Naročnin«: Za tuzematvo s dostavo mesečno Din 5, Četrtletno Din 15, polletno Din 90, celoletno Din 60; ta Inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. •&- oglasi 0o čeniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež urednlitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 24.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
V Ljubljani, dne 29. maja 1925.
III. Leto
Iz politike.
(Pašič je govoril. — Ž. Milojkovič in Zinovjev.)
V Ljubljani, 27. maja 1925.
V	Beogradu je vladalo že par tednov mrtvilo. Pašič je bil bolan in brez njega v Jugoslaviji seveda ni politike! Taki reveži smo, da brez njegove sive brade ne moremo živeti in politizirati. Politične veličine druge vrste, kakor Pribičevič, Pavle Radič, Korošec i. dr. pa so tačas na knofe šteli: ali se bo stari lisjak Pašič odločil za koalicijo z Radičevci ali za obstoj narodnega 'bloka. In Pašič se je odločil za obstoj narodnega bloka:	pred par
dnevi je imel dolg govor v radikalnem klubu, v katerem je ozmerjal vse one radikale, ki koketirajo z iRadičem, v katerem se je izjavil za obstoj narodnega bloka ter povedal, da hoče počakati s koalicijo z Radičevci, dokler ne bo sodišče izreklo svojo sodbo nad iStipico Radičem in dokler ne bodo Radičevci pokazali, da so se »res« poboljšali.
In tako je imelo zopet enkrat »Jutro« prav, čeprav se mu je že v zadnjih dneh poznal strah, da odlete samostalni demokrati iz vlade. In zmotil se je zopet »'Slovenec«, ki prorokuje vsak dan zmago svojega iblak« narod, sporazuma nad Pri-bičevičem in Žerjavom! Eto, tako izgleda naša jugoslovanska meščanska politika! Ne odločuje ne ljudstvo, ne parlament, ne vlada, ne opozicija, niti kralj ne, ampak — Pašic, starec, ki stoji že z eno nogo v grobu. In to imenujemo »demokracijo«, »parlamentarizem«, »svobodno Jugoslavijo«!
In kdo je temu kriv! Pašič — ne; tisti, ki si puste vse to dopasti, ljudstvo, ki voli stranke, ki žive in mro po Pašičevi volji!
slaviji ne obstoja, to, kar vidimo v Jugoslaviji in na ostalem Balkanu je navadna igra evropskega imperializma in kapitalizma, ki pa ni niti nova, niti neobičajna. Ce se o 'kakem takem pokretu v Jugoslaviji sploh more govoriti, je ta pokret v bistu reakcionaren in konzervativen, ker gre proti zgodovinskemu napredku in ker mu manjka bistvena revolucionarna vsebina:	boj
tlačenih narodov za narodno osvoboditev in boj tlačenih seljaških mas proti fevdalizmu. Delavski razredni pokret ne more imeti za to ničesar skupnega s takim »narodnim in seljaškim pokretom« in marksistični proletariat ne more in ne sme v interesu svojega razrednega boja in njenega zgodovinskega cilja pomagati nikakim separatističnim ali iredentističnim ciljem. Da je to gledanje pravilno, kaže najbolj »narodnostni in seljaški pokret« Radiča, ki se je razgalil kot navaden malomeščansko - opozicio-nalni pokret, ki stoji pod vplivom hrvaške bogate mestne in selske buržuazije. Ce se torej očita onim, ki odklanjajo tak »narodnostni in seljaški pokret«, da so protirevolucionarni, nastaje pač vprašanje: kdo je v Jugoslaviji protirevolucionaren, ali oni, ki blazno jaha na fantomih in abstrakcijah, kakor n. pri., da bo hrvaški narodni pokret privedel do revolucije v Jugoslaviji, ali oni, ki-delavski razred odvaja od politike in ideologije bur-Kuazije, ga organizira, razredno vzgaja ter ga vsposoiblja za akcije j n za borbe.
Tako Ž. Milojkovič, ki bo s svojimi izvajanji še nadaljeval.
Da ima prav in da gleda socialistično delavstvo že dolgo let na ista vprašanja ravno tako, smo že zgoraj omenili.
Smrtne obsodbe so izvršujejo po vsej Evropi z vso brezobzirnostjo. In socialisti vseh dežela zastonj vprašujejo te faktorje: Kakšna je razlika med umori, ki jdh je vršilo ljudstvo po vašem priporočilu in med sedanjimi umori, ki jih vrše zločinci po lastnem nagonu?
Justifikacija.
Predsednik komunistične internacionale Zinovjev je imel 30. marca t. 1. daljši govor na seji širšega plenuma izvršnega odbora tretje internacionale. V tem govoru se je Zinovjev bavil s političnim položajem v Evropi in na Balkanu, posebej še s političnim položajem in narodnostnim vprašanjem v Jugoslaviji. Topogledno je bila vodilna misel Zinovjeva ta, da obstoji v Jugoslaviji »kombinacija .narodnostnega, delavskega in seljačkega po-kreta«, od katerega si obeta Zinovjev revolucijo v Jugoslaviji. V tem svojem govoru se je povrnil Zinovjev tudi na /bivšega pripadnika komunistične stranke v Jugoslaviji s. Života Milojkoviča, češ, da je slednjega stališče o navedenem vprašanju napačno »protirevolucionarno«. Ž. Milojkovič je, kakor znano, vodja onega krila bivše komunistične stranke, ki izdaja »Rad-ničko Jedinstvo« in ki je letošnji prvi maj praznovalo skupaj z našim, socialističnim delavstvom. In v zadnji številki »R. J.« odgovarja is. Milojkovič Zimovjevu zelo obširno. Iz tega odgovora hočemo pod-črtati na tem mestu nekaj misli, ne zato, ker so nove, ampak zato, ker kažejo, da gleda to krilo bivše komunistične stranke na predmetna vprašanja tako, kakor mi socialisti. In to je važno, ker so ta vprašanja ne samo načelno, ampak tudi taktično važna.
Takozvani »narodnostni in se-ljački pokret« v Jugoslaviji, kakor ga naziva Zinovjev, Jkot tak v Jugo-
Zadnje čase izvršuje tudi jugoslovanska justiea smrtne kazni, kar eno za drugo. Prav zadnje dni smo tudi v Sloveniji doživeli dve usmrtitvi na viislicah in sicer eno v Celju in eno v Ljubljani.
S podrobnostmi rabeljskega posli? se nočemo ukvarjati, pač je pa treba spregovoriti prinedpijelno besedo k temu pojavu.
Socialisti smo od nekdaj nasprotovali smrtni kazni. V večini zapadli ih držav, kjer je socialistični pokret prišel do soodločujoče moči, je ta nazor že pred vojno skoro popolnoma zmagal. V grozotah svetovne vojne je pa dobil ta visoko etičen nauk hudega nasprotnika. Svet se je pobarbaril — pa ne samo spodaj — temveč pred vsem zgoraj pri tistih, ki so povzročili svetovno vojno in, ki so znali skrbeti za gladek potek morije s tem, da ;so dvigali vrednost »domovinske« ljubezni nad vrednostjo človeškega življenja.
Ravno tisti faktorji, ki si laste pravico vodstva javnih poslov so zažgali s sistematičnim trudom sezidano palačo duhovne povzdige človeštva, na drugi strani pa ustva rili tudi gospodarski položaj, ki je vzel širokim množicam možnost do eksistence.
Vse to je ustvarilo atmosfero, ki je dvignila število zločinov do današnje mere. In tisti faktorji, ki iso predvsem odgovorni za strup, ki deluje med ljudstvom, pob:jajo sedaj lastnega otroka z vislicami in sekiro.
Za nove svetove.
Človečka pokoljenja so v svojem mučnem a neizčrpnem stremljenju po dognanju našega postanka odkrila marsikatero tajnost, razsvetlila marsikatero temno stran našega znanja. Razvile in sistemizirale .so se številne vede, nagromadilo se je ogromno znanje, in vendar — vzlic vsemu, moremo o tajni našega postanka, o mnogokaterem najbistvenejšem misteriju našega planeta, njegovega življenja, poti in obsega, reči še vedno, da v glavnem vemo z gotovostjo le to, da nič ne vemo.
Nič zato. Neumorni človeški duh skuša neprestano dognati izvor vseh izvorov, zakone našega pri-rodnega razvoja, pot naše izpopolnitve. So znanstveniki, ki nam s pomočjo kemije in fizike odkrivajo dan za dnem nova dognanja, so zvezdoslovci, ki s pomočjo teleskopa skušajo prodreti preko magične nebeške sfere v tajnosti daljnih svetov — in so nadalje junaki misli in akcije, ki skušajo odkriti in prehoditi v vseh smereh vsaj to našo staro in razruvano zemljo in ki iščejo, kakor prej Kolumbus in drugi, preko morja in preko zraka, nove še ne odkrite kontinente.
Ravno te dni spremljamo in doživljamo v vsej svoji veličini pogumni polet Norvežana Amundse-na in njegovih tovarišev od Spitz-bergna preko ledenih gor do skrajnega severnega tečaja. Z nestrpnostjo pričakujemo vesti od ekspedicije, o kateri vemo, do trenutka ko to pišemo, samo toliko, da je poletela preko oledenelih in zasneženih gora in da je verjetno srečno prispela do severnega tečaja — nimamo pa prav nobenih zanesljivih, od ekspedicije same poslanih vesti, in ni zato niti izključeno, da ni niti dospela do cilja, da se je ponesrečila že prej, da je bil ta polet le pogumni, plemeniti a brezuspešni in usodni poizkus.
Vendar upamo. Še več, mnogo več. Želimo, pričakujemo, računamo, da se ni ekspedicija ponesrečila, da je popolnoma uspela, da se Amundsen in tovariši povrnejo srečno nazaj iz najskrajnejše točke naše zemlje, da obogatijo obseg naše dosegljive moči in ekspanzije na zemlji. Pa naj bi že'bil uspeh te ekspedicije kakršenkoli, nekaj je na tem podjetju, ki mu daje pečat veličine in zmage že od trenutka, ko je ibil zamišljen in izvršen. Namreč dejstvo, da je na tem grdem, mate-rijalističnem svetu, ki se bolj in 'bolj pogreza v nizkotne špekulacije in grde zločine, še vedno dovolj čistih, plemenitih, vedno višje in .dalje stremečih mož, ki gledajo v daljna obzorja, ki hočejo za novimi svetovi. Podobni se nam zdijo _ ti najboljši sinovi človeške družine onim apostolom socialne pravičnosti, onim borcem boljšega družabnega reda, ki hočejo ustvariti na zemlji nov svet, ves svoboden in srečen, ves posvečen delu in znanstvu, ves posvečen najvišjim ciljem
človeštva. V eno vrsto spadajo z vsemi najskromnejšimi in najslav" nejšimi nositelji svetlejše človeške bodočnosti.
Še živi in zmaguje čisto, nesebično in nezlomljivo koprnenje po dovršitvi našega znanja, po razširjenju našega obzorja, po izpopolnitvi sveta in življenja!
Amundsenu in njegovim tovarišem želimo srečen uspeh, zmagovit povratdk.	Gh.
Službena pragmatika mariborskih obč. uslužbencev.
Dolgo so mariborski mestni uslužbenci čakali na svojo praginatiko in 'končno so jo dočakali. Vzrok je bil temu, ker so tudi državni čakali na njo. Socialisti bi jo bili že preje izvedli, toda oni niso imeli večine v občin-ekem svetu. Ostale meščanske stranke pa so vedno naglašale, da je treba počakati, da vidimo kakšna bo državna pragmatika. Socialisti so vedeli v naprej, da bo državna pragmatika slaba in reakcionarna, kakor je vse drugo slabo kar se 'brez delavskih zastopnikov napravi. Končno pa je zagledala ta famozna državna pragmatika beli dan, toda državni uslužbenci so prišli z njo iz dežja pod kap, to se pravi: sedaj niso nič na boljšem, ampak še na slabšem, saj niso na svojih prejemkih nič profitirali pač pa so jim z ustavo izajamčene državljanske pravice odvzete.
Našemu nacionalnemu bloku v občinskem svetu ni bilo na tem, da bi občinski uslužbenci dobili 'boljšo prag-matiko kot državni, dasi so vse to iste stranke silno kritizirale državno prag-matiko, zlasti pa klerikalci. Sedaj so pa ravno iste stranke soglasno sprejele to reakcionarno pregmatiko ter jo kratkomalo oktroirale obč. uslužbencem. Pa še so ljudje, ki mislijo, če bi bili Koroščevi tigri takrat na vladi, ko se je delala pragmatika za državne uslužbence, da bi >bila boljša. To je silna zmota. Ko je bil začetkom marca predložen uradni osmitek nove pragmatike, po katerem ibi bili dobili uslužbenci iste prejemke kot dosedaj — nekateri bi bili dobili nekoliko več. Ostali del, to je glede dolžnosti in pravic pa je bila kopija državne pragmatike.
Ko sta prišla prvič pravnoperso-nalni in finančni odsek radi pragmatike na sejo, se je vršila samo neobvezna razprava; izvolil se je ožji odsek in ta je dobil naivodila in smernice, kaj se v načelu obdrži in kaj ne. Bilo je sprejeto načelo: Plače naj bodo enotne, temeljne, ne položajne, pač pa naj dobe vodji uradov funkcijske doklade. Stanarina naj znaša 20% celokupnih prejemkov. Sklenilo se je, da se bo pripustilo k .sodelovanju na pragmatiki tudi zastopnike uslužbencev. To se je do neke mere zgodilo, toda končno ni mnenje uslužbencev nič vplivalo. Prvi načrt je rodil več novih in ko je končno 'bil osnutek zrel za plenum, tedaj vam pride dr. Leskovar s »svojim« načrtom in ta je: da se državno pragmatiko raztegne na mestne uslužbence takšno kakšna je z vsemi pomanjkljivostmi teT napakami. Da pa bodo občinski uslužbenci lažje to strašno operacijo preboleli in ne bodo tako hudo čutili Leskovarjevega noža, zato se jim večji del Tazlike med sedanjimi prejemki in onimi po državni pragmatiki, za sedaj pusti, samo nekaj bodo morali takoj zgubiti. Edini bombon je: da obdrže doklade za I. dra-ginjski razred, kar znaša pri visokih
uradnikih mesečno 200 Din in pri pod-uradnikih ter slugah borih 40 Din. Tisti uslužbenci, pri katerih so razlike — znatnejše, bodo komaj več napredovali ali pa sploh ne bodo. Novi pa dobe plačo po državni pragmatiki, ki je silno nizka in nezadostna. Društvo uslužbencev >se je silno trudilo, da bi še zadnji trenutek rešilo kar se rešiti da, toda zaman: njihovih spomenic in prošenj še nikdo prečital ni. Referent je bil minister za socialno politiko na razpoloženju dr. Kukovec, ki je bil popolnoma solidaren a Jerovšekom in dr. Leskovarjem, tako da je svoje lastne predloge umaknil v prid onim klerikalcev. Samo da ne bi blok trpel!
Janičari, to so hujši od Turkov, pravi neka prislovica in res: Državni uslužbenci kot obč. svetovalci so naravnost izdajalsko nastopali proti svojim tovarišem pri občini, samo da ne bi le ti bili na boljšem. Socialistični občinski svetniki so se zastonj trudili, da bi večino odvrnili. Vsi argumenti so •bili bob v steno. Orjunskim uradnikom se prav zgodi, ampak škoda, da morajo drugi trpeti. Sicer so se po glasovanju vsi uslužbenci zgražali ter izjavljali, da si bodo to gospodo zapomnili. Da, dobro je če si res bodo. Imeli so priliko od blizu opazovati, kaj so klerikalci, demokrati, rogličevci in radikali!
Politične vesti.
Spor med Dunajem in Prago.
V zadnjem času je med Nemci močno oživelo stremljenje po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Tej priključitvi pa nasprotujejo skoro vse antantine države, zlasti pa nia^ la Antanta in v zadnjem času tudi Italija. Na zadnji konferenci male Antante je bilo o tem dosti govora •in sklepi dokaj nepopustljivi. Da se pa vendar pomaga nekoliko Avstriji na noge, bi se morali vršiti med temi državami in Avstrijo neki razgovori zlasti o najnujnejših gospodarskih vprašanjih mlade avstrijske republike, ki ne more ne naprej ne nazaj. :S temi razgovori je bil v prvi vrsti poverjen gospod Benoš, premier češke republike. Beneš bi moral zaraditega na Dunaj,. Pa se je začelo o tem potovanju kaj kmalu neugodno pisati, govorili so celo o možnosti kakega atentata od strani prenapetih nemških nacionalcev, ki mrzijo Beneša in vse, kar ni čisto nemško. Praga je s potovanjem svojega ministra odlašala, Dunaji s pripravami za njegov sprejem tudi. Končno so se pa odločili ter sporazumno sklenili, odložiti nameravani poset.
V zvezi s tem pravijo, da je napetost med Dunajem in Prago zelo huda, ker da se je baje celo od uradne nemške strani delalo na to, da se prepreči dostojni sprejem češkega ministra v avstrijski pre-stolici. Zlasti hudo so se repenčili Hackenkreuzlerji in predsednik parlamenta Dinghofer. Bilo kakorkoli, gotovo je, da se mednarodni od.no-šaji in sploh vprašanja Avstrije in Nemčije ne bodo reševala tako, kakor želijo nemški nacionalni naduteži, ki sanjarijo še vedno o svojem nadvladju in nasilju nad drugimi narodi.
Desetletnica italijanskega vstopa . v svetovno vojno.
Mussolinijeva Italija je te dni praznovala deseto obletnico vstopa v svetovno vojno. Mussolini je rekel, da je njegova vlada izraz italijanske vojne zmage, za katere kapitalizacijo da ona dela. Mislimo, da italijanski narod po vseli žrtvah vojne in povojne dobe nd zaslužil take Mussolinijeve zmage in vlade. Sreča, da ni vsa Italija v fašističnem taboru, sreča, da je velik del Italije prešinjen vse. bolj idej in tradicij svojih najslavnejših filozofov in borcev, od Ferrarija do Karla Pisacane, od Mazzinija do Garibaldija. Večina italijanskega naroda je republikanska in miro-tvorna, zmago svojega naroda vidi v zmagi svoje filozofske socialne misli in v svobodi — in no v fašističnem nasilju. Ta Italija l>o prej ali slej zmagala, pa naj se njeni sedanji vlastodržci še tako repenčijo.
Težave francoske vlade.
V Franciji se finančna kriza bolj in bolj poojstruje. \ zroki te krize so stari in komplicirani. O njih bomo eventualno še pisali v posebnem članku. Tukaj naj samo omenimo, da se sedanja francoska vlada močno trudi, da bi te težave premagala, ker pretijo sicer francoski industriji in francoskemu gospodarstvu zelo hudi dnevi. Poen-karejeva opozicija skuša seveda izrabiti te težkoče, ki so pravzaprav dedščina prejšnjih vlad, da strmoglavijo sedanjo levičarsko
vlado. Tudi se vneli
v
znova
Maroku samemu so hudi boji z ondot.nl-mii plemeni in so se že vršile pravcate bitke. Gotovo je, da bo morala sedanja vlada prebiti še marsikatero neljubo borbo, gotovo je pa tudi, da bo znala biti ta vlada napram vsem pojavom bolj moderna in pravična, nego je bila Poenkarejeva vlada. Tega se večina v parlamentu zaveda in jie zato sprejela z veliko večino finančni račun za tekoče leto.
Iz delavskega gibanja v Ameriki.
(I. I.) Na več dni trajajoči konferenci je sklenil izvrševalni odbor •Socialistične delavske stranke širok delovni program. Za podlago naj bodo strankine konference po posameznih okrožjih Združenih držav Amerike. Vodstvo teh konferenc prevzame sodrug Evgen V. Bebs predsednik stranke. ,
Pri neki slavnosti, katero je po-setilo nad 1400 sodrugov iz iNew-Vorka, je sporočil -s. iHillquit med splošnim veseljem in pritrjevanjem, da prične stranka z novim letom izdajati nov socialistični tednik »The American Appeal«. Da ise pa omogoči redno izdajanje, priporoča, da naj se prično zbirati prostovoljni prispevki. Samo zborovalci na tej slavnosti so takoj zbrali 2000 dolarjev. Velik in dobro fundiran judovski socialistični dnevnik »Vorwarts« v 'New-Yorku je stavil socialistični stranki na razpolago nadaljnih 25.000 dolarjev za vzdrževanje lista.	_
'Socialisti upajo z velikopotezno akcijo, katero so zasnovali doseči v delavskem gibanju velik napredek.
Majska proslava v latinski Ameriki.
(I. I.) V mestu Mehiki je socialistično delavstvo praznovalo prvi maj, v sporazumu s socialističnim državnim predsednikom Calles-om in njegovo vlado, kot največji praznik. Od 9. ure dopoldan pa do 3. ure popoldan je vse delo počivalo. Desettisoči organiziranih delavcev so demonstrirali po mestnih ulicah. Brez posebnega, pismenega dovoljenja Strokovne komisije ni smel brez izjeme noben avtomobil voziti med tem časom. To je pa poslanika Združenih držav ameriških tako zjezilo, da je ostentativno odklonil od Strokovne komisije ponu-deno dovoljenje in šel rajši peš v več milj oddaljeni konzulat.
V Matzlanu so delavci demonstrirali pred konzulatom Združenih držav ameriških in zahtevali, da se zaprte poltične jetnike spusti na svobodo.
Višek slavnosti je bil delavski meeting, na katerem je govoril s. Louis Morones, predsednik strokovne komisije in tačasni delovni minister.
Na Havani je praznovalo socialistično delavstvo 1. maj z obustavo dela, velikanskimi sprevodi, meetin-gi in slavnostmi. Ta dan je izšel samo eden angleški časopis.
V Argentini ji je počivalo delo. Vtisapolna je bila demonstracija delavskih mas v Buenos-Aires.
Mehika nsko delavsko gibanje in komunisti.
(T. T.) Na zadnjem strokovnem kongresu je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
»Mehikanska strokovna zveza ni proti Rusiji. Ali, medtem ko je pripravljena rusko delavsko gibanje in rusko revolucijo podpirati in priznati ruskemu narodu pravico, da si izbere svojim željam in interesu primerno obliko vlade — noče in ne bo mehikanska strokovna zveza dopustila v Mehiki stranke, ki bi se imenovala komunistična stranka in ki bi isvojo taktiko in cilj ne prilagodila razmeram in potrebam v Mehiki, ampak delala v smislu io-strukcij, ki jih prejema iz Moskve.«
Na podlagi sklepa so bili dose-daj izključeni trije strokovni funkcionarji, ki so pripadali komunistični stranki.
Angleška ženska konferenca.
(T. I.) Konferenco, ki jo prirode letno članice Labour Party, je ena izmed najbolj obiskanih in vtisa-polnih prireditev stranke.
Letošnja ženska konferenca sc bo vršila v Birminghamu 27. in 28. maja.
Konferenci bo predloženo obširno poročilo spisano v glavnem od abdr. dr. Mariom Phillips, generalne
tajnice ženskega gibanja. Poročilo se bavi v glavnem o delu delavske stranke za žensko gibanje in njihove interese doma in na tujem. Temiu poročilu so priključena posebna poročila ženske komisije o naslednjih vprašanjih 1. Higijen-sko stanje šol. 2. Kruh in socializem. 3. Izseljevanje v angleške dominjone. 4. Zdravje s posebnim ozirom na materinstvo, Washing-tonska konvencija in državno bolniško zavarovanje.
Antiparazitni h rast niški pralni prašek dobi se vsepovsod.
Poizkusiti in prepričati se je nujna stvar. Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave »Kolinske cikorije«, ki je zelo izboren pridatek h kavi. Priporočamo vsem, da poizkusijo im zahtevajo izrecno »Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobra, štedljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje \ •nobeni naši rodbini.
Tedenske vesti.
VAŽNO ZA NAROČNIKE!
Vsem cenjlemim naročnikom, ki so zaostali z naročnino, smo poslali čekovne položnice z označeno svo-to, koliko da delgujejio na naročnini.
Tem potom proisimo, da poravnajo nujno stvojo malenkostno obveznost in nakažejo zaostalo naročnino. Vsako neredno obračiiua-vapje ima za piojsledico polno nepotrebnega dela in kar je glavno, uprava ne more točno izpolnjevati svojih obveznosti do tiskarne itd.
Prosimo vse cenjene naročnike, da se temu pozivu odzovejo in nakažejo naročnino.
Naročniki, izvršite svojo dolžnost, da zamore list vršiti svojo nalogo.	Uprava.
Izvrševanje smrtnih obsodb. Sem kot socialist sicer načelen nasprotnik smrtnih obsodb, toda te-le vrstice bi napisal tudi, če bi smatral smrtno obsodbo za človeško pravično in za družbo koristno. V zadnjem času ima rabelj v Jugoslaviji mnogo dela. Vlada nacionalnega bloka mekam pridno daje kralju v podpis potrditve smrtnih obsodb. Ne oziraje se na slučaje izven Slovenije, so v soboto obesili v Celju, v torek pa v Ljubljani po enega na smrt obsojenega. V Celju že nad 20 let ni bil nihče obešen, v Ljubljani že nad petdeset let ne — razun zločinskih obešanj za časa vojske — pa se vprašamo: ali je potrebno, da se izvršujejo smrtne obsodbe, ko je celo Avstrija skozi desetletja izhajala brez izvrševanja smrtnih obsodb? Pa seveda, prišli bodo meščanski časopisi pa bodo rekli: Kam ]fa pride morala, če ljudje ne bodo imeli strahu pred vešali? Rekli ibodo: •Vojna je posurovela ljudi, zašli so na izločinska pota in treba je tem suro vežem pokazati vešala, da se jih zastraši od zločina! Tako bodo pisali »Jutro«, »Narod«, »Slovenec«, tako bodo govorili tisti, katerih glava se ne vlovi v ‘zanjko krvnika, ker so dovolj spretni in bogati, da se zanjiki izmaknejo. Toda ravno ti ljudje se tarejo za vstopnice, ki naj jim omogočijo zastonj gledati tako živce prijetno-šegeta-jočo predstavo, kakor je obešanje. In ti časopisi, pa najsi zagovarjajo »svobodomiselno« ali pa »katoliško« moralo, objavljajo cele kolone v svojih žurnalih, o tem, kako se je počutil nesrečni na smrt obsojeni dan pred smrtjo, kaj je jedel, kaj je rekel, popisujejo s perverzno naslado zadnje trenutke življenja reveža, ki mora na vešala. Ali mislite, da tako surovo, brezčastno, zločinsko pisanje vaših žurnalov ne posiurovi ljudi stokrat bolj, kakor najogabnejši zločini Ali vi, žurna-listi, ne čutite, da ste sokrivi smrti vsakega obešenca, kor ste s svojo nečloveško kšeftarsko pisavo otro-vali na tisoče srci Sramovati
•se moraš, ko čituš, kako si je želel na smrt obsojeni videti svoje otroke, ki mu jih pa niso pripeljali, prišlo pa je par katoliških in liberalnih jugoslovanskih novinarjev ogledovat si moža, kakor .zverino v menežariji, moža, kateremu je vaša nečloveška vsiljivost motila zadnje iminute njegovega življenja. Vsak pošten človek, ki čuti človeško, občuti vso tragedijo izgubljenega in uničenega človeškega življenja, samo če čita, da je bil ta in ta zato in izato obešen. Ne rabi pa takih odurnih popisov, gospodje novinarji meščanskih žurnalov! Verjemite, da so vaši čitatelji pri branjiu vaših časopisov občutili več studa nad vašo pisavo, kot nad dejanji obeh žrtev!	n.	n.
Iz saveza Privatnih namešteni-ka Jugoslavije. Centrala označenega saveza razpisuje mesto tajnika. Pogoji so naslednji: 1. Popolna or-ganizatorična in agitacijska sposobnost. 2. Govorniška sposobnost. 3. Stilistična in žurnalistična sposobnost.. 4. Daljše in uspešno delovanje v strokovnem pokretu. 5. Prednost imajo oni, ki so delovali v pokretu privatnih nameščencev. Interesenti naj vlože svoje prošnje do 3. junija predsedništvu saveza v Zagrebu, Petrinska ulica št. 40, I. nadstr.
Kraljevske mezde.
V naslednjem prinašamo kraljevske tarife posameznih kronanih glav.
Zneski so preračunani na podlagi zlate marke v dinarje, in sicer dobiva letno:
174 inilij. 192	„
Din
10G
18
15
28
65
23 39 30
24
japonski
Angleški kralj Italijanski kralj Španski kralj Danski kralj Norveški kralj Švedski kralj Belgijski kralj Nizozemska kraljica Jugoslovanski kralj Rumunski kralj Bolgarski kralj Luksenburška vojvod. 2
Izven Evrope dobiva: cesar letno 135 milijonov Din.
Najboljše , plačana kronana glava je kralj Siama, ki dobiva letno 210 milijonov Din.
Bivša cesarja Nemčije in Avstrije sta dobivala pa. še neprimerno več, tako je dobival nemški cesar Viljem II. letno 300 milijonov dinarjev, cesar Franc Jožef I. letno 285 milijonov Din.
Ruski car je pa v tem pogledu prekosil sploh vse. On je dobival letno 510 milijonov Din. Pri tem znesku pa niso mišljeni njegovi osebni dohodki, ki so znašali tudi bajno vsoto. Znano je, da je bila vsa boljša zemlja last ruskega carja.
Plače republikanskih predsednikov so precej nižje in skromnejše.
Najboljše plačan je predsednik Združenih držav ameriških, ki prejema letno 4,800.000 Din. Predsednik nemške republike dobi letno 802.650 Din. Temu se bo pa letos povišala še za enkratni .znesek.
DOPISI.
Iz Črne. Vesti med delavstvom glede novih davkov so zelo razburljive*. Slišiš marsikatero kritiko ne le glede davkov samih kot takih, ampak v splošnem. Našemu delavcu in kmetu se ne čudimo, da tarna pod bremeni davčnega vijaka, ko komaj' toliko zasluži, da jie dozdaj za silo živel, oblačit se itak ni mogel več. Kaj pa zdaj? Namesto, da se izboljša njegov položaj, se bo še poslabšal. Ni čuda, da slišiš med ljudmi že obupane glasove. Kako bi jih ne? Hrana draga, stanovanje, kurjava, z eno besedo vse. Zdaj pa še niti tega ne bo zaslužil, oziroma ne 'bo smel porabiti kar pade od bogate kapitalistične mize. Med našim delavstvo mnogo slišiš govoriti: zdaj pa imajo oni ubogi duševni revčki, ki so volili dr. Korošca, Pivkota itd., zdaj pa vse skupaj tepe en bič, ni nič razlike med nami. Buržuj je buržuj pa naj bo Pivko ali Korošec. Ljudstvo ali vidiš ka--ko te zastopajo! Le socializem te bo rešil.	Delavec.
Kamnik. Na binkoštno nedeljo 31. maja priredi »Delavsko glazbe-no društvo« iz Ljubljane ob priliki izleta v kamniško Bistrico pevski večer v gostilni pri »Grogu« na Grabnu. Vabimo sodruge, da se tega večera proletarskega društva udeleže v največjem številu.
Studenci pri Mariboru. Članek, ■ki 'smo priobčili v 21. številki »Socialista«, je dosegel svoj namen in cilj. Že tekom 24 ur je tukajšne demokratsko glasilo »Tabor« odgovorilo na naše dopise v »Socialistu« in »Vol kss ti mm e«, seveda so se pri 'tej priliki gospodje demokrati hoteli malo opravičiti, kar se jim pa ni posrečilo, in so torej naše trditve odgovarjale le resnici. Edino kar oportlkajo je to, da g. nadučitelj Hren in znani radikalski agitator Belčak nista bili navzoča na ‘demokratskem shodu pri Trofeniku. Zato svetujejo našemu dopisniku, naj si v prihodnjič natakne ,xlvojna očala. Ali tudi mi svetujemo dopisniku »Tabora«, naj ne nosi očal samo na demokratskih svečanostih, ampak tudi tedaj, če či-*ta »Socialista« ali »Volksstimme«, da bo v svoji kratkovidnosti razumel kaj čita, ker o kakšni proračunski seji občinskega odbora v našem poročilu ni bilo govora. »Tabor« tudi piše, naj rajši molčimo o našem sijajnem računskem zaključ-Iku, s katerim se bo morala baviti in zabavati oblast. Ta pripomba gospodov okoli »Tabora« in nacionalnega bloka je nam socialistom v občinskem odboru prav všeč. Obžalujemo pa ob enem, da so tisti nezmotljivi gospodje šele sedaj iznašli nekakšne pogreške. Radovedni smo le, kdo bo prevzel blamažo, če bo slučajno oblast pri tem kon-statirala eventuelne napake. Do-tični gospod naj se na to dobro pripravi. Mi socialisti smo miroljubni 'ljudje in s,mo zavlačevanje imenovanega zaključka letnega računa milimo prenesli, ali ker so gospodje okoli »Tabora« to izadevo v javnosti sprožili, morajo pač biti pripravljeni tudi na posledice. Hočemo tudi v kratkem prinesti še druga poročila o razmerah in stvareh, katere -se vidijo brez dvojnih očal, torej ib prostim očesom, tako da bodo gospodje imeli vsaj vzrok razburjati ee.
Kaj nam manjka na Viču? Nič
drugega kakor skupnega družabnega življenja, nepnisilnih medsebojnih sestankov, mladini prilike razmaha v naših vrstah, če tega ni, je posledica, da gre y nfisprotniške tabore, in odpravo nerganja v last-'.iiom krogu. Ciin te nedostatke omilimo ali odpravimo, bo naš pokret ozdravel, naša moč bo narastla in nr.ša delavnika občina bo postala ti-
sta postojanka, ki mora nedvomno (po svoji moči biti. Ne gre' za trenotno življenje, temveč za bodoči neizbežni razvoj, kateremu podlago ustvariti je najsvetejša dolžnost naših razrednozavednih isodrugov. Da je temu tako, dokazuje vztrajno delo naših razrednih nasprotnikov, ki redno zabeležujejo napredovanje njih pokreta na naš račun in v nenadomestljivo škodo socialističnega delavstva. Dvanajsta ura se bliža, strnimo naše vrste! Zaupniki Soc. stranke Jugoslavije bodo brezdvom.no storili svojo dolžnost, če bo njih apel našel odziv v vrstah proletariata, ki idanes vsled svoje brezbrižnosti dnevno propada in okrepčava postojanke najmarkantnejšega repre' zentantstva kapitalizma. Dnevno resnejši časi nas ne smejo najti nepripravljene, ker bi nam naši potomci tega nikdar ne oprostili. In prav bi imeli!.
Zadružništvo.
Zadružna zastava. Zadružna internacionala v Londonu je sklenila uvesti za zadružne organizacije svojo posebno zastavo. Zastava bo sestavljena iz mavričnih barv, ki naj simbolizirajo vsečloveško idejo zadružništva. — Razvitje nove zastave je določeno na letošnji zadružni dam, katerega bomo praznovali tudi v Sloveniji in sicer 5. julija (ne 7. julija, kakor smo zadnjič pomotoma poročali).
Število članov zadružne interna-cijonale. Zadnjič smo poročali, da šteje zadružna intcrnacijonala, ki ima svoj sedež v Londonu, 40 milijonov članov. Med tem smo dobili na upogled najnovejšo okrožnico, k rjo ’je"izdala zadružna internaci-joriala.'V'»tej okrožnici so navedene najnovejše številke o stanju članstva, liz katerih posnemamo, da je dosegla zadružna '■iriternacijonala 50 milijonov članov. Če pomislimo, da ima naša država z otroci in starčki, ženami im možmi skupaj komaj 13 milijonov prebivalcev, potem šele prav vidimo, v kako ogromno velesilo je narastlo svetovno zadružništvo. — Socialisti smo na te številke lahko ponosni, kajti ves svet nam mora priznati, da je ravno socializem tista gonilna sila, ki je ustvarila to bajhoveliko gospodarsko silo. Zato bodo na letošnji zadružni dan, ki se bo vršil 5. julija tudi socialistične stranke vsega sveta s ponosom kazale na uspehe njihovega idejnega dela.
Eden za vse, vsi za enega! Letošnja parola zadružnega dne je: edem za vse, vsi za enega! Parola je za sedanje čase razrovanosti izbrana jako srečno. Ta parola skuša povečati pomen solidarnosti, ki pomeni fundamentalni kamen vseh delavskih organizacij. Brez solidarnosti ni mogoče misliti na uspehe, zato se tej paroli pridružujemo z vso iskrenostjo.
Iz stranke.
Mesečni obračuni. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da pošljejo v najkrajšem času mesečne obračune. Vsled zastanka nekaterih organizacij ne moremo sestaviti točne statistike članstva. S 1. junijem razpošljemo na vse krajevne organizacije člansko statistiko. Izpolnite obveznosti do pokrajinske organizacije, da zamere tudi ta vršiti svoje obveznosti do centrale v Beogradu. Organizacije, ki imajo pravilno obračunano, objavimo v iSocijalistu. — Pokrajinsko tajništvo.
Obračun v Mežici. Preteklo nedeljo se j,e vršil v Mežici velik shod naše stranke. iShod so želeli tamkajšnji delavski zaupniki in sicer v tej formi, da bi se vršilo pred shodom predavanje zastopnika Delavske zbornice s. Kopača, po predavanju pa političen shod, na katerega je bil povabljen kot referent s. France Svetek )z Ljubljane. Za shod je vladalo po vsej mežiški do-
lini veliko zanimanje tako, da je prispelo na shod poleg kalkih 250 iMežičanov še kakih 30 sodrugov iz Prevalj in 15 do 20 iz Črne. Vsega skupaj je bilo navzočih kakih 300 ljudi, ki so željno pričakovali trez-mtih socialističnih razprav, Ikaterih so pogrešali že ves čas, odkar je vihtel »Naprej« in g. Moderndorfer svoj bič po mežiški dolini. Že pri začetku predavanja so pa pokazali nekateri ožji prijatelji g. Modern-dorferja, da jim ni za trezno razpravo, temveč so hoteli z vpitjem in razgrajanjem onemogočiti trezno besedo. Po energičnem nastopu ogromne večine navzočih, pri katerem ni dosti manjkalo, da ni g. Mo-derndorfer frčal iz dvorane, se je naposled posrečilo dopovedati, da se na predavanju ne voli predsedstvo, pač se bo pa izvolilo, čim se prične političen shod,
S. Kopač je naposled v enournem stvarnem govoru pojasnil stanje socialne politike v naši državi, zlasti težo novih davtkov, za kar je žel ponovno viharno odobravanje. Nato se je pričel političen shod. Pri volitvi predsedstva shoda se je pokazalo, da ima g. Moderndorfer razpostavljenih po dvorani kakih 20—30 ljfudi, ki naj bi prekričali ogromno večino navziočih. Izvoljen je bil v predsedstvo naš s. Čebašek, za katerega je glasovalo tri četrtine navzočih, dočim je proti glasovalo kakih 30 navzočih Naprejevcev.
iS. France Svetek je povzel nato besedo in v eno in pol mrenem govoru orisal političen položaj in stanje delavskega pokreta. Od točke do točke je z žgočo resnico ovrgel vse klevete, ki jih bruhata »Naprej« in g. Moderndorfer že dve leti na našo stranko in na posamezne naše sodruge. Neprenehoma prekinjen po ifrehetičnih aplavzih, je izjavil: »Mi prihajamo v Mežiško dolino kot prijatelji, ki želimo upostaviti edinstven delavslki pokret, ki je v današnjem težkem 'položaju edin izhod iz težavne situacije. Krajevno organizacijo naše stranlke v Mežici nc ustanavljamo zato, da bi vodila borbo proti »Naprejevcem«, temveč da” bo vršila socialistične naloge, ki jih »■Naprejevci« me vrše. Naša organizacija ne bo silila v »Napre-jevoe« naj odstopijo in pristopijo k nam, temveč bo skušala pritegniti k socialističnemu delu pred vsem tiste, ki nočejo vstopiti v »Napre-jevsko« organizacijo. Ker je teh ogromna večina, zato smo prepričani, da je naša organizacija potrebna.« Med burnimi pritrjevanjem je pozval s. 'Svetek navzoče naj se za pristop priglase pri naših zaupnikih, pred vsem pri ss. .Logarju in Čebašeku. Po končanem govoru s. Svetka je dobil besedo tudi g. Moderndorfer ali poslušalci ga niso hoteli poslušati in so demonstrativno odšli iz dvorane. V dvorani je ostalo še kakih 15—20 ožjih prijateljev g. Moderndorferja in kalkih 20 radovednežev, ki so pa v očigled neslanega kvasenja Moderndorferja tudi polagano odhajali. Tako je naposled Moderndorferjevemu govoru ploskalo še kakih 6 do 10 prijateljev, Ikar je pa zelo votlo donelo v prazni dvorani. K naši organizaciji se je po shodu priglasilo takoj veliko število članov in naročnikov na »Socialista«. — Resnica zmaguje!
Nazaj k naravi!
(Delavski aka/utizem.)
Industrializacija gospodarstva sili vedno večje množice ljudi, da
zamenjajo svoje slikovito življenje na deželi s pramom in ropotom v tovarni, ali pisarni in s tesnobo in za-duhlostjo stanovanj v mestih ali industrijskih kolonijah. Blagodejne žarke solnca zamenjuje mestna elektrika, ki v mnogih mestnih stanovanjih in delavnicah nadomestuje tudi naravno 'dnevno svetlobo.
Zdravstvene statistike mestnih fizikatov, delavskih bolniških blagajn in državnih higijen.sk.ih zavodov nam kažejo usoden upliv te spremembe. Jetika, skrofuloza, razna vnetja itd. more zlasti mladino z največjo koso.
Pa ne samo zdravje, tudi dekadenca duhov in značajev je posledica življenja v mestih im kolonijah. Bolestno razdražljivi živci, melam-honičma neodločnost, nagnjenje k avanturističnim pustolovščinam so lastnosti, ki so v veliki meri pospeševane po mestnem načinu življenja.
Slavni pedagogi, zdravniki, državniki in narodni ekonomi so že zdavnaj sprevideli to kvarno stran industrializacije. Im ravno iz njihovih razprav je izšel klic: Nazaj k naravi.
Po vseh kulturnih državah se snujejo društva in javne institucije, ki imajo namen privesti v mestno zidovje in tovarniški prah zavitega meščana čim večkrat podlblagodejem vpliv proste marave. Pred vsem planinska in skautska društva so si iztekla na tem polju že mnogo neprecenljivih zaslug. Ta društva delujejo pred vsem v meščanskih krogih, ker so ustanovljena in podpirana od meščanov in jimi prav mnogokrat primanjkuje celo volje, še večkrat pa ideološko masprotstvo, da bi posegla tudi med tovarniško delavstvo.
Po visoko razvitih kulturnih državah vrše med delavstvom to ma-logo posebne, v ta inamen ustanovljene delavske organizacije. N. pr. v Avstriji Prijatelji prirode (Na-turfreunde), na Angleškem liga delavskih skautov itd.
V	Jugoslaviji je ta panoga še zelo slabo razvita. Sicer so razna planinska društva dolbro razvita, taborniške '(skautske) organizacije so pa šele v povojih. Tako je med meščani, še slabše je v tem pogledu med delavstvom. V Srbiji, kjer se delavski pokret zadnje čase lepo razvija im poseduje tudi lepe kulturne organizacije, ali planinarstvu ali ta-’ borništvu mi napravljen miti začetek. V Bosni je boljše, tam deluje že v predvojnih časih ustanovljeno društvo »(Prijatelj prirode«, ki razširja zadnje čase svoj delokrog tudi ma Hrvatsko. V Sloveniji, ki po naravnih krasotah prednjači vsem ostalini pokrajinam, je pa ta panoga med delavstvom šele v prvih stopinjah. Sicer je mnogo delavcev pla-minarjev, ki so učlanjeni pri Slov. planinskem društvu. Nimamo pa lastnega takega društva, kar še ni taka nesreča, ali nesreča je, da nimamo aparata, ki bi med delavskimi sloji vršil .sistematično propagando in vzgojo za plaminarstvo.
Za gojitev skautizmia smo ustanovili 1. 1923. društvo z imenom Udruženje delavskih rediteljev (UDR). Društvo je imelo premagati celo množino začetnih težav. Premagati je moralo ignorantski odpor tankih, ki se upirajo sploh vsaki novi stvari. Še mnogo večje težkoče so pa v velikem pomanjkanju smisla za požrtvovalnost, smisla za zmernost, za skromnost, za plemenita dejanja,
Kupujte samo
i
TERPENTINOV ZIAT0R06
Stran 4
„S O C I A L I S T“
kar je tipična 'bolezen povojne raz-roVanosti.
Vstrajnemu tihemu prosvetnemu delu so se te težave že v veliki meri umaknile in društvo je zlasti lansko leto pridobilo precej popularnosti.
Taborenja v prosti naravi, izleti in druge slikovitosti so pridobile zlasti med delavsko mladino precej prijateljev. Tudi prvi uspehi te vzgoje se že, kažejo. Prav mnogi že, ki so vzljubili krasoto narave in ki jim pričenja dopadati skromno a slikovito skautsko življenje. Smisel za samovzgojo značaja in utrjevanje telesa dobiva vedno več pristašev.
. Led je prebit!
Nedeljsko posedanje v zaduhlih gostilnah se umika taboren ju v prosti naravi! Nazaj k naravi!
lažno.
Afriški običaji. V 'Zap. Afriki živi pleme, 'ki smatra svojega poglavarja za nekako višje bitje. Podaniki ga častijo kakor boga, oziroma kot živega predstavnika vseh nevidnih božanstev. Toda obenem s častmi ima pa ta imenitni poglavar tudi vse božje odgovornosti za nesreče. Alko se zgodi, da reke poplavijo polja, se celo pleme zbere in poda pred kolibo poglavarja, ga privleče na svetlo in ga med grozovitim vpitjem štrbunkne naravnost v reko. Ako siromak zna vsaj nekaj plavati ali pa se po naključju reši iz valov, mu pleme milostno dopusti nadaljnje življenje, toda priznava ga samo ‘kot človeka, ker misli, da se je božanstvo od njega ločilo in splavalo po vodi. Poglavar je obenem tudi zdravnik, ker se zdravljenje smatra za čarovnijo. Kdor zboli, pride k poglavarju, ki
zna kuhati trave in zdravila. Ako koga zastrupi ali očividno z napačnim zdravilom spravi na oni svet, se mora tudi sam na zahtevo po-služiti enakega zdravila in je seveda 'konec njegovega božanstva v tej dolini solz. Položaj poglavarja v tem plemenu je torej čuden. A vendar se marsikdo poteguje za to dostojanstvo, kajti čast in veljavnost sta mikavna nad vse.
Zvestoba psa. Neki krnet m angleške pokrajine Cumberland se je napotil s svojim ovčarskim psom in s čredo ovac na sejem, kjer se nameraval ovce prodati. Na sejmu je res kmalu našel kupca, in sicer nekega kmeta, čigar kmetija se je nahajala daleč od sejmišča. ‘Kupec pa ni imel svojega ovčarskega psa, da mu bo pomagal goniti domov ovce, katere je kupil od njega, ter še malo čredo drugih ovac, katere je kupil od drugih prodajalcev. Prosil je naj pes pospremi čredo domov. Lastnik psa je pri-voiil v to prošnjo s pogojem, da mu itakoj vrne psa, čim bo imel ovce \ svoji staji. Nato je lastnik ukazal psu, naj spremlja čredo, ter odšel domov. Naslednjega jutra se je zelo čudil, ko se pes še ni povrnil. Zaman je povpraševal pri sosedih in drugih ljudeh, kar je naenkrat zagledal svojega psa, ki je z glasnim lajanjem gonil pred seboj vso čredo ovac, ki jih je prejšnji dan prodal. Kakor je potem kmet naslednjega dne izvedel, je njegov pes vso noč držal čredo svojega gospodarja proč od ovac, katere je kupil kupec od drugih prodajalcev. Končno pa je zjutraj z glasnim lajanjem napodil čredo pred seboj ter jo pritiral nazaj v stajo svojega gospodarja.
Kje na s(vetu je najhladnejše? Navadno se misli, da je najhladnejše na južnem in severnem teča-
ju. To pa ni res. V Sibiriji so kraji, kjer doseže mraz tudi do 70 stopinj pod ničlo. Posebno okrog Ver-hojanska je vsako zimo zelo mrzlo. .Zato se smatra, da je to najhladnejši kraj na svetu.
Odkritje 2500 letnega groba V gozdu pri Frankfurtu ob Maini v .Nemčiji so pri razkopavanju odkrili grob, star 2500 let. Našli so fe razni stari predmeti, ki so .jih izročili muzeju.
Znanstvena raziskavanja v Mongoliji. Mongolija se vedno tbolj udeležuje znanstvenega dela civilizacije. Zlasti mladi mongolski vseučiliščniki razvijajo na tem polju izredno marljivost. Mongolska vlada je obljubila slavnemu raziskovalcu Kozlovu veliko podporo, da bi mogel ustanoviti novo naravoslovno in zemljepisno društvo. Kozlov, ki ima svoj stalni sedež v Urgi, glavnem mestu Mongolije, namerava preiskati staro izumrlo mesto Hara Hoto. Doslej so našli .v starih kitajskih grobovih orožje z dragocenimi napisi in kaže veliko zanimanje za nadaljni porazne črepinje lepih posod. Povsod se tek izkopavanja starih naselbin.
Za smeh.
Volitve v Nemčiji.
— Kaj praviš k izidu volitev v Nemčiji1?
— Kaj naj bi rekel? Izgleda ravno tako, kakor da bi voli izvolili mesarja.
Abstinenčni dan.
— Kaj pa zopet danes pobirajo?
. — To je za tiste, ki nočejo piti.
— Čc nočejo piti, kaj jim je potem treba denarja.
Iskreno.
K odličnemu odvetniku pride nek defraudant.
— Predno prevzamem Vašo obrambo — reče odvetnik — mi priznajte prav iskreno, ali ste v resnici poneverili.
— Čudim se Vam g. doktor. Ali bi si mogel v nasprotnem slučaju dovoliti tak luksus, da me .Vi branite? — odgovori ravnodušno kli-jent.
liabirajte nove naročnike!
TISKOVNI SKLAD.
.Do sedaj nabranih	Din	14.086.65
S. Ropret Andrej, Tomačevo	„	10	—
Na blok št. 05/24-25 nabranih	„	500,—
Skupaj Din 14.596.65
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Pravi holandski kakao
Orootes"
je v uporabi najizdatnejši, najokusnejši in najcenejši.
™ Poiskus Vas prepriča. —- Zahtevajte ga povsod.
C
c
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi Zagreb.
Vinotoč JTMERSHA MET"
Maribor, Kopališka ulica 17
(v kleti Narodnega doma) Jabolčnik liter od 8‘50 Din naprej, vino 1 od 9‘50 Din naprej.
-i-
Kir ne vel vprašaj
Univerzalni informativni Biro
„A R G U S '
Kmez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
■
SIEGEL & DRUG
d« se o« z«
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska cest. 31
Svltavy
(Č. S. R.)
WIen
(Nem. Avstr.)
Va.bilo
na podpis IV. emisije delnic Zadružne banke v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 26. marca 1925 in na podstavi pooblastila razpisuje upravni svet po odobritvi minis'rstva za trgovino in industrijo z dne 26. septembra 1923 VI. št. 4624 zvišbo delniške glavnice od Din 3,000.000'— na Din 4,000.000'— z izdajo
10 000 novih delnic po nom. Din 100'— ob teh pogojih:
1.) Dosedanji delničarji imajo pravico na tri stare delnice optirati eno novo po Din 110 — tel quel.
2.) Subskribentom brez opcijske pravice se prepuščajo nove delnice po Din 115'— tel quel.
3) Subskripcija traja od 25. maja do 5. junija 1925 in se opravlja pri blagajni Zadružne banke v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
4.) Nove delnice so deležne čistega dobička izza 1. julija 1925.
5.) Protivrednost subskribiranih delnic je plačati takoj.
6.) Dosedanji delničarji, ki žele po točki 1.) optirati nove delnice, morajo predložiti pri subskripciji plašče delnic I., II. in III. emisije s točno izpolnjeno in podpisano prijavnico ali če delnice še niso dvignili začasno potrdilo.
7. Nove delnice se izroča pozneje proti vrnitvi začasnega potrdila izdanega ob subskripciji.
8.) Ažijski dobiček se porabi po odbitku emisijskih stroškov in pristojbin v prid rezervnemu fondu.
Upravni svet.
;xxxxxxxxxxxxxxxxx:
H. VIELHBEER V MARIBORU
agentura za žito in moita
TeUfoD itr. 54. Brzoj.nasl.: Vielhaaip, Maribor.
'Zastopnik ^Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije,,, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin.
Intipnik pni hmiki turilci olu d. d. i Z&pnki.
(/>
o
+m
on
e
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
1* as puri 4• Vanninger
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
3
to
•t
O
(/>
mm
Origi n a ne (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri
L UD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6/1.
Mehanična popravljalnica pisalnih, računskih In razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon-indigo ter povoščen papir vedno v zalogi.