V sgoinin slovenskemu legiionariu Fiaotu Štraklu
Br. Eozbaud.
14.  septembra je bilo leto, ko je Dunavska divizija aktivno poaegla v borbo zadnje, tako sijajno uspele ofenzive na solunski fronti.
V 9. polku te divizije in sicer v 4. četi 1. bataljona, kjer so bili sami legijonarji, nas je bil tudi kak desetek Slovencev, ki smo takrat prvič stopali z našimi brati Srbi ..rame uz rame" v borbo proti slovanskim izdajicam Bolgarom. Ko so zagrmeli topovi aa vsej črti, smo z nervozno napetostjo zasledovalo potek borbe, zavedajoč se nje velikanskega pomena za našo bodočnost.
Iz tisoč in tisoč slovanskih, po svobodi koprnečih src se je takrat dvigala vroča mo-iotiv k Pravičnemu za zmago, in tisoč in tisoč trdih slovanskih pesti je navdušeno vzdignili orožje za „pravdu i slobodu."
Veličastni in nepozabni so bili ti trenutki. Iznad Kajmak-Calana je orila zmagoslavno pesem po Balkanu, prišel je čas obračuna za naše tisočletne tlačitelje.
15.  septembra je padlo „Dobro polje" in „Sokol", najtežji bolgarski položaj, prirodna trdnjava, o katerem je sam Mackensen trdil, da je ni mogoče zavzeti. Vendar kosovskim junakom ni nič nemogoče. Pet mukepolnih stoletij je minulo od one usodepolne bitke na
i Kosovem   polju,   a   Srbin   ni   izgubil vere v ,,pobedo",   moral je zmagati, ker je veroval.
16.   septembra   zjutraj  so bili že vsi položaji desno od nas   prazni, le pred nami so he še držali Bolgari in Nemci, da omogočijo, Ikolikor se je še dalo, reden umik.
Naša četa, pod veščim vodstvom kape-pna Milisava Bojiča, rodom Črnogorca, je pila v prvem borbenem redu, v strelskih jarkih prve linije. Bližal se je odločilen trenutek. J0b tretji uri popoldne je utihnila sovražna lirtilerija in malo nam je odleglo. Ob štirih le prišlo povelje za napad. Drugi vod se [vzdigne in skoči iz strelskih jarkov; mrtvaške regije zaregljajo in iz globokih, betoniranih Ltiikslohov" se vsiplje svinčena toča. Vod se
je moral vrniti. „Bugar„ ne da zlahka. A naš Bojič tudi ne da, zaprosi še enkrat arti-lerije, da vsaj za pol ure obrne vse cevi na položaj pred nami. In granate padajo, da se trdi macedonski kamen krese. Na naše razburjene živce je ta muzika uplivala pomirljivo, drugače so se menda o tem trenutku počutili Bolgari in Nemci, na katere se je vpisala ta debela toča. Točno ob 7*5 uri potihnejo topovi, naš kapetan pa vzklikne : „Napred, junaci, juriš, ura" ! In četa dobro-voljcev se vzdigne kakor en mož — ura." In strojnice spet zaregljajo, vendar to pot ni časa za premišljanje. Kadar ti Srbin vikne „napred", takrat se pač gre napred, pa kakor Bog da. Komu kapa, komu Šaka, tako filo-zofira srbski vojnik.
Drvimo   naprej,   svinčenke   ,,gadno"   si-
kajo........    ,,Fantje, nič se ne bojte,
korajžni bodite", tako slišim nekoga klicati v pristnem prleškem narečju. Ozrem se in vidim našega šaljivca Franca; v roki drži kakor vile dolgo francosko tromelko z nasajenim bajonetom, iz torbe pa mu gleda klarinet, njegov zvesti drug; urnih korakov jo ubira za nami. Pogledam ga začudeno in si mislim, srečen si, ko niti v tako kritičnem momentu ne zgubiš ravnotežja. Še par trenutkov in že smo v neprijateljskih strelskih jarkih. Bolgari so se sicer iz druge linije pripravljali za protinapad, vendar naš brzi in silni naskok jih je presenetil; v divjem begu so se umaknili, iz borbe. Kdor ni utegnil pobegniti, se je skril v ,,fukslohe" ; prigovarjali smo jim sicer, naj se predajo, česar pa niso hoteli storiti, mi pa tudi nismo imeli vzroka, da jim pri-zanesemo; bomb smo imeli dovolj na razpolago. Ujeli smo samo pet Bolgarov.
četa se je nato razvrstila po zavzetih strelskih jarkih. Težek kamen se nam je odvalil od srca, vendar prav veseli nismo mogli biti, kajti pogrešali smo marsikaterega dragega tovariša, ki je še pred par trenutki bil zdrav in čil v naši sredini. Izgubili smo trinajst mrtvih in sedemnajst ranjenih.
Iščem Franca — ni ga. Povprašejem pri tovariših, nobeden ne ve za njega. Grem nazaj, bolničarji nosijo ranjence, med ranjenci
ga ni, nekam tesno mi prihaja, ogledam si še ostale, ki so tako mirno v travi ležali, in zagledam klarinet, ki moli iz torbe. H;tro se obrnem, ne smem si pokvariti tistega lepega spomina, ko je tako samozavestno zaklical : ,,Fantje, korajžni bodite !"
Tisto noč nisem mogel spati, čeravno sem bil hudo utrujen. Pridružil sem se tovarišem, ki so okrog ognja sedeli in kuhali kavo. Bila je topla jesenska noč. Mesec je bledikavo osvetljeval divjeromantično mace-donsko pokrajino, globoko pod nami je šumel gorski potok, v daljavi pa je včasih švignila v temo raketa. Tiho smo sedeli okrog ognja, zatopljeni v misli. Da je bil Franc med nami, ne bili bi povešali glav, glasna in vesela bi bila naša družba, zato bi bil že on preskrbel, ki je bil duša naše družbe. Mogoče bi bil celo vzel v roke klarinet, ter zasviral Bolgarom njih ljubljenko ,,Volga, Volga mat rodnaja", kakor je prej cesto nam zasviral, kadar je bil posebno dobre volje. In kadar ga je Gjuro spremljal na harmoniko in sta zasvirala kako okroglo slovensko, takrat si čisto pozabil na svojo okolico m svoje skrbi, zdelo se ti je, da si doma tam kje v ljutomerskih goricah pri časi jeruzalemčana,  tam kjer stoji Štraklov dom.
Celi dve leti nam je bil Franc neločljiv drug. Navadili smo se na njegov klarinet, katerega je rešil preko avstrijske fronte v Rusijo, in na njegovo šegavo nrav, da ga nismo mogli nikjer pogrešati. In ko ni bilo ne klenka ne cvenka v žepu, kar je bilo v Rusiji na dnevnem redu, tedaj smo šli k Francu, da nas spravi v dobro voljo.
Rusi, ki strastno ljubijo ,,svirko'' in ples, so ga pri vsaki priliki vabili k sebi in ga gostili, kar je včasih prišlo tudi nam v prid.
Na dolgi in mučni poti preko Arhan-gelska pri Severnem ledenem in Atlantskem oceanu v Angleško in potem dalje preko Francoske, Italije in Grške na solunsko fronto nikdar ni zgubil korajže. Vedno nam je zatrjeval: ,,Le čakajte, še v Ljubljani vam zasviram."
Tudi divja Macedonija je slišala  njegov
veseli klarinet. Celo leto (1917—1918) smo skupaj prezivotarili v strelskih jarkih na so-lunski fronti. Kadar je bila ceta v rezervi, takrat je Franc zivel. Njegova francoska cu-tura z dvema litroma je bila vedno polna rdecega grSkega vina ; stikal je od baterije do baterije, dokler ga ni naSel. In takrat je svi-ral klarinet in pela harmonika, kakor da se zeni kak macedonski beg; mlajSi tovariSi so zaplesali kolo, ostali da smo se divili idiliC-ni sliki ter za trenutke pozabljali, da smo na fronti.
Tudi pri castnikih je bil Franc zaradi svoje Segavosti zelo priljubljen. Veasih jim je moral po cele noci svirati, in ko se je zjutraj vraeal, mu je bila sajkafia okraSena s francoskimi petaki.
Tako nam je naS vedno veseli in Se-gavi France pripravil marsikatero veselo uri-co, ter nam preganjal tezke skrbi.
Danes pa, ko smo razbili zelezna vrata, ter si napravili prosto pot k ljubim svojeem, danes, ko smo tako blizu — cilja, danes Franca — ni vec\ Padel je kot zrtva za tiste svete ideale, za katere se je prelilo v tej gi-gantski borbi toliko slovanske krvi, padel je kot zrtva za „pravdu i slobodu" svojega toli teptanega in zani6evanega plemena.
V blizini opustosenega macedonskega sela Budimirce, pod visoko sivo skalo, ki nosi podobo sv. Mihaela, naslikano od ruskih vojakov, ki so se na solunski fronti borili za „Slavjanstvo" pocivajo njegovi zemeljski ostanki. Bodi Ti lahka zemljica slovanska, dragi Franc!
Vas pa, dragi roditelji in sorodniki Francetovi, naj tolazi dejstvo, da ste tudi vi polozili svojo Zrtev domu na oltar.
—    2    —