r© _ ^ % \ _ \ % _ _ [MvHl GLAS NARODA i j. list V*w7«odel5y«Ue. Skušajte I • ^ ^^ A V1 A W V/J-f «(L JL ^ ro posti nabavnch* na dom j imeti naročnino Vnaprej plačano. J tM rfo«...«!. delavca Ameriki. feiifS^^^ __- « M*«« ttth. W »lihe P«t Offl<» — mw It*. N. I, -te Art W C—gr— «f Mart* irj 1171._ No. 60. — §tev. 60.__(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, MARCH 30, 1943. — TOREK, 30. MARCA, 1943 - ' VOLUME IX — LETNIK LL FELDMARSAL ROMMEL ZOPET BEŽI Včeraj se je angleška osma armada ge nerada Montgomeryja polastila cele Mareth utrjene črte in zasleduje bežeče Nemce feldmaršala Rommela. Da je v primeroma tako kratkem času zavzel tako zelo utrjeno črto, je Montgomery dosegel s tem, da je prekanil "puščavskega lisjaka" in del svoje armade poslal ob južnem koncu utrjene črte skozi puščavo, kjer ni nobene vode, pac pa vedno peščeni viharji. Rommel ni mislil na to, da bo Montgomery mogel po puščavi spraviti tanke in topove na-prej. Ko pa je armada, ki je obšla črto, zavzela E1 Hammo, tedaj Rommel črte ni mogel več držati. Nato je še Montgomery naskočil cello črto in jo po kratkem, toda vročem boju zavzel. Zavzeta so bala tudi poglavitna mesta Mareh, Toujaneim M arm at a. FBI bo preiskala zadevo Carnegie-Illinois Co. Washington. — Senator Harry S. Truman, demokrat, Mo.) ki je član senatnega vojnega preiskovalnega pododseka, je dejal, da bo izročil vse rekorde v zadevi Carnegie-Illinois Co. justičnemu departmentu, da ta potem lahko podvzame potrebne korake glede obtožbe, da je omenjena družba izdelovala slabe oklopne jeklene plošče, ki se jih uporablja pri gradnji ladij.-------:_____ Boji v Jugoslaviji Iz Londona poroča UP, dne 36. marca, da jugoslovanske guerilske sile so pognale v zrak najvažnejši viadukt na progi Zagreb-Split in tako najbrže pretrgale obrat za več mesecev. Drugo poročilo pravi, da je moskovski radio poročal, da so patrioti v nekem drugem okraju porazili nemške čete, pobili 200 n«mškib vojakov ter zaplenili 6 metalcev min in 11 strojnic. —JIC. * Dne 1.-februarja sta bila blizu Korenite v Slavoniji« ubita dva SS vojaka. MESO ZA NEW YORK PRIHAJA POČASI V MESTO .New York, 29. marca. <— Pomanjkanje mesa v mestu New Yorku je bilo zadnje dni pred racijoniranjeni zelo občutljivo. Gospodinje so hodile od ene me-snioo do druge, cb dobe kos mesa, a nekateri pa so pograbili kolikor s»o mogli p reka j enega sličnega mesa že prve dni v zadnjem tednu, kar je povzročilo le več poamnjkaoj* pr<*i koncu tedna. V pandeljek, ko se je pričelo odmerjanj« potom točk, je bilo v neka'terili mesnicah že zjutraj razprodano vse mew. dočim so kuretino pokupili razni zavodi, restavracije, itd., tako, da gospodinjam ni bilo mogoče dobiti kar bi želele, nekatere pa sploh n«so prišle do svojega odmerka mesa. MMo npanja* da se bo situacija z ozirom na dobavo mesa »a mesto nekoliko izboljšala v prihodnjih dneh, je prinesla vest. da je bilo poslanega v New York mnogo t«n me?a iz Chioaga, kakor tudi iz države ^MK^sachusetts. Sto tisoč funtov mesa je bilo dostavljenega" za prvi dan odmerjanja, a vzlic ■temu nekateri mesarji niso mogli dobiti nič mesa. ker so najprej pograbili svoj delež re-stavraterji in institucije, ki do-Ibe 75% prejšnje količine mesa, medtem pa ne pride zdaj niti 16% prejšnje količine porabe mesa na civilno prebivalstvo. In še kar se doibi je zelo drago. oev. Dejal je, da bodo odslej prejemali vsi, ki so dozdaj dobivali samo 900 dolarjev letne plače, 1200 dolarjev letno. Od tu naprej ibodo poviški sorazmerno manjši. li nemški vojaki, to so ju nena, dno cibkolili ter ju hoteli dobiti živi v svoje roke. Dekleti sta i-j meli pri sebi nekaj ročnih gra-! nat in ko so se jima nemški vojaki prMižali, da ju zgrabijo, sta porabili ročne granate ter sta tasko še s to zadnjo gesto u-ničili dvajset nemških barbarov. Zopet bodo izdelovali omejeno število hladilnic I Washington. — Donald M. Nelson, načelnik za vojno pro-i dnkcijo je dejal, da so v teku načrti za zopetno podvzetje produciranje nekaterih potreb-n'h stvari za civilne potrebe. Med temi so električne hladilnice, katerifh se bo dovolilo izdelati določeno število. Nelson je dejal, da ima urad i ža vojno proflti?HcSo" ve^K> pred očmi civilne potrebe, ker se zaveda, da je treba skrbeti tudi za domapo fronto ako naj ta obratno zadostno prodneira za pravo fronto Amerike in zaveznikov. Produkcija za civilne potrebe je bila v mnoeih slučajih skoro docela ustavljena in nekatere tovarne so namesto za civilne potrebe proizvajale za armado in mornarico, itd. Odslej, je dejal Nelson, bo poskrbljeno, ete se bo sproti in pc možnosti zado&čalo tudi civilnim potrebam, ki bodo sproti proučevane po tozadevnih ve-Sčakih, kateri bodo dajal? uradu I za vojno produkcijo potrebne nasvete v tem ozira. RUSI ODLIKOVALI DVE JUNAKINJI Moskva. — Dve ruski ostro-strelki, Marija Polivanova in Natalija Povšova. sta dali življenje za svojo domovino in ta se ju jc1 spomnila s tem, da jima je po smrti podelila najvišje odlikovanje: imenovani sta bili za junakinji Sovjetske unije. Bili sta prvi ženski, ki sta bili tako odlikovani v Rusiji. Obedve sta služili pri pehoti in olbe je zadela smrt v vršenju vojaške dolžnosti. Marija in Natalija sta iznašli svoj poseben način zasledovanja sovražnih opazovalcev in skritih posameznih vojakov, ki so oprezali za ruskimi stražami in gnerilci. Pod varnim okriljem noči sta šli v kak pogozden kraj ter sta pritrdili na primerno drevo puško, potem pa napeljali žico, ki je bila privezana na petelinu, kakih sto me-trovali več stran. Zjutraj sta potegnili za žico i"n~ puška je počila, skriti Nemec pa je navadno pokukal odkod prihaja stre? ter tako izdal svoje skrivališče, navadno pa je tudi izgubil svoje življenje, ker Marija in Natalija sta bili ostro-strelki. Njuno metodo so rabili ruski vojaki in gnerilei povsod, ker se je izkaza h zelo dobra in je vedno presenetila sovražnika, ki je hotel videti odkod prihajajo streli, pa se je z ogledovanjem postavil sam za tarčo ruskim streloem in guerilcem. Obe dekleti sta umrli istočasno in sicer prostovoljno, ko rta dognali, da jima je nemogo-( če niti iiz pasti, katero so tvori- Truman je dejal, da se bo, pod vzelo sodnijsko postopanje v vsakem nadaljnem odkritju sleparjenja pri izdelavi materi-jala, Za katerega vlada drago plačuje. Za en^erat še ni jasno, če bo just ioni department zahteval, da družba povrne vladi denar, ki ji je bil izpbčan za slabo izdelano (blago, ali bo zaeno vložena proti družbi tudi kriminalna obtožnica. Trumanov pododsek je pretekli torek zasliševal več delavcev, ki so uposljeni pri omenjeni družbi in ti so izpovedali, da so bili analitični reporti, ki pokažejo kakovost izdelanega predmeta, potvorjeni tako, da je izgledalo, kakor da dovršen materi jal odgovarja zahtevam od vlade postavljenega .standarda. Delavci so pričali, da so se morali ravnati po naročilu pred -stojniku-v: Odbortr-go- povedali. da je samo tovarna Irvin dostavila 28 ti&oc jeklenih oklopnih plošč, ki niso odgovarjale vladni zahtevi glede kakovosti. Plošče so bile rabljene za mornariške in trgovske ladje ter za dostave lend-lease-a. Benjamin F. Fairies?., predsednik U. S. Steel Co. in J. Lester Perry, predsednik Carnegie-Illinois Co. sta povedala senatnemu pododseku, cfa- sta nad sleparstvom prav tako iznena-dena, kakor člami pododseka, ker nista ničesar vedela o vsej PtvarL OdJtšla sta tak<*j v Pittsburgh, kjer bosta skušala dognati, kot sta dejala., kje leži krivda oziroma kdo so pravi krivci v celi zadevi. Družba 32ma ne bi nikdar na ta način opeharila vlade. Truman je izjavil, da je čudno. da visoki uradniki družbe ne vedo kaj se godi v njihovih tovarnah in je vodstvo ožigosal, vendar pa je dejal, da se bo dalo vodstva priliko, da najprej samo "počisti svojo hišo." V Pittfftmrghu pa je medtem neki čfkaški pravdnik že vložil proti Camegie-Dlinois družbi tožbo za dva milijona do-terjev odškodnine in to na podlagi neke stare postave, ki dovoljuje '' državljanu-infonna-nu" v sLučajn, da se izkaže njegovo odkritje sleparstva države pravo, polovico iztožene odškodnine. Kaj bo rekfo vlada glede pravdirkove -vložene tožbe pa še ni znano. šče po čl. 1 Dueejevega razglasa z dne 3. V. 1942. čl. 6 Duceje-I vega razgltsifA z dne 3. X. 1941,1 čl. 133. občega kazenskega zakonika in čl. 483—488 kaze n-skopravdnega zakonika Junca Josipa za krivega. pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo, stroške in ves ogroža levo Montgomerv-jevo krilo, ki je obšlo Mareth črto in sedaj naiglo prodira proti severu in proti Gabesu. Ga-bes isam pa so včeraj obstreljevale angleške ibojne ladje. Ako j lioče Rommel rešiti svojo ar-niado, se morn zelo hitro uma-1 kniti skozi ozki pas pri Gabesn, sicer bo prepozno. Ne samo da mn Montgomeryjevo levo krilo odreže pot za umik, prodirajo malo višje na severu prati morju Amerikanci. Umikajoče Nemce ameriški in angleški bombniki neprestano 'bomlbard i ra jo, zla »ti cesto El Hamm^Galbes in Gafoes-Mez-zotma. Kot poroča Associated Press je pas mejjEl_Hjammo in ^nm, ki je eddna pot, po kateri se more Rorumel umakniti, širok samo še 14 milj. Z zavzetjem Mareth črte je general Montgainerip iavojeval največjo zmago v cestaviti v bran. Mont-gotmerv je s svojimi obkoljeva lnimi operacijami in frorrtal-nimi napadi spravil Rommela v veliko zagaifco in mu o<4 El Alemetina v Eigiiptu, kjer je Montgomery pričel svojo ofenzivo, zadaja poraz za porazom. Po mnenju vojaišk h izvedencev se bo Rommel vstavil ob črti nekoliko višje proti severu od Soustf^e, ker drugih krajev ni mogoče držati. Proti Sous se pa že prodirajo Francozi in Anie-rikamci. Poročilo, ki prihaja iz Alžara preko Madrida, pravi, da je feLrlrrtaršal Rommel 7>ostavil svoj glavni stan v El D j emu. 42 anilj severno od Gabesa, itali-.ianeki general Ettore Bastico pa je ostal malo nižje na jugu v fvfoxu. | Pri zavzetju Mareth črte je bilo vjetih tudi 6000 vojakov, ivplenjenih je bilo tudi mnogo tankov, trakov in velike zaloge raznega orožja. Poročila s fron-' 1e naznanja, da zavezniki dobro napredujejo. Prav v severni Tuniziji jej pričela angleška prva armada; pod poveljstvom generala Ken-' netha A. N. Anderson a prav ži-l j v inozemstvo, kjer čuka na. povratek na svoj pre-"stol. je pred par diK»vi govoril svojim podanikom v Jugoslaviji in tekom tega svojega radijskega govora, je Peter* IL dejal. da se morajo njegovi podaniki paziti, da ne vprizorijo prezgodnje revolte napram sovražnikom, ker čas za. splošen in širši odpor še ni zrel. Jugoslovanom je priporočal, da naj sledijo genei^lu Mihaj-loviču. Dejal je tudi. da se lahko z gotovostjo pričakuje, da se liodo v prihodnjih nekaj mesecih bili odločilni boji ita evropskem kontinentu. KRALJ PETER SVARI JUGOSLOVANE PRED PREZGODNJO REVOLTO TUESDAY, MARCH 30, 1943 fgrAxT~jeitov, si sin samega satana in krščanska kultura je v nevarnosti. Kom« je predvsem tako razglašanje namenjeno, &i lahko vs»k misli/' — Tudi to poročilo je prišlo iz bele Ljubljane . . . Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki zanima za naravo (Nadaljevanje.) - - Nekateri ljudje še danes niso Odpustili Adamiču, ker je opisal kako deluje jugoslovanska gjsavnjača. Rečeno je bilo, da je pretiravat Iz ljubljanskega poročila iz lete 1937 je raizvidno, da si je Adamič dobro ogledal jugoslovansko demokracijo, ko je bil tamkaj, ker poročijo pra>-vi: "Vsled velikega terorja in mučenja političnih jetnikov po kaznilnicah v Jugoslaviji so -poslale organizacije oster protest vladi v iBelgrad proti nečloveškemu postopanju s poj&tičnkni jetniki m sicer, Zveza študentov v Belgradu, (Zdravndška zbornica v Zagrebu, Zveza in-ženirjeK' in arhitektov v Zagrebu, Shod odvetniške zbornice v Zagrebu, ter veliko več1 drugih vplivnih oseb v politični javnosti, katere zahtevajo, da se preneha z močenjem in ubijanjem političnih jetnikov, ' j.ter da 6e jih pusti na svobodo." Poročilo 4alje navaja, da je telo v decembru 1937 aretiranih . nad 700 oseb v Jugoslaviji, med .katerimi so Mi znani javni I možje in odMkovanci iz vseb delov Jugoslavije. Proti tem intelektualnim političnim jetnikom " je Stojadmovič-Korošeeva vla-1 da pripravljala en monster pro-' ces—po zakonu za zaščito dr-\ zave. — Vsi are ti ranči, pravi poročilo, &o .bili strašno prete-pani in mučeni. " 'Velika puntarija' prepovedana." Odlomek iz daljšega poročila ' o gornji prepovedi se giasi: 4 ''Mesec dni je Ijribljansko 1 Narodno gledališče pripravija-> lo uprizoritev Kreftove dramske kronike *' Vel ika puntari-ja", pet dejanj iz hrvaško-slovenskih km«čk h pun tov pod vodstvom Gubca in Gregoriča. Zaposlen je bil ves dramski ansambel. V nedeljo 20. feb. bi morala (biti premijera. Bila je že najavljena, ljudje so kupovali vstopnice—nenadoma pa so za nedeljo napovedali drugo predstavo, ne da bi vodstvo gledališča sporočilo javnosti, da je vpraoritev Ptmtarije od]o_ ' žila oziroma vnela z repertoar-i ja." —i Ker dekreta o tejpre-i povedi ni bilo *zd«nega, kakor i pravi tozadevno poročilo, &o MAJBOU&I PRIJATELJ V NES&EOl VAM JE: SLOVENSKA NA800NA PODPORNA JEDN0TA BflATSKA. DELAVSKA POPPOPNA USTAUJOVA Sprejema možke in žcoake y letih od f6. do 50, in otroke do 16. leta starosti. Clanetvo: 62,000 Premoženje: $ l 0,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ stap: 2657-59 S. Lawndale Aye., GKicago, ill. ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE iN ZNAMKE lodvora zidajo beto-nake 4 tegraflj); C slik v naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter hm 1% straaL Veliko* knjige Je»s« inter. Knjiga opisuje sesavce. ptlte, ribe, ka-fe in Živali. Iti so ravnotako na soben čot v vodi doma. — Vezana je r močno elatno m sla tirni črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj f3.«> ^TL*. NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 906 WWT 8WBPT RW T ORS titev več nego 50 oedb italijanski časopisi so priobčili 623 elučajev iz vrši ve smrne kassni. V onem delu Slovenije, ki je. pod madžarsko okupacijo, je narodno življenje začasno popolnoma unftoetDo. Nekateri deli naroda so dtportirami.-Agrarna reforma e preklicana in razveljavljena. Madžarski veleposestniki so znova prevzeli svoja iiil-tja. Ustreljenih je bdlo 57 o«eb. - Goriški in tržaški škof sta or pazorila svetovno jasnost na | brezsrčne ukrepe italijanizaci-! je, ki je bila na krut način iz-1 vodena v onih krajih, ki se nahajajo že 20 let pod Itaiijo, ki pa so tudi dame še področje,, v katerem ]|^p1^n*f^^—valček ^ Jr i. - . . kt w u - • 1 " _ r Jerry Kopriv Sek in orkester Za tos. cenik In cene plofič as obrnite na: JOHN liMWIlfii. ^P^ ^it&f Yoifc '¥ Sloveniji ^ki se nahaja pod ' nemško Oblastjo, je partizanska akcija ponehala povsod, krvizemsi v triglavskem gorskem masivu. V začetku jaguarja so ustrelili v Celju 50 talcev zaradi -"aalbotaže in de-aertiranja vojakov.*' * • < V naisprotstvu z zakoni mednarodnega pratva, so ^eitfci ovedjfci v zasedenih in rajhai priključenih krajih vojaško obveznost. Poročajo, da so naselili svoje ljudi v okolici Ptuja in Krškega, odkoder eo deponirali 65,000 ljudi v Nemčijo. Naselili so v tfh krajih izšeljenike nejntške narodnosti iz $essara|£ije in Wuernbeiga. Nacistični gauleiter tega dela Slovenije je v imenu nenyike okupaoijske uprave obiskal no-vodoHe naseljenike in jim poveril nalogo, da postanejo na jugu "železni čuvarji nemškega ra£ha" Zavojevalec kruto zatira vse ostalo ljudstvo. Najmanj četrtina prebivalstva teh Nemcev zasedenih krajev js.i je dosegalo 880.000 du6, je bila pregnana, deportirana, ubita, žena v zapore ali koncentracij-jslka taborišča, vpoklican v jMtt^lko vojsko ali pa pride-ljena takozvanemu " Arbeit-dienstu.*' >Jeici v Shefboyganu ž© kaj napravil za Slovence, je prav gotovo David Baibinovitz in bo tudii potem, č© bo izvoljen za mestnega attornija deloval v prid vsem ki ravno tako tudi pa. Slovence. Rojaki, oddajte 6. aprila svoj . glas za Davida Rabinovitza. Poročevalec. Lfimhmb "T«es" o jSlp¥encih tDbe 29. j an. je prinesel naj-.uglednejšfi angleški časopis londonski MTinies" izpod peresa svojega diplomatskega 4<*pisnika ^au-edijo c|olg in do-kurpentaran članek od odporu Slovencev. 'Vsebina tega vač-nega članka je naslednja: Aktivnost slovenskih patriotov. i Odpor in nepokornoet bai-Ikanskih narodov še nista ponehala in boeta najbrže že narasla, ko bodo zrvedieia Jugoslovani in Grki, da Nemci sami ie postajajo nervozni in se vpričo najnovejših Hitlerjevih ukrepov udajajo malodužnoeti, ker uvidevajo, da bodo zdaj tudi oni sami pod terorističnim pritiskom doiiveli usodo svojh dosedanjih žrtev . tPrvi bodo apotzaali in razumeli to novo razpoloženje v Nemčiji Slovenci, katerih trpljenje je nepopisno ki ee pa kljrib terrvu de nadalje upirajo v vseh onih delih Slovenije, Iso (količkaj pripravni za oboroženi odpor. . . iPotniki na progi Maribor— I Ljubljana so poročali pred nedavnim, da dnevno prevažajo po tej progi v Tret Tolike količine »urovega petroleja v svi ho ra&ne^ije v tovarnah *Fiat' in 'Aquila*. Potniški vlaki, ki vozijo skozi Slovenijo, se po večini ne ustavljajo, a posluževati se jih smerjo le nemškli in italijanski, civilni ali vojaški uradni organi. Potniki pripovedujejo, da leže na obeh straneh železniške proge zapuščene vasi, v katerih ni žive duše; to so domovi, popaljeni in porušeni zaradi napado« na železnico. Viadukt v Borov-J nusi, imd Trstom in Ljubljano, je b il že trikrat pognan v zrak; vlaiki se plazijo preko začasne-' ■ nega lesenega mostu. Posebni oddelki nemških vojakov ' straži jo progo in vsakemu vlaku je priključen po en ofkkxp-1 ni vagon. Na levi in desni je v pasu, firokem 200 metrov, • posekano vse drevje in grmov- ' je.. ' 1 široki predeli ozemllja, med , Kočevjem in Sv. Petrom na Krasu, ee vedno kar mrgole • ^ruerilakih čet kljub Obzirnim , operacijam čiščenja, katerim ■?e h ilo posvečeno lansko leto. i___ i . STISNITI BO TREBA PAP } t New York — največje svetovno mesto! Tudi najivečje me- 1 sto živilskega trg«. New York preživlja več ljudi kot kateroko- s li drugo mesto in jih tudi preživlja boljše kot katero drugo mesto. i Ogromno množino živeža potrebuje vsak dan to velemesto. I V normailnih časih je skozi njegova tržišča ilo. na dan po pet- 1 deset miljonov ton živeža. Samo zelenjave in sočivja je v mar- .1 cu prišlo vsak dan 10,735 železniških voz. Dovoz živine v mar- \ cu letošnjega leta pa je precej padel od krnskega leta. Ne bomo.s navedli, koliko živine je lansko leto v kakem času prišlo v Now h York, toda v tednu, ki je bil končan letos 20. marca, je prišla naslednja množine živine v New York: j 5772 volov, 842 krav, 665 bikov, 11,110 telet, 37,973 koštruJ ( nov in koz ter 41827 praš cev. Poleg tega pa je ieti t^den prič'o . v New York zaklane živine: 5332 vok>v, 1730 krav, 7240 telet,^ 26,273 ovac, 1384 koz in 732,445 prašičev. j Lansko leto v i.*tem tednu je bilo v New York vsega tega j pripeljanih 2,003,700 glav vse žvviue, letos pa samo 732,445. , Iz teh številk je mogoče razumeti veliko pomanjkanje me- , &a, ki «, določajo rac:jake izkaznice. Po teh uakaznrcah bo vsakdo dobil povprečno množino živil; za nekatere bo premalo, drugi pa bodo pri v»ej omejitvi imeli dovolj,-tako da pomanjkanja ne bo. . Razumljivo je, da je v takem slučaju najbolj prizadeto ta-; ko veVfco mesfto, kot je New York. Zadnje dm prej&qega tedna so imeli newyorski mesarji skoro prazne predale. Na prošnjo ?u-pana I^a Onardia je OPA urad v Washingtonu takoj odredil, da je v bilo v New York poslanih 1,000,000 Žuntov govedine— to pa zadostuje samo za dva dni. . 7 Ako ne bo dovolj zalog, bomo morali iti ržbe lovit. 4 "GLAS NARODA" » w rwnji_J 0»Md aad Pnbnabed by Blovwte PnDMahln« Company. (A OorporatSoa) rrmnk SakMr. Praatdent; Ignac Bode, TrtMO^er; Jowpb Lopaba. B«a PU4« at bMlMa at tba opcumtloD and ■ddrnjw at mbora ottlen; 2M WU8T 18tb 8TBBBT. WBW TQ&K, K. X. 50th Year **61m Naroda" la tamed every day except BatordayB, Sandayi and BoOdaya. Snbecrlptloo Yearly K Ad*ertle«nent m kfintmmt Z» oelo leto vetja Uit m Ameriko ln Kanado fS.—: aa pol leta $2.— I m totrt leta tlJa. - Sa Ne« York aa celo leto ; aa pol leta |Bja Za tnoaamatro aa celo leto |7 —: aa pol leta ISJ0. "tllaa Naroda" tahaja vsaki dan IitwH aobot. nedelj ta premika* . UL4B NAKOOA", ti« WB8T Utk 8TBEET. NIW YORK, N. X Tatapbene: CHelaea »—124* •GLAS NABODA" — lb» M TUESDAY, MARCH 30,1943 VQLILCl V 3HBBOKGAMU <*Wi».) VOLITE za CITY ATTORNEY-A i dave RAB1N0VITZ-A ki ima že 13 let pravdne iskušnje, pozna potr^^e Sheboygancanov in bo delal za Interese vseh ljudL ČE HOČETE SAMI SEBI DOBRO, DAJTE ZANJ SVOJ 0LAS PRI VOLITVAH 6. APRILA Rame narodnosti v ameriški armadi Stanieya Laoey, let starega, so njegovi stariši poslali v i^iladeJpjjijo pred dveana le-toina m pol, da ta ga sparili od londonskih zraonih napadov. Oim pa je dosegel dovoljeno starost, se je prostovoljno priglasil kot zrakoplovni naviga-| tor. Spominjajoč se nemških bomb v Londonu, Stanley si najve ^eli votiiti ameriški bonibnrk na Berlin. Na nekem vojaškem zračnem1 polju v Texasu so nedavno našteli sinove petnajstih združenih narodov izmed miož, ki se vežbajo za poraz Osidča. Prihajali so iz Kanade in nizozemske Sumatre, Poljske, in Jugoslavije jn Čehosiovaške, iz Mehike in Rusije. Združeni skopaj v eni vojski, nazorno I dokazujejo moč Amerike, bi je "združen narod" sam po sebi. — Oudini Aisgeirson, ro jen na Islandskem, je sedaj vojak v ; vojski Združenih, drisav. Silno . 'hrepenenje, Ua bi se maščeval za bridkosti, ki so jab N"enijoi poyzraa|Si njegovim norveškim sorojalkom, ga j/& prignala ^ < Združene diižave, ko ni stalne vojske v njegovi lastni domovini. iPxitok norveških Jbegtm-oev v njegovo domovino, rekel je, nm je dal oav tdnost o grozotah naeijsloe brutalnosti •"Vse izaped nas,1' je rekel "je navdala groza in čiiri dalje večje ogorčenje. Mnogi izmed nas so takoj odeli v Ame riko, ' ker so znali, da naš edini na-. čin odpora proti navalu nacij-dke brutaln^stfi, je bil potom i vojnih sil združenih narodov.' In tako je Gudnl Asgeirson zapustil ribarsko obrt, ki sta i jo" ooe in on vodila, in prišel v| Ameriko, da se pridruži borbi i za svobodo. . fTa islandski mladenič je ti-. pičen za mtnogo- tisoč lncz vseh i J pl amen, ki vsak dan gredo sko-j zi sprejemal Išče za vojsko. Ko- • I je -središče v New Cumberland' i prelistalo svoje zapisnike za j , poslednji mes.ic, naflo je mno-j go d mg ih dokazov za resnico, j . da moč Amerike je v njeni I ■ raamiGfvrstiresti plemen. Bil je tam izmed drugih neki >' Franz ^Strassfeid, mlad mož v i j starost 22 let, iki se je rodil i' na Poljskem Nj?gova rodbi-i- na je vedno porodila ljudi mi-'iru in vere, vojaka nikdar. I>-l ta 1935 Prani: pa je bil dijak | na Nemškem. Videl je, kako ravnajo z mnmfnnanr.. t bil je priča zatiranja Židov. Naborni odbor Strassfel-da postavil v razred 4-D, ker 1 je bil robrnec. Naprosil pa je, »; naj se njegova klasifikacija ] j »premeni v 1-A. Ni kotel čina \ vojaškega kaplana, češ, da je \ premlad, da bi starejšim lju-1jdem nasvetoval. iPa bil je tam Kitajec, Low 3 j lir rig. Bodil se. je v Kougmoofl "iblizu Cantona na Kitajf&em, ''kjer njegova mati pe vedno J vi. Canton je zaseden od Japoncev. Low ni moral iti v vojsko. Dvakrat je bil zafvr-z njen radi telesne nespoaofono • eti. Zato se je podvrgel resni 1 operaciji na svoje lastne stro-1 ške, da te mogel biti klasificiram kot 1-A. Low, kot je r»e- - kel, je hotel ipolno vdelezbo v e borbi za svobodo, m pranje t- perila se mm je zd?lo malo važno, ko je treba oprati Japonce. pTi Žužemberku. Soprog ji jej aim*/ še v domlcvini pred 34 leti. Tukaj zapušča hčere Ju-' lija Jenko, Jtnnie Medved ter tni 6inove: Antona, Johna, ki je pri vojakih. | Etne 2. marca je ualrla Alary Skodlar, stara 55 let in doona iz Bevk pri Vrhniki. Rajna se je pisala po očetu Keržmane in je dospela v Ameriko pred 35 k ti. Botlebala je zadnjih par mesecev. Zapušča soproga Franka, ki je doma iz istega okraja in sestro Marija/no v do-, imovini. Zapušča tudi sledeče sinove in hčere: Mary, -por. Mutlek,, Frances Longajr, Franka in Edwaada, brata Luka i Keržmanea din sestro Firances Slabe. j V Lakeside botoisnioi je ne-| da OF SJTRLKQ \ TIME Qjb' BU>asuM jCToHii caai j ^ UfcXKUC j KOLO j TAM NA VRTNI UKEDi BAitlBOB WALTZ__j SPA VAJ MILKA MOJA ~ OBgHAX WALTZ '_: OEKLC NA VBTU OJ, MAglOgA, PJ6QWAJ 1 BABČ1CA j MLADI KAPBTANg_ j obemo na Štajersko i ŠTAJERlfi__ I BAPPT POLKA -------- ^B NA TUJEM 35 centov komad __3 za $1. MOJA DEKLE JBfiE HLADA Zvezak 10 slovenskih pasmi sa piano harmo-n|ko za j NaroČite pri KSMiiAHfil .SI OllNIC rt BIilSIUMi Cp. J Zik West 18th 8t., N««r York ! ULrard" Aatoa Najpde Igrala, Loa|a^Balaa^jobD Kupi« UEEOON! Qregoa Cfty. f f&m* ^■KMaZliVAMU : Be^jper. John Jernlk« csooomaosn. J. Bretoee« Oorordalo tal okolica. Jo^ Pateraol Export. Laoia SajiaHI rarwdl, Jerry Oko« rona C5lty, Malk 1Mb Jr. ^ele vedeti vaš mili lik. Po-zdravljeni, oče!** (Kakšen oqe — menda ste znoreli?" % i^uJvp jem se ga otre^el. "Kaj pravite? — da niste?*' T* naravnost sijajno mimiko mi je ta "hndičetv ličeneo" za' igral Tasočaranoa. Samo za 3rip; takoj se je pvvriiil v res-irtčno življenje. JOSIP N5ABBOK : Hudičev učenec in njegova mati prekinil svočaue tišine, »em , pritisnil na kljuko in naravnost nameril korake proti stanovanju "hudlčivega učenca". , "Kaj bi pa radi?" me je o-sorno nahrulila že precej osivela debeluška. Njen pogled je bii! pqgled kače klopotače. Prišel sem zaradi vašega sina. Naše najmlajše dobrodelno društvo PBTT je zvedelo, da—" *H>a me sin pretepa, jelKe?" mi je pretrgala nit skrbno pri' pravljenih in logilčno nanizanih besed za uvod in pojasnilo ntojega obiska . "Da rate sin pretepa,''' je ponovila s pov^dignjenim piska* joeim glasom. " Čudno, da vas boii, ako me tepe sin. Mene ne boJL Fant je greha sad in zato moja pokora, ki nobenega prav nič ne briga. Mar se boste vi izveli-čali z njo?" "tPomirite se, dobra gospa," sem v zadregi zajecljal. . "'Nisem gospa — in tudi dobra nis&m," mi je zabrusila. "Recite mi kar, gospodinja Mica." ' i "Dobro, torej, gospodinja Mica, verujte mi, da prihajam 7. najboljšimi, najčis*tej«imi naraenL Vplivati sem nameraval na vašega sina — posvaril I bi ga rad — opozoril na četrto božjo zapoved — spravil na j pot spoznanja, kesa in pobolj-šanja. — Kako pa kaj njegova I izobrazba? Ali študira?" t"\rraga študira. Mar se izplača študirati današnji dan, ko unaano sršene za profesorje?" - "Tako pa nikar, gospodinja Mica." j -"Sršeni so reieite, kar hočete! Mojega Maitevžka so že zadosti opikali. Nobenega v-o-(selja, nobene prijaznosti Jii več po šolah — gimnazija je postala mrtvi dom." j ''"Bodimo pravični. Menite da bodo gospodje pri t^j dra- Ko sem stopil v svetlo in pro j Morilo sobo našega najmlajšega •karitativnega društva PET (Ukxlaj roko trpimv) je ,*ses vzhičen vzkli!knil dobričina predsednik; "Kaiko lepo ste md prinesli v irilin! Ravnokar sem mislil na vas." Zamahnil je z desnico kakor .sejalec proti mehko blazinje-nemu naslanjaču. "No in?" sens vprašujoča uprl vanj ■clči. "Dtfbili smo zaupno poročilo o velikem malopridnežu komaj šestnajst let staremu mladiču ki je tako izprijen, da — človeik sikoraj ne more verjeti — pretepa svojo »taro, sivolaso mater. ITboga reva, kar srce se mi stisne, ako pomislim nanjo. Prosim, pobrigajte se za ta n, zaslišani primer, če je mo-gioee, že danes. Prepričan sem, da bv>ste s svojo izredno spretnostjo in z obilnim pedagoškim znanjem spravili tega hudičevega učenca na pot spoznanja, kesa in poboljšanja, da bost? — tako rekoč iz hudičevega — božjega učenca napravili" Premehko srce imam — to je že od mladih nog moja napaka in nesreča; kakor lešnik debeli poVtt sta mi pripolzeli na ble-( do . I IFtrmel je cospod Medvedek., ctrmel in sočutno vprašal: | "Zalkaj plakate, gospod Na-brek?" "Koj bi no plakal," sem za-| Hitel. 4'Prvič; v življenju ču-jem take velike mjep^ besede. Izredna ^jwetwoet in obilno pedagoško znanje. Oh, zakaj ni sovražna usoda vas. blagi go-apod, postavila meni za predstojnika. Pod vašim veščim vodstvom služiti — to bi bila divota." /Kdo bi «e čudil, da ie4a moja nrisrčna iziaiva tudi dobri-čini predsedniku ortefila oči? Z nermm poklonom, da bi ne = VA2NO ZA NAROCNIKF 1 ) Pol«« auion te raivldno do kdaj iiaate pUteoo naročnino Pm I ( IteTilka pomeni mesec, draga dan ta tretja pa ieco. Da nam prllira j alte nepoUebo«s» dela .J|> strafifcov, Vrm praalmo. da rto#ate naročal- \ ao pc«TP«aano poravnati. P««JlU oaroCnino >WT)Xj|t nap aM Jo 7 pa plavajte uVhdi aaatopalkc e Vafem krajn alt pa kaieremn lame« \ aaatopnikoT ko jih Imena ao t tak ana a <*Hlaal Mami, kar ao opravi / «rai abtakatl uwu dmae aaawihiaa. JcJer Ja kaj na«b rojakov aaa» (\ ijealb ga tega,k bo Vam tavpiO potrdilo aa plačano oaro«Bli»c "GLAS NAHODA" w Umr T«rfc TT7ESDXY, MARCH 30, 1943 flAMOVLJCT L. 11 Slovenske Knjige Iz Jugoslavije mislilo, da se je odprl vulkan in začel ihljuvati. Škoda v najbolj prizadetih občinah je o-grorana in dotsega 400 milijo-nov kun V Kamenem mostu »o se zrušile vse hiše. (Poročilo pra\Fi, da je število osebnih žrtev kljub veliki materialni škodi raameroffnia majhno — javi jenih je biilo le 19 smrtnih slučajev. . Iz južne Srbije. Sofijski časopis "Zora" prinaša v svoji številki, z dne 17. jan. članek, ki razpravlja o razmerah v Južni Srbiji. "Nimamo razlogov, da bi prikrivali, da je prišlo v zapoditi Macedoniji (južni Srbiji) do poskusov prevratnih eletmen-1 tov, da izzovejo nemire in izgrede. Teh poskusov so krive komuni&tiattt? organizacije. "Predstavnik londonske srbske vlade Milan Gavrilovič je pri komunistični internaciona-li Ukrenil vse potrebno, da v srbski Macedomiji ne bi priznali novega reda. Komunisti, poslani iz inoaemistva v te kraje,, so zbrali ponekod svoje pri-sta'Je in po&kušaiLi povzročiti izgrede; doživeli pa so neuspeh kajti oblasti so vendarle zopet uvedle mir in red." ■"Deutsche Zeitung iai Kroa-tien" objavlja dopis svojca dopisnika o bojih pri Komar i, katerih so se udeležile neonske čete. "Ko jo četa naših vojakov planila iz svojega zaklonišča v gozdu in začela plezati na prvi breg, jih je obsula toča krogel. Na levi je bilo par kmečkih hiš, v katerih je bil še pred par urami uporniški glavni etan. Naenkrat so se na klancu pojavile 4 stance, toda izginile so še predno smo mogli začeti streljati. JKlraalu nato je noč zakrila bojišče." Naslednje^ dne so nemlški v-djaki korakali naprej m v svo j ill pogovorih primerjali k»po-to bosanske pokrajine z visokimi planinami svoje rodne Štajerske. Kilometer pred ciljam k/i jim ie bil odrejen za ta dan, fo jih uporniki obsuli s peklen-<%im ogruem in jih prisilil, da se skri;e^v snegu; šele ponoči je s trelj&nje prent^halo. Toda za nemške vojake tudi ponoči ni miru. Vso noč so ostali na Mra-ži. To noč je padel poveljnik kolone. Naslednjega dne s? je razvila še težja borba, toda nemški vojald nadal ju.icjcu «vo-.76 napredovanje skozi doline in prefko gorskih grebmov naprej v osrčje T*osne." Slovenija pod nemškim jarmom. "K&t'rtner Zeitung ' prinaša v svoji tsteviiki od 15. jan. govor gauloiterja Beine^ja v Celovcu. Glede situacije je izjavil Reiner, da bi bilo lahkomi-scjlno in nespametno, zanika-vati ali ■skrivati rasne težave sedanjih dhi. Trdil je, da je nen^aki narod, in z njim tudi njegov Fuehrer miroljuben. Nadalje je dejal: Fuehrer je ved tU, da bo po dveh letih "blicdkitiega" brezpogojno prišlo do odLdčikie borbe s Sovjetsko liusijo. Povdarjati je treba brez olepšavanja, in venomer ponavljati, da gre v tej vojni zaivS za vse — za biti ali ne bili. Slepa vera v Hitlerja je danes najdragocenejša vrednota nem(ll*ega človeka, kakor je bila v času, ko je bil nacionalno socia listični pok nt še nezakonit. . S temi an sličnimi frazami je Hitlerjev gauleiter razlagal in naglašal važnost posebnih nalog in dolžnosti naše Gorenjske, od katere jj zahteval "neumornega dela in najskrajnejše discipline'* Štirinajst dni pozneje je gau-ieiter Rein..t zopet govoril iu omenjeni časopis objavlja naslednje: Na vrhuncu vojne smo, bližamo se kritični odločilni dobi. V teku druge polovice 1942 se je začel napad na zapadno Afriko, a pozin^i na vzhodni fronti. Kljub junaški obramlbd in naj-! večji aktivnosti, nam sreča ni bila vedno mila.* Sovražna! propaganda je zopet na delu iu upa uspeti kakor je uspela kta 1918. Neo$>orečno je, da bodo po.-tkušali zlomiti moralo nemškega naroda, primerjajoč razvoj dogodkov z onimi k ta 1918. j Tudi naši notranji sovražniki bodo pcskusrli izkoristiti to1 prilfco. i Oni, ki so v srečnih časih najbolti glasno kričali "Hedlj Hitler", bodo pdkaaali svojo pokvarjenost, toda prevarilij nas ne bodo. Nemški narodi nima nobene izbire. Zmagati nvoira ali pa izginiti — to je zdaj naša alternativa. . Ako primerjamo ta dva govora gauleiterja Reinerja i njegovimi prejšnjimi izlivi, se nam z vso jasnostjo pokaže veliki preokret -v mišljenju ne le nemškega naroda, temveč tudi vodilnih nacističnih krogov Potres v Inetskean in okolici Madžarska telegrafska agen-tura je objavila nekatere po-drdhnosti o potresu, ki je dne 29. decembra 1942 zadel' Inet-sko in okolico Potresni snnki, ki so se takrat prvič pojavili, se kar naprej ponalja jo vsak dan. Ogromne mase zemlje, so zgnmefle v Inetsko jezero, ki je vse (pokrito s prahom in zasenčeno z dimom. Prebivalstvo je LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo - _ ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . 2 I V^ (Finzgar) »"* W TI« W POUČNI SPISI OBKTNO ^.OOVODSTVO IZVIRI 258 strani, ezana. — Kajlga Je ANGLEŠKO SLOVENSKO namenjena v prri Trsti za nta»- Spisal IVAN MATIClC BERILO bao' lo »trojno ključa*. -===^===============~ ulčaratro ter teleaolIvanrtTo (F. J. Kern> — Zreiano Je fT0jeTrgt Cena PoMnlna platina Spisal «B. Lerirt 145 strsnl s Cena 7 5c slikami. Cena $L— .............mu...................... knjiga o dostojnem 50c zvezek \redenjr , . . _ Po $ I zvezek IU strani. Cona M ml.t ^^^ Temovac (Ivan Albreht) Filozofska eeodfea (Al.U VerMleoa (Pater Kajotaa) • MLEKARSTVO , ravnodušno je vzel \ iška iz žepa kruh, topo, ravnodušno ga je pojedel.. Rad bi bil It in tee izjokal na tuji zetmllji, na kateri ni bilo odo veka, A \ telesu je zopet zakipela moč. Obrvi so se namršile. zaplam-tela je odporna volja. . "Naprej grem." Jasno so se odražale daljne gore, brtzc.javni drogovi in dve čini svetilki, lestečih tračnic. Miška se je ozrl na obe strani. Sree je Taopet utripalo v nc;ufirn._ Kam? Kje je TaškentT Ca grešni v to sir an, ali ne bo napačno f A oe krenem v to, ali je prav? Tračnice blešče v jutranjem solneu. Teaak strah gre po njih od širokega, brezmejnega prostora, od daljnih, sinjih planin. Toda jokati se ne sme. Kdo bi videl MSŠkove solfee, ko ni nikjer nobenega človeka? Kdo mu potmore, ako bo stal na t tin prostora ves dan? Šel je dvajset korakov dalje. Obstal je. Zigubifl se. Stl je dvaj.set korakov v drugo smer. Zopet je obstal. Ne. prideš tod! Mati misli najbrze: sinko se sedaj pelje ali pa je že davno umrl. Znabiti je sama umrla in tudi Ja^ke in Fjodjke že dolgo ni. Miška je stal s krepko stisnjenimi, obledelimi ustnicami, globoko zamišljen. Hkrati ?-e je epomnit vstga živ-jenja rd onega dne, ko je zapustil hiišo. Ali bo moral zares poginiti? Pogledal je svetle tračnice in onemel. Včeraj je _>opihal vlak na ta hribček, to se pravi, da je treba iti tudi na ta hribček, na to stran. Mn3ka je močneje zategnil vojaški pais, potisnil staro oče-loto čepico na č lo, obtipal v žepn nož in stopil smelo naprej ]»roti sinjim, daljnim geram. Neizimome so stepne daljave. Strašno je njih človeku, majhni, plavajoči točki. Tudi -tepni orli sede otožni na starih knežjih grobovih. Nobenega1, človeka ni v stepah, nobenega človeškega glasu ni slišati. Slaki, grmičevje, gola ležišča soli, raznzana z globokimi brae-dami in tu in tam velblodov gnoj. I Tu in tam kos papirja, m žen iz okna vagonov. Leži zaipuščen kot tuji gost in sej -ti.-ka h koreninam suhe trave. Tu in tam zagledajo oči z' razburljivim veseljem zavržen lapot, ki je zablodil, kdkrve| kako, iz neiznane vasi v stepo. Miška je vzdihnil spomnil se je Serjo3ke, Trofima, Jaške' in Fjodjke, matere, lopatinskih mluižikcv in lopatinske reke. in zopet je uporno dvignil noge, krepke je stiskal ustnice, ki so bile od strahu blede. ' Če bi ga sedaj napadli Kirgizi, jim poreče: "Zakaj me hočete ubiti? Vzemite nožie, pa.s s kapes lila-T-e, srajco in tisoč rublov, samo ne ubijte me!" Po stepi se razliva zrak, prepojen s solncem. Sedaj se1 razliva kakor merje, sedaj zopet kakor reka, sedaj kakor maj h n vir. Napeto, prežeče, oko zaglleda daleč prikazni podobne drevesu ali človeku, plavajclee vasi s slamnatimi >irehairad — kakor v Lopatinu. A čez minuto ni drevesa, ne človeka, ne goljufive vasi. Miška napenja poslednje moči, šteje brzojavne drogove in misli trdovratno. Oesa naj se bojim? Saj nisem bogataš- Freštel je že dvesto brzojavnih drogov, začel je že tretjo stotino. Trdna volja po življenju, ki je vodila majhnega bo-jii-zljivega črvička po železniških pragih dalje, je krepčala Mi.škove noge, da je začel celo poskakovati in bežati Ko se je spomnil Trofima, ki je skočil na vlaik, ga je še močneje krepilo čustvo, sam tega ni zmogel. Sedaj je sam, vsi so ga zapustili, niso se zmenili zanj in prepuščen je samemu se/bi Naj mislijo, da je umrl, naj se peljejo v vagonih, ako so na svetu taki ljudje, ki zaipuščajo sodruge. ' A on gre vseeno in nikdo mta ne stori nič zalega, zakaj t iromak je in to bodo gotovo uvideli taiboj »vsi. Prišel je dvesto drogov naprej in ?e dvesto jih fbo pustil za seboj in sel tako dolgo, dokler ne more. A ce umre, kaj potem? To pravi, takšna je usoda revnih ljndi: trpeti je treba. . (Nadaljevanje prihodnjič.) ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker ieli, da se čim bolj razširi s PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI' Je Mr. Jerry W. Koprivfiek uredi t aaložnfkom. da rojaki lahko dobi skladbo po znižani ceni, to je Sedaj 35c Dva komada za 70 centov. Naročite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Co 2IC West 18th SL, Nw Tor) SMRTNA KOSA V Lorain, O., je 16. marca umrl Anton Zalar, star 58 let. Bokrlial je 6 mtesseoev. V Lx>-rainu je bival 35 let. Doma je bil iz Kožljeka nad Cerknico, kjer zapušča brata Jakoba in Janeza ter sestro Marijo, v Lorain u pa z-apušča soprogo Amo. t 'V Joliet, HI., je dne 13. marca bil od avtomobila ubit rojak John Papež, star 57 let in doma iz Črnomlja v Beli Krajini t V Ghioa>gu, III., je preminil v bolnišnici rojak John Vidma-yer, star 60 let. Borna je bdi iz St. Pavla pri Celju. V Ameriko je prišel pred 38, leti. Zapušča ženo. f V Joliet, 111., je dne 16. marca visled opeklin umrla v boil-nišniei rojakinja Elizabeth Sila, stara 42 left. Bite, je samska p>an poprej je šla z g«o-rečo svečo v klet njemega stanovanja. Tedaj je efosplodaral plin, ki je uhajal iz počene oevi in ji užgal dbHeko. . t V Keffnimecrer Wyo., ao uimrli naslednji rojaiki: John Hajzik,' Jothn Peternel, ki je vodil mes-ndoo in grocerijsko trgovino, in Anton Bastel, ki zapušča 1 sina. t Na Ely, Mann., prve dni dni marca sta bila zadušena od plina, ki je uhajal iz kuhinjske peči John Sega, star 81 let in njegova soproga Marga-reta> stara 82 let. Zapuščata 4 hčere in v&č vnukom in vnukinj. + V Htm Grove, W. Va., je bil pri delu v premogovniku ubit John Peternel, star 58 let in rojen v Žireh na Onjvnjsftem. Zasula ga je plast kamenja in ko so .ara odkopali. je bil mrtev. t V Biishop, Pa., je dtae 3. marca umrl Anton Pa-pič, gtar 43 let in rojen tukaj. Zapušča nnter, šest bratov in tri sestre. t NE POZABITE 19+43 RED CROSS War Fund KjU>A.U najbolj potrebuje . . . rdeči križ je ob njegovi I STRANI pel jan na dom svojih stariišev v Oirard, O,, ter pokopan po vojaških oibredih. Star je bil 30 let in rojen v Uniontowai, Pa. (Poieig starišev zapušča brata, ki je tudi v armadi in dve sestri. t V Girard, 0., je pred dnevi umrla Mary Staudohar, stara 50 let in doma iz Jes-enovrlia pri Kočevju. V Ameriki je bivala 32 let in zapušča mo&i, tri sinove in pet hčera. V For. t a na, Cal., je nedavno umrl dobro poznani rojak Nikolaj Nema nič, doma iz Boža-kovega pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je bil 42 let. Zapušča ženo in hčer, v Chica-gu sina in Waukegan drug»ega sina. t V vovjaški bolnišnici v Fort Rraggu, N. C. je umrl Frank Račič za poškodbami, ki jih je dobil pri vojaških vajah. Šest tednov se je boril s smrtjo, na-' kar je podlegel in je bil pri- KUHARSKA KNJIGA: BMpq Recipes §f. All , kOp Nations ^yA jiRECEPTI VSEH NARODOV ^> Stane samo $2 "" \ Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^tl Recepti so napisani v angleškem jeziku* ponekod pa so I tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in ae hočejo t njem čimbolj izveibati in izpopolniti. • ^^^^^Naročite pri ^^^^^^^^^^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Btr*et New York, N. Y, KNJIGARNA H-— Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City