOBNE
bo danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z- železom, katerega greje elektrika!
Ali ga imate v vaSi hiši?
Se prav n'č ni izpremenilo.
Jurij Previc je prej izlil svoje srce v Glasu Svobode, zdaj ga izliva v Prosveti, ko piše iz White Valley, Pa., in "odgovarja" na. mojo zavrnitev. Čisto po nepotrebnem dolži kompanijo iz Pittsburgha ali neki banket. Niti pičice ni prišlo odtod.
Stvar je enostavna. Ako do-tični duhovnik ni hotel sinčka pokopati, potem sem moral jaz iz tega sklepati, da pač G. Pre vie ni storil svoje dolžnosti kot župljan in pristavil "bržkone". On sam zdaj ne črhne niti besedice o tem in pove samo, da je svoje otroke dal krstiti in se je cerkveno poročil, oboje bržkone v Pittsburghu. Vsi naseljenci so bili v Evropi krščeni in mnogo se jih je tam tudi poročilo. Ali naj to zadostuje, da taki zahtevajo tu v Ameriki kako opravilo od kakega duhovnika, ako niso ničesar storili tukaj za vzdrževanje cerkve in duhovnika? Odkod naj bi se cerkve zidale in od česar naj bi duhovniki živeli ?
Pa recimo, da se mu je krivica zgodila, ko duhovnik ni hotel otroka pokopati. Čemu se ni pritožil pri škofu? Ako je on storil svojo dolžnost kot župljan in bi bil to škofu dokazal, potem stavim, da bi bil škof svojega tajnika poslal, ki bi bil pokopal sinčka. To bi bila prava pot, ne pa dopis v Glasu Svobode, in nosovi, in farji, in Kristove neveste in kuharice. Prej se togoti in na vse pretege zmirja, zdaj pa pravi, da je prav, ko ga je duhovnik zavrnil, ker si je prihranil 35—50 dolarjev. Kaj pa hočete več ? Čemu potem še dopis s takim grdenjem?
Tudi zelo občutljiv je g. Previc. Pisal je v Glasu Svobode, kjer dan na dan govorijo o "farških ceremonijah," "hum-bugarijah," h katerim toraj gotovo tudi spada cerkven pogreb. On je toraj hotel tako "humbugarijo" imeti, in ko je bilo brez nje, in jaz to imenujem malo ostro "po šintarsko," je pa ogenj v strehi. Pri tem ogorčenju pa zopet v isti sapi mene zmirja s farjem, mi kaže nos — jaz sem samo rekel, da je on dobil nos, kar je navaden izraz, ako se koga odkloni — in seve pristavlja, da "imajo rojaki od slovenskih duhovnikov samo dolge nosove."
Kaj bo on zanaprej naredil, je povsem' njegova lastna zadeva, jaz se radi tega ne bom šel obesit.
* * *
Ali so ti edini vzrok?
I. Sulgaj, Jordanville, N. Y., pravi v Prosveti, "d^a je sedaj tako slabo čtivo v Prosveti." Po njegovem so tega krivi seve hudobni klerikalci, ti "zavijal-ci in nevedneži."
Kdo je pouzročil "slabo čtivo" v dopisu pred njegovim iz
White Valley? Morda jaz?
* * *
Politični jetniki.
Veliko se govori o politični svobodi. Absolutne ni nikjer, ker največja politična prostost zahteva največjo omejitev člo-vteške sebičnosti. Težko pa bo
mogoče sebičnost popolnoma zatreti, saj navadno ravno isti kažejo največ sebičnosti, ki zahtevajo, da jo drugi zatrejo^
Menda je v evropejskih državah nad 30,000 političnih jetnikov. Sam sem skusil krutost političnega jetništva nal lastnem telesu. Kjer so politič*' ni jetniki, je nekaj gnilega.
V uniji sovjetskih socialističnih republik, kakor se zdaj Rusija oficielno imenuje, je baje največ političnih jetnikov. Prijateljem te unije in novega re* da, od katerega toliko pričakujejo, dela to hude preglavice* ker se imperialistične države venomer sklicujejo na to dejstvo. Kar sedanje gospodarje v! ruski uniji še bolj obtežuje, je dejstvo, da je večina teh jetnikov iz radikalnih krogov, toraj iz krogov, ki so vse svoje moč? posvetili za udejstvovanje novega reda. Ako je nekaj krivde morda tudi na jetnikih samih, bo še več na novem redu« Ravno ti jetniki dokazujejo, da pri novem redu mnogo ni v redu, ker je pač zgrešen. Poudarjajo sicer, da je ta novi red tako utrjen, da ga ni več mogoč«! strmoglaviti, ako bi se jetnik! oprostili, nad čemur pa bi jaz zelo podvomil. Oni, ki držijo ta red, se tega nehote zavedajo,: in za jetnike še dolgo ne bd prišla rešitev.
Je še nekaj za — napredkom-
Od družbe za pospeševanji vede se je po pravici povdarjai lo, da človeštvo zelo napreduje* Nihče ne more tega tajiti. Mno-gokaj se je v splošnem izboljšalo. Mnogi ne delajo več tako trdo, imajo primerne plače ^ delo, svoje velike udobnosti, čas, da jih uživajo ... Ali so pa ti bolj srečni, kakor oni, ki jih morda nimajo, ali kaEor so bili tedaj, ko jih niso imeli" To je veliko vprašanje, saj J® nezadovoljnosti več kakor l0 kdaj, tudi tam, kjer je napre; dek očividen. Mora biti toraj za napredkom še nekaj. Make up your mind, pravijo, a kdo* življenje pozna, ve, da v duševnem oziru nekaj manjka.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA.
Naročniki in prijatelji lista naj skrbe, da pride "Amer. Slo* venec" v vsako slovensko hišo!
zato
ker so praktični in u- i \ dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične; praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas!
Fidelity Electric Co.
2049 West 22d Street,
S"
Chicago, 111.
IŠČEM ŽENSKO
za gospodinjstvo in varhinjo pri otrokih. Katero veseli, naj se zglasi ustmeno ali pismeno pri Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro« čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Place
CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
TIK PRED POPOLNIM PORAZOM.
Tekom revolucijonarne vojne je ameriška armada mnogokrat stala tik pred popolnih porazom — ne od strani angleške armade, temveč vsled prebivalcev kolonij. Kaka kolonija je n. pr. odklonila svoj0 pomoč, ker ni imela v generičnem štabu nobenega generala-Mnogi so ostali nekako brezbrižni glede vojne, katero smatrali za nadlego, ki so .1° začeli novoangleški trgovci-Washington je bil v stanu P1'1" boriti si zmago šele takrat, k" so prebivalci vseh kolonij delovali složno za dobrobit vseh-Vaše zdravje pride tudi večkrat tik do popolnega poraz&» ker se ne zavedate, da mora.10 vsi organi vašega telesa sodelovati, da ohranijo vaše zdravje. Predvsem treba ohnaniti v«9 želodec; v dobrem stanju, i'1 boljše zdravilo v to svrho. "Trj-nerjevo grenko vino je najbolj' še zdravilo za želodčne nerede," je pisal 10. decembra J« Frankovich iz Wathene, Kantin poskus vas bo prepričal, d® ima prav. Če vaš lekarnar >'<l1' trgovec nima v zalogi Trinerje-vega grenkega vina, Trinerj«5* vega linimenta (zelo uspeš®]1 proti revmatizmu in nevral»>* ji), Triner's Cough Sedative »«* Triner's Cold Tablets, pišite n» Joseph Triner Company, Chn c.ngo, 111.	(Adv.)