v.., 1
Št. 145.
V Ljubljani, petek dne 28. junija 1918.
Leto II.
NAPREJ
: \m Mnfe SBdalDi Haiti ttt:
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru prineren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna Številka 14 vinarjev.
Delavska in meščanska demokracija.
Meščansko časopisje nam prinaša vsak dan vse Polno dokazov o svojem sovraštvu zoper rusko republiko ljudskih sovjetov. In vendar nas 'noče ravno to moščansko časopisje prepričati, da je baš ono prepojeno z najpristnejšim demokratičnim duhom in da izvira njegova nezadovoljnost z boljševiki le iz globokega sovraštva do nasilja in do diktature. Tako nas uči meščansko časopisje. In mi ne bi imeli nič proti tendencam meščanstva, ako ne bi sililo teh svojih naukov tudi med delavstvo, ki sega prerado po meščanskem časopisju in se pusti prerado omamiti s frazami o demokraciji, pravici in enakopravnosti, ki označujejo sicer Prav lepe ideje, ki pa postanejo brezpomembne, ako n' tu sile, ki bi jih uveljavila. Ravno sovraštvo, ki ga Soii meščanstvo zoper boljševike, bi moralo biti dovolj Jasen dokaz vsemu delavstvu, da nima pričakovati od meščanstva ničesar, kaj še, da bi smelo pričakovati rešitve socialnega vprašanja v zmislu resnične politične 'n gospodarske enakopravnosti,
V	sedanji kapitalistični družbi se počuti meščanstvo prav dobro. Ni čuda torej, da se brani proti vsem, ki bi hoteli nadomestiti to družbo z drugo, boljšo in pravično napram vsem. Zato je tudi naravno, da tolmači baš meščanstvo besedo o demokraciji popolnoma drugače kakor delavstvo. In sicer radi tega, ker ni mogoče, da bi izvajalo meščanstvo vse posledice derno-. kiacije. Ni sedaj prvič, da se hodi med ljudstvo v ime-nu demokracije. In ne bo prvič, ko se bo dokazalo vnovič, da sc vnemajo marsikateri krogi za demokracijo le toliko časa, dokler morejo imeti od nje dobiček, dokler morejo priti potom nje do zaželjenih in stavljenih si ciljev. Koj potem bo z demokracijo pri kraju in se bo zgodilo morda tudi to, da se bo še smešilo in preganjalo one, ki ne bodo hoteli pozabiti na lepe in idealne demokratične načrte. Ali nimamo že dovolj dokazov, ki nam šepetajo na uho, naj nikar ne verjamemo vsem, ki hodijo po svetu z demokratičnim navdušenjem lfl Sa celo prodajajo kot izvirno in pristno blago. Ali nismo čuli državnike in prince in kralje in cesarje slaviti demokratična načela? In kaj se je zgodilo? Brest-l-itovski mir (?) nam je podal dovolj jasen dokaz o tem ,kako se je tolmačilo demokratična načela v onih '•'Sokih krogih. Ali nismo imeli premnogokrat žalostne i■: -like gledati, kako so celi narodi ali deli posameznih •larodov odrekali svojim bratskim narodom, v imenu demokracije, vse tudi najelementarnejše pravice? Zakaj tako? Pač samo zato, ker niso imeli dotičniki nobenega interesa pri tem, da bi delali kakor so govorili, da bi iz-
vajali posledice demokratičnih nazorov tudi tedaj, kadar bi jim to prineslo škodo. Ruska revolucija je zanesla povsod, zlasti med zatirane, veliko navdušenje za demokratična načela. Boljševiki so podali svetu zgled, kako je treba ta načela spoštovati in jih uveljavljati ne, seveda, napram krogom, ki so hoteli revolucijo udušiti, marveč napram narodom in razredom, ki imajo vso naravno pravico zahtevati, da smejo odločevati sami o svoji usodi. Brest-Litovski mir je podal delavstvu celega sveta poduk, da se mora pripraviti in se organizirati v močno proletarsko armado, ako hoče, da bodo njegova demokratična načela spoštovali in se po njih ravnali vsi, torej tudi oni protiljudski in protide-lavski krogi, ki stoje še danes, morda celo v imenu demokratičnih načel, na stališču, da je delavstvo le stroj, ki pač sme zahtevati boljše izkoriščevalne pogoje, nikakor pa, da bi mu priznali pravico do boja za popolno odpravo vsakršnega izkoriščanja in vseh pogojev nemoralnega in ponižujočega modernega suženjstva.
Skrajni čas je tedaj, da se zave delavstvo rezke resnice, da so njegova načela o demokraciji precej drugačna od demokratičnih načel meščanstva. Delavske koristi, ki so povsod nasprotne meščanskim interesom, zamorejo biti zavarovane le potom delavstva in samo delavstvo ima interes, da izvaja do skrajnosti vse posledice svojih demokratičnih načel. Vse to bo pa delavstvo izvršilo le tedaj, ako se ne bo puščalo mamiti od sirenskih glasov meščanskega časopisja, marveč, ako se bo pridružilo vse do zadnjega svoji proletarski armadi, da si izvojuje potom nje resnično človeško življenje, vredno človeka-delavca, ki edini ima poleg kmeta pravico trditi, da nosi na svojih ramah svet in vse kar je na njem lepega.
Zato poživljamo sodruge, da izvrše vsi do zadnjega svojo dolžnost s tem, da spravijo v naše organih zacije vse, kar spada med delavstvo, kar spada v našo sociaiiio demokratično stranko.
Zborovanje graškega delavstva.
Zadnji torek je priredilo nemško socialno demokratično delavstvo v Gradcu shod, ki se ga je udeležilo ogromno število delavstva. Na zborovanju so govorili o perečih dnevnih vprašanjih. V ogorčenih in burnih medklicih so zahtevali zborovalci čimprejšnji konec moritvo in kazali na strašno gorje, ki jim ga je povzročila vojna. Sodrug Resel je govoril na to o nemških nacionalnih strankah, ki so se izrekle v graškem občinskem svetu proti parlamentu, kar je vzbudilo pri zborujočemu delav-
stvu vihar ogorčenja in protesta. Govorniki so zahtevali, da se takoj otvori parlament in uvede ustavnost. Kdor pozna le malo dušo ljudstva, je iz torkovega zborovanja spoznal, da delavstvo ne protestira ogorčeno le na shodih, ampak da zamore udejstviti svoj protest in svojo voljo tudi na drugem mestu. Spoznal je, da pomirjevalu! govori nimajo več mesta pri ljudstvu. Po štirih letih strašne vojne se zdi prebivalstvu nevzdržno, da se mislijo v Avstriji z ustavnim življenjem igrati. Tako igranje smatra ljudstvo za sramotenje nepojmljivega ljudskega gorja in ne bo dovolilo več, da bi sodelovali v državnem vodstvu klike in nemško nacionalne stranke brez delavstva. Sprejeta je bila naslednja resolucija:
Dne 24. junija 1918 v julijskih dvoranah zbrano graško delavstvo dviga najodločnejši protest proti nacionalistični politiki, ki ne sloni na demokratični podlagi in ki ima za cilj zatiranje drugih narodov. Prav posebno obsoja tudi ono nacionalistično politiko, ki dela za nadaljevanje vojne. Obžaluje, da sodelujejo pri taki politiki delavci, ki se imenujejo socialistični in služijo s tem imperializmu.
Zborovalci najodločneje protestirajo kot nemški delavci proti politiki, ki jo uganjajo po zadnjem Czertiino-vem govoru nemško-nacionalne stranke in odločno zanikajo, da je njih politika volja celega nemškega naroda. Organizirano nemško delavstvo noče imeti s politiko, kt omejuje pravice drugih narodov nobenega stika. NikdaF ne bo privolila politiki, ki upa svojo rešitev od absolutizma. Zato obsoja na takozvanih »volksta^ih« storjene sklepe, ki merijo na izločitev parlamenta in jih smatra za škodljive ljudstvu.
Zborovalci ne zahtevajo le takojšnje sklicanje parlamenta, ampak tudi čimprejšnjo demokratizacijo vseh javnih zastopstev, da bo mogla priti ljudska volja povsod do izraza.
Zborovalci izjavljajo, da pričajo vojna, posebno pa prehranjevalne razmere in sedanja prehranjevalna kriza zadostno, da se javne uprave, v državi kakor tudi v deželah in občinah, ne sme pripustiti edinole niti privi-ligiranim razredom, niti birokraciji.
Zato obsojajo zborovalci tudi sklep večine graškega občinskega sveta proti sklicanju parlamenta.
Končno zahtevajo zborovalci še enkrat, da se takoj skliče parlament. Ako vlada ne najde večine v tej najbolj demokratični skupščini narodov države, se mora umakniti vlada, ne pa ljudsko zastopstvo.
Nasproti vsem nacionalističnim vojnim hujskarijam izjavlja delavstvo, da je njegovo stališče: mir, svoboda in kruh!
LISTEK.
Nove slovenske knjige.
Vojna ovira ves napredek. Tudi slovenska književnost trpi pod pritiskom razmer, ki jih je ustvarila strašna morija med narodi. Prvi udarec j§ bil p0 »Slovenski Matici«, ki je do početka vojne redno izdajala vsako leto lepo število knjig. Nesrečni-srcčni »Gospodin Franjo« }e bil naenkrat zaplenjen in ž njim so hoteli zapečatiti tudi usodo naše takorekoč prve književne družbe.... No, razmere so se sčasoma izpremenile; »Slovenska Ala-tica« je zopet dobila pravico do življenja. Kot prvi znak svojega obnovljenja je izdala dve knjigi, ki sta bili 7e določeni, da izideta leta 1914. Zanimivo je, da sta avtorja obeh več ali manj »n a š a«, to se pravi, delavstvu blizu stoječa literata: Etbln Kristan in Zofka Kveder-De-
,netrov!čeva.
Etbln Kristan je popisal pred več leti življenje člove-ka, ki ga je poimenoval »Pertinčarjevo pomlajenje«. Per-t inča rja vodi usoda po pestrih stezah. Mož je učen, pri. den, delaven, ali usoda ga preganja. Meče ga kot kroglo semtertja. L. Kristan piše lepo in zanimivo. Citatclj je vedno bolj radoveden, kaj bo in kako bo. — Knjiga je *>ila napisana, kakor rečeno pred vojno.
Zofka Kveder-Jelovškova je tudi pred vojno že spisala roman »Njeno življenje«, roman dekleta, ki se omoži
s človekom, ki je pijanec in konča svoje življenje v ječi. Njegov in njen sin, ki ga ljubi nad vse, ker ji je edino ostal od več otrok, pade prav tako v močvirje in se izgubi. Zofka Kvedrova opisuje zelo živahno; čitatelje popolnoma zainteresira za usodo nastopajočih oseb v povesti.
K. Kristan in Zofka Kvedrova imata nekaj skupnega v teh dveh knjigah: oba verujeta v fatum, češ, tako je, in ni mogoče, da bi človek kljuboval kleti usodi, ki jo pisana .za človeka. Zdi se mi, da je to napačno... —
Radovedni smo na izdanja »Slovenske Matice« za tekočo leto.
Druge založbe so tudi bolj malo delovale. Vojna jb tudi te zadrževala pri delu. »Omladina« (J. Zorman) je izdala v zadnjem času troje knjig, in sicer od Milana Pug-IJa »Zakonce« — čedno zbirko novelic in črtic — od Alojzija Gradnika pesni pod imenom »Padajoče zvezde«, ki so prav zanimiv pojav v našem pesništvu, ter od Frana Albrechta pesni »Mysteria Dolorosa«.
»Tiskovna zadruga«, ki se je v vojni ustanovila, da izdaja »Ljubljanski Zvon«, je založila Milčinskega prav-Ijico za mladino pod naslovom »Tolovaj Mataj«, ki jih je ilustriral slikar Ivan Vavpotič. Milčinski ie spreten pripovedovalec. Naša revna književnost za mladino je s tem delcem precej pridobila. — Tudi druga založba, ki Je produkt vojne in vsled nje nastalih razmer, namreč »Nova Založba«, — ki jo je ustanovila Krekova skupina, predno je še slutila, da ji pade v naročje kot zrelo ja-
bolko takorekoč vsa »Slovenska Ljudska Stranka« z vsemi institucijami in da takratni vsemogoči gospodje dr. Šušteršič, Lampe in Pegan izginejo raz površje, — je izdala lepo knjižico za mladino. Levstikovega »Martina Krpana so ponatisnili. Nadarjeni slikar Henrik Smreka* pa je napravil potrebne ilustracije. »Martin Krpan« je res prava knjiga za našo deccl
Tudi drugi dve knjigi, ki sta izšli iz te založbe, sta zanimivi. »Podobe Iz sanj« je spisal Ivan Cankar. Vzbujale so že pozornost, ko so izhajale v »Dom in Svetu«. Ko smo jih dobili zbrane po vrsti v r>osebni knjigi, smo bili veseli Ivana Cankarja. —- »Vzori In boji« se imenuje druga knjiga »Nove Založbe«. Obsega 410 stranij. Spisal jo Je profesor Jože Debevec v obliki pisem, in kakor pravi »po prijateljevih pismih«. Opisano je življenje študenta od vstopa v prvo latinsko do mature. Vse najdete v nji, vse ono namreč, kar doleti študenta v dolgih osmih letih. Ko so izhajali »Vzori in boji« svoj čas v »Dom in Svetu«, so pridobili nebroj čitateljev zase. Seveda Je knjiga tendenčna, izrasla je v dobi, ko se Je ustvarjala sedanja katoliška inteligenca na Slovenskem.
V	Trstu sta izšli dve knjigi. V založbi I. Stoka se izdal »Dom in Svetov« pesnik Joža Lovrenčič svoje pesmi »Deveta dežela«. Lovrenčič je krepak pojav v slovenski poeziji, le zdi se, da hoče preko vseh zakonov pesništva in da dela prehitro. Več izbire bi mu slino koristilo! — V založbi Z. Katnika v Trstu pa Je izšla knjižica »Razvaline«, ki jo je spisal Josip Ribičič.
Politični pregled.
— Pred odločitvijo. Z Dunaja se poroča: V srede proti večeru je konferiral grof Silva Taroucca s Poljaki in v poljskih krogih se zatrjuje, da je stanje pogajanj zadovoljivo in ne neugodno za parlament. Po razgovoru s Poljaki je grof Silva Taroucca se iznova pogajal z nemškimi nacionalci. Pogajanja so trajala do poznega večera. Češki in jugoslovanski voditelji so bili sprejeti od cesarja še le popoldne. Ob 7. zvečer so se vrnili poslanci Korošec, Stanek in Tušar iz Eckartsaua ter so se v parlamentu sestali s svojimi klubovimi tovariši, katerim so poročali o poteku sprejema pri cesarju. Za javnost so sklenili absolutno molčečnost. S temi sprejemi so avdijence parlamentarcev pri cesarju končane. Krona je sedaj informirana in odločitev je v njenih rokah.
— Splošni štrajk v Pragi. Iz Prage poročajo: V mestu in okolici je izbruhnil splošni štrajk. Deputacija delavcev se je odpeljala na Dunaj. Pogajanja so v teku.
— Nemške stranke za Seidlerja. V sredo zvečer so se ncmško-nacionalni poslanci dr. V/aldner, Teufel in baron Pantz zglasili pri ministrskem predsedniku vitezu Seidlerju ter so mu naznanili sklep izvršilnega odbora
•	nemško-nacionalnih strank. Pri tej priliki so mu tudi izjavili, da v smislu strankinega sklepa vztrajajo pri osebi ministrskega predsednika ter da je stranka obenem sklenila, iz eventualnega odstopa ministrskega predsednika izvajati primerne konsekvence.
— Hrvatski sabor se je predvčerajšnjim sestal, da reši vladno predlogo za šestmesečni proračunski provi-zorij. 2e leto dni je vlada zahtevala vedno štirimesečni, pozneje le dvomesečni provizorij. O kaki obnovi finan-cijeine nagodbč se ne govori, a se v resnici tudi ne more podaljšati, kar je že pred dvemi meseci prenehalo. Zares zanimive državopravno-financijelne razmere!
■*= Izjava budimpeštanskega delavstva. Iz članov socialno-deinokratičnega strankinega vodstva, generalne komisije strokovnih organizacij in iz neposredno v to Svrho izvoljenih pooblaščencev delavcev se je ustanovil delavski svet, da energično in smotreno nadaljuje po razburjenosti in provokaciji delavcev nastalo gibanje. Cilj tega gibanja je dvojen: prvi je poprava krivice, ki je zadela ves delavski razred, ko so v tovarnah komandiram žandarji streljali na delavce, ki so zahtevali malo večji košček kruha. Prvi pogoj je tedaj odstranitev žan-daijtiv iz tovarn. Drugi cilj tega gibanja bodi skorajšen odstop vlade. Ta vlada ie vlada volilno-pravnega sleparstva. Na krmilo ima priti vlada, ki bo priznala najmanj prvotni zakonski načrt za volilno pravico in za njega uresničenje razpustila parlament. Dokler se to ue zgodi, se zahteva, da nova vlada z vso strastjo in z vsem svojim vplivom deluje na to, da moremo čimprej skleniti mir, da bo prehrana boljša; da bodo grozno draginjo iz ramen delavcev, državnih in zasebnih nastavljcncev odvalili na premožnejši razred. Zahteva se, naj nova vlada ne omejuje svoboščin in izpolni nujne socialnopolitične in ljudstvu koristne zahteve delavcev. Delavstvo naj bo v tem boju enotno odločeno in vztrajno. Naj se ne nasede provokacijam .temveč naj zaupa, da brez njih dela dežela ne more živeti. Njih delo je za deželo neobl.odno potrebno za življenje, brez Wekerle-Sztere-nijeve vlade pa se nasprotno lahko izhaja. Oklic zaključuje: *Mi smo močni in z enotnostjo in vztrajnostjo bo naša pravična stvar zmagala!«
— Nemški volni kabinet. Iz Berlina prihaja vest, da sc po inicijativi nemških aneksionistov namerava v Nemčiji ustanoviti vojni kabinet po angleško-francoskem vzoru in v smislu Lloyd George-Clemenceaujevem. Vojna naj se torej nadaljuje v neskončnost.
»Dom in Svetov« pesnik Silvin Sardenko ie izdal »Šotor miru«, ki ga je založila »Katoliška bukvama«. Sardenko je mehka duša, globoko verna... Zbira snovi, ki so daleč od življenja. Zato so njegova dela malo poznana.
Tudi nekaj prevodov iz tujih literatur je izšlo. Izidor Cankar je prevel roman Renč Basina z naslovom »Gruda umira«. Izdala ga je Leonova družba. V »Zvezni tiskarni« pa je izšla zbirka »Humoreske, groteske in satire«, ki sta jih ruski spisala Vladimir Azov in Teffi, prevel pa na slovensko Rihard Svoboda. Krtika jih ne p»-hvali. —
Zanimiva je brošurica, ki je izšla v založbi »Slovenske Socialne Matice« in se imenuje:	»Problemi	malega
naroda«. Lani na jesen so v »Napreju« izhajali članki, ki so rešetavali probleme našega naroda. Pisatelj Abditus jih je opilil in zbral v lično delce, ki se prijetno bere in zbudi mnogotero dobro misel. Želeti bi bilo, da najde brošurica kar največ paznih čitateljev.
Omeniti nam je še dr. Alojz Zalokarjevo knjižico »O ljudskem zdravju« (založba tiskovne zadruge) in dr. Breceljevo »Boj — jetiki« (Nova Založba), ki naj se razširita kar najbolje po slovenskih domovih. V sedanji težki dobi, ko je telo človeka pripravljeno za vsako bolezen, je res prav potrebno, da se vse bolj zanimamo kot smo se doslej za predmete, ki jih razpravljata knjižici dr. Zalokarja in dr. Brecelja. Delavske knjižnice naj si nabavijo po več izvodov.	A.	Goršlč.
■— Nemške stranke in Kiihimannov govor. Iz Berlina se brzojavno poroča:	Kiihimannov govor v državnem
zboru je vzbudil senzacijo. Brez nakitja vsebuje Kiihl-mannov govor tri točke: 1. Predpogoj za uspešna pogajanja je nerazdeljivost in nedotakljivost nemške teritori-jalne posesti. O vsem drugem bi se dalo govoriti, vsaj govoriti. 2. Krivda vojne zadene — ker se o tem že toliko govori, se mora povedati tudi to — caristično Rusijo. d Angliji naj se misli, kar se hoče, ni pa umestno, da bi se pačila zgodovina iz propagandističnih razlogov. 3. Vojne ni mogoče končati samo z vojaškimi odločitvami. — Ko je Kiihlmann izustil tretjo točko, završalo je v državnozborski dvorani. Levica in desnica sta planili pokoucu. Kaj takega niso pričakovali. Ali je Kiihlmann svojo izjavo podal v soglasju z armadnim vodstvom, ah je to bila njegova labodja pesem? Državni kancler in podkancler sta sedela poleg Kuhlmanna in nista se ganila. Levica, ki hoče skorajšen konec vojne, pravi, da se Kiihlmann ni zadosti jasno izjavil. Pokazal je pač pot, po kateri se pride do miru, ni pa nastopil te poti. »Saj je vendar« — pravi »Vorvvarts« — »perverzen položaj, da izjavlja vsaka vlada svojo pripravljenost za mir, da je pripravljena sprejeti ponudbe, da pa vsaka le čaka na to, da bi druga ponudila mir.« — Ze v drugem svojem govoru pa se je Kiihlmann začel umikati pred aneksijoni-sti. Bilo je to presenetljivo in le dokazuje, da imajo aneksijonisti mogočno zaščito. To je bilo jasno že pri mirovnih pogajanjih v Brestu-Litovskem.
— Dr. Redlich o Avstriji. »Vossische Zeitung« objavlja članek znanega nemškega publicista dr. Redlicha
o	notranjih razmerah Avstrije. Rcdlich napada avstrijsko vlado, ker se vedno še ravna po Metternichovem načelu, da se vsi narodi morajo držati pod žezlom absolutističnega vladarja. Poskus, da se Avstrija obdrži v obliki nemške države, je brezupen in nemogoč. En del avstrijskih Nemcev hodi sedaj po potih iredente. To so pangermani. Oni so prepričani, da Avstrija mora razpasti in da se avstrijski Nemci morajo pridružiti Nemčiji. V Avstrijo kot nemško državo danes nikdo več ne veruje. Vprašanje, katero stavijo sedaj avstrijski Nemci in na katero Slovani morajo odgovoriti, se glasi: Mora-li Avstrija pričeti kot narodnostna država novo življenje, ali mora nehati obstojati? Težko se more predpostavljati, da bo po vojni kak avstrijski narod odobril ono politiko, ki je naperjena proti njegovim soplemenikom v drugi državi. Kakor Nemci v Avstriji zahtevajo zvezo z Nemčijo, tako bodo tudi avstrijski Slovani zahtevali politika«, ki ie prijateljska Slovanom.
— »Vorvvarts« o Kiihlmanuovi krizi. V berlinskih parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da državni tajnik Kiihlmann ne ostane več dolgo na svojem mestu. Stresemann mu je menda govoril pogrebni govor. »Vorvvarts« piše o krizi: Razpoloženje se obrača proti Kiihl-mannu, kakor se ie svojedobno obrnilo proti Bethmann-Hollvvegu, in tudi KUhlmann je zagrešil isto napako kakor svoj čas Bethmann-Hollvveg: namesto da bi se vse-nemcem odločno postavil v bran in z ene: gičnirn po-vdarkom svojega stališča vzbudil ljudske simpatije za svojo oporo, skuša jezo svojih nasprotnikov ublažiti z okretom na desno. »Vorvvarts« je mnenja, da ne gre samo za Kiihimannov odstop, ampak da nastane najbrže obsežna vladna kriza v nacionalistični smeri, kakor jo je označil poslanec Stresemann.
Dogodki v Rusiji. Glasom Washingtonskih poročil se v diplomatičnih krogih govori o predstoječem preobratu v Rusji. Življenje Ljeninovo je baje ogroženo. Razne boljševikom sovražne skupine, ki hočejo Rusijo osvoboditi sedanje vlade, so baje ustanovile v to svrho poseben odbor. Iz Stockholma se londonskemu »Daily Telegraph« poroča, da je v Rusiji pričakovati dogodkov velikega pomena. Rusko časopisje poroča, da se je Hbegli veliki knez Mihael postavil na čelo sibirske vlade ter izdal manifest na rusko ljudstvo. Rodbina bivšega carja se je baje prepeljala v Peru. Kje se nahaja car sam, iU znano. Širijo se glasovi, da je bil car v Jekateri-novu umorjen. — Take vesti krožijo sedaj vsevprek, iz katerih kar čitamo imperialistično veselje v obeh vojnih taborih Gre pač proti proletarski vladi!
— Boljševlkl so poslali Čeho-Slovakom ultimatum. Brzojavka iz Petrograda sporoča, da so močni boljševi-ški oddelki na potu proti Vladivostoku. Poveljnik boljše-viških čet je češko-slovaški legiji v Vladivostoku poslal ultimatum, naj takoj odlože orožje in naj v enem tednu zapuste mesto .
— Proti nadaljevanju gospodarske vojne. Kakor poročajo »Daily News«, so se strokovne korporacije v Edinburgu, Birminghamu, Glasgovvu in Manchestru, ki so poleg londonske največje skupine angleških strokovnih unij, izjavile proti nadaljevanju gospodarskega boja po vojni.
— Irsko vprašanje. V generalni debati o irskem vprašanju v spodnji zbornici je' opravičeval irski državni tajnik S h o r t vladin sklep, da hoče svojo politiko izpremeniti. Lloyd George je izjavil, da bo zamogla zbornica izvesti tako reformo homerula, ki bo
j zadovoljevala velik del irskega prebivalstva. Na Irskem ! je bila zelo resna zarota, h kateri so pripadali mnogi | irski voditelji in ki je bila podpihovana predvsem od ) Nemcev. Toda upanje je, da se obnovi med narodoma j v kratkem zopet prijateljsko razmerje.
Kaj naj store žene rezervistov?
Sodi užica Emi Freundlich je napisala v »Arbciter-Zeitung« upoštevanja vreden članek, iz katerega posnemamo:
Ob neprestanem večanju gospodarskih težkoč pri manjši vrednosti denarja in ob pomanjkanju blaga bo delavstvo prisiljeno, da doseže v velikih bojih vedno In vedno zboljšanje plač, ter s tem vsaj približno skuša, spraviti v sklad draginjo z dohodki. Rri ženah rezervistov so taki boji popolnoma nemogoči. I'ri leta so sc morale organizirane delavske žene v Avstriji boriti, cia so jim dali velikodušno povišek 35 vinarjev. In ako ne bi parlament sklenil zvišanje dnevno na dve kroni, potem bi morali vsi milijoni žen, ki imajo čestokrat svojega rednika že četrto leto na bojišču, še vedno živeti ob' skromnih dohodkih K 1:65. Kaj pa jc nastalo v zadnjem letu iz teh dveh kron. »Podporne žene«, kakor jih imenujejo nemško-nacionalni listi, imajo v resnici ako štejejo pet do šest otrok, dnevni dohodek deset do dvajset kron. Toda kaj si naj žene s tem kupijo? Obupane žens so vnovič prinesle svoje otroke v žensko pomož.no akcijo, kjer so uradujočim ženam rekle, naj bi jim vendar vzeli pet otrok, in hočejo jim prepustiti rade deset kron na dan, kajti one od tega ne morejo več živeti. Ako stane koleraba v sloviti »prosti trgovini« štiri- do šestdeset vinarjev, potem bi morala vsekakor žena rezervista imeti na razpolago samo za kosilo najmanj dvajset kron. ako hoče v resnici živeti in ne počasi, toda gotovo stradati. V prejšnjih letih so te žene vendar dobile še drugje živila. V pomožni akciji za žene so se vedno razdeljevala živila, pa je to Vsled pomanjkanja popolnoma prenehalo. Prej je bilo dobiti tudi še druge stvari. Obleka in čevlji so se v prvih vojnih letih čestokrat razdeljevali in večkrat darovali. Sedaj odpovedujejo vsi postranski viri socialnega pomožnega delovanja, a žene morajo živeti od preskrbninskega zneska.
Pa se reče, saj morejo delati. In stotisoče žen dela danes tudi z vsem naporom svojih sil, da obvaruje družino pred popolnim gospodarskim polomom. Toda nahajamo žalibog še stotisoče, ki cenega sveta: »Saj so sc mlade, lahko delajo!« ne morejo upoštevati. Tu so nekatere, ki imajo male otroke, in kljub nazadovanju porodov jih je še vedno na tisoče, ki postanejo matere. Pa k tem pridejo še one, pri katerih je kak rodbinski član bolan in tega otroka ali očeta ne morejo pustiti satnega, ki tem težje prenašajo draginjo, ker je nega in postrežba teh večkrat dražja kakor vsakega drugega. Prej so se mogli taki ljudje oddati v bolnice, bolnici otroci poslati v zdravilišča; toda sedaj, kjer otroci nimajo niti mleka in večkrat dolge dneve nobenega mesa, kjer se pripeti, cta otroci hujšajo, namesto da bi sc popravili, tu odpovedo tudi vsi pomožni pomočki. In pri tem narašča število bolnih žen na grozen način. Nočemo niti govoriti o ženah, katerim se pozna že na obrazu jetičnost in ki pi i-čenjajo pokašljevati; danes dobimo toliko na živcih bolnih žen, ki absolutno ne morejo delati, ua njih pomanjkanje postaja že pomanjkanje mas. Pri tem ne smemo prezreti, da morajo žene biti najtežji boj s tem, da same in njih otroci žrtvujejo svojega očeta domovini; katera ima štiri leta svojega moža in branitelja v strelskih jai-kih, ve, ta je izpila v resnici vso kupico trpljenja onega časa do dna. Za vse to ni prejela drugega, kakor okrog dveh kron preskrbninskega doneska.
Nikoli ni bila strašna beseda sv. pisma:	»Služiti m
molčati naj se uči žena po svoji določbi!« tako pravilna, kakor sedaj. V resnici so se vse naučile molčati in delati, služiti učile do ponižujočega beračenja. Videti je treba, s kakim pasjim pogumom more taka žena prositi, da dobi kaj za jesti za svoje otroke in doživljati moramo* kako te žene morajo uporabljati vse mogoče, da si pribore le nekaj. Moralična propalost otrok je danes žalibog prišla že tako daleč, da obupane matere pravijo: Ako nočem pustiti otrok, da stradajo, potem jih moram pustiti, da kradejo. Danes je mladino težko obvarovati pred propadlostjo in najboljše sredstvo bi bila pomoC materam za otroke. Kdo pa naj bi mislil na to, da bi se pomagalo tem materam?
Vsak delojemalec more pusjiti delo, toda oni, ki mora živeti od miloščine države, ta ne more »staviti dela, ta ne more demonstrirati. Njemu ne kaže drugega, kakor molčati in stradati. Več teh žen živi v obupanju, ki spominja na ranjene živali, ki sc spakujejo, da bi poginile. Toda kaj koristijo vsi predsodki države, od katerih se toliko govori, za dobo po vojni in kaj pomenja, ako ministrstvo za socialno oskrbo povdarja: Vsak otrok ima , pravico, da ga država varuje in vzgoji, ako ga starši ne morejo, ako se puste otroci v vojni, da propadejo, da se jim pomaga pozneje, ko ne pomaga nobena pomoč več? Naloga ministrstva za socialno oskrbo bi bila, da ministrskemu svetu predloži zahtevo, naj sc parlamentu takoj, ob sklicanju predloži predlog za zopetno zvišanje pr*-skrbninskega prispevka. Zabičiti je treba, da tokrat ne zadostujejo več beraški vinarji; teh žene ne morejo vzeti. Zen se ne more kaznovati s tem, da so njih možje vojaki in morajo ležati v strelskih jarkih, tako da si ne morejo priboriti nobenega mezdnega poviška. Ako se le
Štev. 145
iene že spravilo ob njih gospodarsko eksistenco, in ako se jim je odvzelo vse, kar dela njih preprosto življenje. Prijazno in saj napol zadovoljno, potem sc jim mora pomagati, da ne pomrjo od lakote. Država ne hi bila vredna krvi svojih vojakov, ki je bila prelita, ki ne varuje njih vojaških žen pred stradanjem. Ako bi bili napravili red kakor na Nemškem in ne vedno s pristno avstrijsko »šlamparijo«, da bi se brigali za našo politiko pri cenah, Potem bi b!l vsak povišek dohodkov odveč. Dež.elo smo Uročili oderuhu, tedaj dobro, tedaj naj trpi država, da ac ie to storilo. Ne samo z miloščinami, temveč z dejanji. 'Gotovo bi bilo vsem ljubše in za vse boljše, ako bi sc >;e bilo dovolilo oderuhu in ne zatisnilo dve leti dolgo oč«, da se ni videlo ničesar. Cenejše blago, to bi bila pomoč, ■ki nam je nujno potrebna, ki nam edina more pomagati. Ako te pomoči ne more dati državna oblast, tedaj ;o mora plačati cincanje meščanskih razredov, ki morejo nekaznovano prestopiti vsako naredbo radi svojega denarja in s čistimi Srebrnjaki plačati svoje izdajstvo na .ljudstvu.
I udi brezpravnim ženam rezervistov se mora pt». »flagati!
Dnevne beležke.
Člani »Konsuiniiega društva za Ljubljano in okolico« iz Ljubljane in okolice, ki kupujejo v prodajalnah Šiška, Vič, Rožna Dolina ali Ljubljana Sodna ulica št. 4, Krakovski nasip ali v Vodmatu in so se pri presojeval-"ici za obleke (pri 1. C. Mayerju v Ljubljani) oglasili za
izkaznico, naj sc zglase do L julija v prodajalni, kje. kupujejo, ter navedejo številko, ki se jim je pri Mayerju izdala kot potrdilo zglasitve. Ti bodo blago dobili v konsunmem društvu v Šiški; kedaj, se bo pozneje pove-dalo. Na ^veh krajih ne bo nihče dobil blaga.
— »Splošna mladinska zveza« v Idriji priredi v so-b°to, dne
29. t. m. ob pol 9,- zvečer v pivarni pri »Cr-,lem orlu« v Idriji gledališko predstavo »Enajsta zapt.-ved«, veseloigra v treh dejanjih. Sodeluje društveni tamburaški zbor. predprodaja vstopnic je v glavni trgovini »Obč. kons. društva v Idriji«. Vstopnina primerna. Cisti dohodek je namenjen v korist vojnim invalidom in društveni knjižnici. Občinstvo se na poset vljudno vabi. — Odbor.
— Zdravstveno stanje ljubljanske občine v času od
do 22. junija 1918 je bilo naslednje: Novorojencev 7,
1,1 .'tvc ih)in tc 1, umrlo je 22 oseb, in sicer i2 domačinov
10 tujcev. Za jetiko so umrle 4 osebe (2 domačina in '	za različnimi boleznimi 18 oseb. Za kužnimi bo-
rznimi je obolelo za Škrlatico I domačin, za tiiuzom 1 domačin, za vratico (difterijo) 1 domačin. .
— Brzojavke za vojne ujetnike v Italiji. V privatnih brzojavkah v Italijo mora biti označen adresat z imenom in priimkom, ravnotako mora biti tudi odpošiljate-liev naslov vsebovati točno ime in priimek v neskraj-sani obliki. Inače sc brzojavke ne sprejemajo.
— Žveplene in solitarne kisline ie v manjši množini Prejel Zavod za pospeševanje obrti za razdelitev nieit take obrtnike, ki jo rabijo v kovinskih obrtih. Oddajal 'o bo zavod le takim zglasiteljem, ki jo pridejo osebno sskat le v manjših množinah 1—10 kg. Žveplena kislina •ie že na razpolago, solitarna pa šele pride. Ozirati se bo 'moglo le na priglase, ki jih Zavod prejme vsaj do } Tulita.
Hrošče in metulje loviti prepovedano. Naučilo ministrstvo je s posebno odredbo prepovedalo šolskim 'trokom loviti in uničevati hrošče in metulje z ozirom na Varstvo živali in rastlin. Dovoljeno je lovenje teh Žuželk le, kolikor zahteva to potrebni šolski pouk.
— Špirita se je napil. Pri Mariji Devici v Polju sc ie yčeraj neki vojak tako napil špirita, da je nezavesten obležal. Pomagati se mu ni dalo z ničemer. Siromak je izdihnil in so njegovo truplo prenesli v farno mrtvašnico.
— Vodni načrt za Trst in Kras ter vipavsko dolino.
faktorji, katerim je poverjena preskrba votle za Trst in *5ras ter vipavsko dolino, so se nedavno izrekli za na. ^r,> Slasoitr katerega naj se za Trst in Kras napravi vo-
1	0v°d iz Hublja in Bistrice, za vipavsko dolino z Gorico Pa iz studencev, ki izvirajo pri Vrtovini in Sv. Urban«, južno od trnovskega gozda. Hubi bi dajal po 500 litrov vode na minuto, Bistrica po 200 litrov in studenci južna (>d trnovskega &ozda po 82 litrov na minuto. Vodo ia Hublja in Bistrice bi dvigali z vodno-električno silo.
— Tržaški delavski svet je v svoji seji dne 25. junija ’• I. sprejel sklep, v katerem izjavlja svojo solidarnost z dunajskim in budimpeštanskim proletariatom v njegovem boju zn kruh in mir; obžaluje in odločno ugovarja,
vlacIa ni držala svojih znanih, delavstvu danih ob-J11 i in izjavlja, da se bo delavstvo borilo z vsemi svo-"nii močmi, da doseže svoje nedotakljive pravice za Sedanjost in prihodnjost; opominja vlado, naj premisli °bro težo sedanjega položaja in naj se resno in pošteno °*i dela za takojšen pravičen in demokratičen mir; |ahteva, naj se nemudoma skliče parlament in odpravi ’ H. in vsi zakoni, ki zasužnjujejo državne delavce.
e se glas delavstva ne bo poslušal niti v tem obup-lieni trenutku, pade vsa odgovornost na tiste, ki so f|'vi, da je moralo delavstvo vse žrtvovati vojski, ka-
 NA PR K J.__________________________________
tere ni maralo in jo proklinja; poziva delavstvo vseh narodov, naj potom delavskih svetov začne akciio, da se kar najhitreje sklene mir in otvori naj se internacionala, v katero svrho je tržaško delavstvo pripravljeno sodelovati z vsemi močmi; ko potečejo sedanje tarifne pogodbe z delodajalci, se morajo spričo^ težkega gospodarskega položaja delavstva plače nanovo zvišati.
— Koze v Belokrajini. Crne koze so se pojavile v Podzemlju in Gradacu na Belokranjskem. Zanesene so iz Hrvatske. Izdale so se takoj stroge zdravstvene odredbe.
— Vsled lakote se obesil. V Leobnu je našla delavčeva žena svojega moža Ludvika Miillerja obešenega v postelji. Ze prej je večkrat izjavil, da izvrši samomor vsled stiske in bede, v kateri žive on in njegova družina. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
— Ustreljen, dezerter. Posestnikov sin Tarkuš iz Trc-sternic pri Mariboru je bil potrjen, ko pa je bilo treba iti k vojakom, jo je popihal v bližnjo okolico, nato pa se podal zopet domov in se za vojaščino ni hotel nič meniti. Orožniku, ki ga je prišel iskat, se je zoperstavil, in ko ga je hotel ta aretirati, je poklical na pomoč svojega očeta. Nastal je pravcati boj med očetom, sinom in orožnikom, ki je končal s tem, da je zadobil oče hudo rano na roki, sina pa je orožnik z revolverjem ustrelil.
— Prekajevalci pred graškim sodiščem. V sredo se jc pričela v Gradcu kazenska obravnava proti 138 pre-kajevalcem in njih pomočnikom, ki so razpošiljali meso i/. Gradca v južne kraje po oderuških cenah. Tvrdka Osterer je na primer razposlala 62.550 kg prekajenem« mesa v vrednosti skoro enega milijona kron v raznv kraje monarhije. Razprava je dokazala, da so prodajali prekajevalci dvakrat prekajeno meso, klobase, v katerih je bilo 73 odstotkov vode, pokvarjeno slanino itd. Obravnava sc nadaljuje.
— Kako se ie kmet ubranil rekvlzicije. K nekemu solnograškemu kmetu je prišla rekvizicijska komisija. Kmet jo je peljal v sobo, postavil na mizo križ in dve sveči, postavil prednjo sveto pismo in rekel: »Gospodje, jaz pustim, da preiščete vso mojo hišo, ali poprej morate tukaj prise.'!, da vi živite samo o tem, kar se vam daje po postavni določbi«. List, ki poroča o tem dogodku, dostavlja: Komisija ui prisegla in tudi ni izvršila rekvi-zicije.
Prvi dan tobačne karte na Dunaju. Pretečeni torek se je na Dunaju prvič oddajal tobak na karte in si-cei od 7. do 10. ure dopoldne iu od 3. do 5. ure popoldne. Vsak je dobil 12 smotk ali 36 cigaret ali paket tobaka za cigarete, oziroma dva zavitka tobaka za pipo.
—- Najvišji vojaški sodni dvor je zavrgel ničnostno pritožbo, ki so jo vložili obtoženci nadoficial Leiinvebei in tovariši, sami vojaški uradniki, znani iz procesa, ki s* je vršil pred kratkim na Dunaju. Obtoženi so bili zaradi sleparij in goljufij, ki so jih izvršili v dunajskem oskrbovalnem skladišču, na ječo od osem mesecev do dvanajst let.
— Preganjanje »Arbeiterzeitunge«. Ta centralni organ nemške socialno demokratične stranke piše:	»Nek praporščak nam sporoča, da cenzura od 14. t. m. dalje (torej od pričetka aprovizačnih težkoč s kruhom) »Ar-beiterzeitungo« sežiga. Vsa pisma sedaj strogo cenzurirajo. V zadnjih dneh prihajajo od mnogih naročnikov » bojišča in od vojakov sploh pritožb« da jim »Arbeiterzeitunge« ne dostavljajo, češ, da je od poveljstev prepovedana... To bo pač popoprana interpelacija v državnem zboru! Ce gospod vojni minister tozadevno ne napravi reda, bomo pač v parlamentu predložili vsa »re-servatna povelja« kot spomina vreden material...«
— Drage smokve. Prve smokve prodajajo v Splitu v Dalmaciji po 1 K komad, ravno tako srednje velike kumare. Cene zelenjadi so se neznatno znižale.
•	Strojniška šola v Bahru. Pretečeno' soboto so v Bakru na slovesen način položili temeljni kamen za hr-vatsko strojniško šolo v Bakru.
Nova železniška proga Ogulin-Vrhovine, ki so jo otvorili dne 11. t. m. za osobni in tovorni promet, Je dolga 70 kilometrov in obsega približno tretjino doslej dovršene ličke železnice. S tem je središče Like spojeno z glavno progo Zagreb-Reka.
— Kako se vrše na Ogrskem volitve! Stara pesem je že, da na Ogrskem ne volijo svojih poslancev volilci, temveč, da si jih podkupujejo vsakokratne vlade z denarjem in nasiljem. Da pa pripomore vlada na tak način do mandata oni stranki, ki ji streže po življenju, je nekaj čisto novega. Ko je grof Štefan Tisza šele zadnji petek v parlamentu jasno izjavil, da je takoj pripravljen prevzeti Wekerlejevo nasledstvo, je pripomogel isti Wekc*-le grofu I iszi zadnji pondeljek v zahvalo do mandata. \ Segedinu sta si stale nasproti v volilnem boju dve stranki. Karolyijeva in Iisziua. Karolyijeva stranka je bila polna upanja na uspeh in tudi javno mnenje je smatralo kandidata te stranke za izvoljenega. Toda prišel je vladni aparat s svojim pritiskom. Trgovcem, ki so bili skoro izključno pristaši Karolyijeve stranke, so pretili na razn« načine, jih razpošiljali po opravkih iz mesta in jim za-branjevali shode. Ni čuda, da je potem na umeten način dobil mandat kandidat Tiszine stranke.
— Kurentov album je izšel. Cena K 4:20. Naroča se v upravništvu »Kurenta«, Stari trg 19, dobi pa se tudi v knjigarnah in boljših trafikah.	1
Stran 3.
Shodi.
Železničarji, pozor! V soboto, dne 29. t. m. se bn vršil v dvorani Mestnega doma železničarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov radi aprovizacije. 2. Raznoterosti. Shod se prične točno ob 10. uri predpoldne. Vsi železničarji na krov! — Vodstvo.
Rajhenburg. V nedeljo, 7 .julija, ob 9. uri dopoldne se bo vršil pri nas javen ljudski shod z dnevnim redom: Položaj delovnega ljudstva. Poroča sodrug Pe-tejan iz Ljubljane.
Člani delavskega sveta, kakor tudi vsi odborniki in zaupniki strokovnih organizacij v Ljubljani, so vabljeni na važno sejo, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6.
Zagorje. V nedeljo, dne 30. junija se vrši ob 2. popoldne društven shod podružnice »Unije« rudarjev v Mihelčičev! dvorani. Dnevni red: Poročilo Unijskega zbora. Poročevalec sodrug Sitter iz Trbovelj.
Vojna.
Z italijanske fronte.
Ker so se izjalovili. napadi na Monte Asolone in Monte Pertica, so Italijani predvčerajšnjem z vso silo napadli naše postojanke vzhodno Asiaga na Col del Rosso. Pripravili so akcijo z večurnim bobnajočim ognjem ter poslali v boj dve diviziji. A napad se je razbil ob žilavi obrambi, vztrajnosti in hrabrosti naših alpskih čet. Italijanske kompatiije, ki so poskušale prehod čez Piavo, so bile sestreljene, predno so se približale levemu bregu reke.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 27. junija. Uradno se razglaša: Pri Bez-zecci (dolina Ledro), v dolini Adiže in ob Zugni so se izjalovili sovražni pozvedovalni sunki. 1276 metrov visoki Col del Rosso, ki krije dolino Frenzella in katerega je slovita divizija naših planincev 15. junija vzela v naskoku ter ga trdno držala, je bil danes zopet cilj silnih italijanskih napadov. Bilo je to brezuspešno početje; ob hrabrosti naših Solnogradčanov, Korošcev iu Gornjeavstrijcev so se razbili sovražni napadalni valovi. S temi sta v hrabrosti tekmovala nova polka štev. 107. in 114. Sovražnik je imel ogrome izgube. Pri Polite di Piave so skušali Italijani v čolnih priti na levi breg reke. Artil.ieri.ia in strojne puške so italijanske poskuse odbili in sovražne čolne sestrelili.
B e r 1 i n, 27. junija. Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Položaj je neizpremenjen. Živahno poizvedovalno delovanje sovražnika severno Scarpe in Som-me, zapadno Soissonsa in južnozapadno Reimsa. Na reimski katedrali smo zopet spoznali opazovalce. Po noči je artiljerijski ogenj naraščal tudi na ostali fronti med Ysero iu Marno. — Armadna skupina Gallwitz: Na vzhodnem bregu Moze smo izvršili uspešne poizvedovalne sunke. Severno St. Michaela smo zavrnili sovražen sunek. Izmed sovražnih zračnih flotil.i, ki so napadle Karlsruhe, Offenbach in lorensko pokrajino, smo zbili pet letal. Naši letalci so včeraj napadli Pariz.
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 27. junija. Včerajšnje italijansko vojno poročilo javlja: Tekom včerajšnjega dne so hrabre čete tretje armade zopet popolnoma zasedle desni breg Piave ter prisilile zadnje straže sovražnika, da so se udale. Vjele so 18 častnikov in 6607 mož. V pokrajini Tonale smo zajeli celo posadko neke srednje postojanke. Povodom naše akcije ob Monte Grappa smo prizadejali sovražniku težke izgube, vjeli 7 častnikov in 326 mož. ter vplenili 16 strojnih pušk. Včeraj in v zadnji noči so naši bojni letalci bombardirali razne točke v sovražnem ozemlju.
Zračni napad na Karlsruhe.
Berlin, 27. junija. Včeraj zjutraj je priletelo nad Karlsruhe šest sovražnih letal. Metali so bombe. Eno osebo pogrešajo; najbrže je pokopana pod razvalinami. Bombe so metali tudi na mesto Offenbach, kjer so sestrelili eno letalo.
Pomorska bitka.
Berlin, 27. junija. Preko Švice se brzojavno poroča, da se bijejo večji boji na Severnem morju in da se sliši na obali Jiitlanda močno grmenje topov.
Zadnje vesti.
Državni zbor.
Dunaj, 27. junija. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo državni zbor sklican na kratko zasedanje. Poslanska zbornica bo imela najbrže le šest sej, gosposka zbornica pa dve, v katerih naj sc rešijo državne potrebščine, proračunski provizorij in vojni krediti. Vse druge predloge se rešijo v jesenskem zasedanju. Danes zvečer se sestane ministrski svet.
Misija grofa Silva Tarouca.
Dunaj, 27. junija. Korespondenčni urad poroča, da je poljedelski minister grof Silva Tarouca nadaljeval
svoje razgovore z voditelji strank. Konferiral je danes z zastopniki Čehov, Jugoslovanov, socialnih demokratov in Ukrajincev ter je o uspehu poročal cesarju. Parlamentarci, ki poznajo mnenje merodajnih faktorjev, zatrjujejo, da je vprašanje kratke parlamentarne sesijc zopet v ospredju.
Delavci se vračajo na delo.
Budim p e š t a, 27. junija. Delavsko gibanje v Budimpešti in po celi Ogrski ponehava. Trajalo je teden dnij ter je imelo za posledico splošno stavko. Po dolgotrajnih razgovorih so delavci danes izjavili, da gredo zopet na delo. V tiskarnah, v katerih se tiskajo časopisi, se je z delom že danes popoldne pričelo.
Magnatska zbornica.
Budimpešta, 27. junija. Ministrski predsednik dr. \Vekerle je prebral kraljevi reskript, po katerem se imenuje tajni svetnik baron Julij Wlassicz predsednikom magnatske zbornice. Nato je razpravljala zbornica o proračunskem provizoriju, Pri tem se je več poslancev spominjalo najnovejše poglobitve zveze z Nemčijo in se toplo zavzemalo zanjo,
Bivši car umorjen?
Berlin, 27. junija. Dvorni urad v Darmstadtu je prejel od Čičerina podpisano brzojavko iz Moskve, da je bivši car umorjen v bližini Perma. —- Petrograška »Pravda« pa izjavlja, da je vest glede umora bivšega carja neutemeljena.
Anglija in Nemčija.
L o n d o n, 27. junija. »Daily Mail« 'piše: Državnemu tajniku dr. v. Kiihlmannu lahko odkrito povemo, če Nemci ne morejo končati vojne z vojaškimi sredstvi, da jo aiiiranci morejo in hočejo. Navzočnost 900.CLO Amerikancev na Francoskem in zmaga generala Diaza so dokaz, da imajo zato moč. Nemci imajo odprto le eno pot: Vrniti se v svojo deželo, plačati storjeno škodo in povedati jamstva, ki jih hočejo dati, da bodo obvarovali svet pred obnovitvijo svojih zločinov. Kajti besede današnjih obvladovalcev Neirčiie ne moremo imeti, kakor pravi \Vilson, za jamstvo bodočega miru.
Angleška vlada preklicala svojo obljubo.
L o n d o n, 27. junija. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je lord Cecil v poslanski zbornici izjavil v imenu vlade, da se je preklicalo dovoljenje, da bi smel Troelstra povodom delavske konference obiskati Anglijo. Vlada pravi, da bi ne bilo v javnem interesu, če bi Troelstra v sedanjem trenutku prišel v stik z angleškimi delavci.
I
Angleški delavci zahtevajo zmago.
Rotterdam, 27. junija. Včeraj se je vršila konferenca angleške delavske stranke pod predsedstvom Balfourjevim. Navzoč je bil tudi K e r e n s k i j, ki je izjavil, da je ruski narod pripravljen pričeti zopet vojno.
L o n d o n, 26. junija. V otvoritvenem govoru letne , skupščine delavske stranke je dejal predsednik Purdy, da morajo igrati delavci pri socialnem pokretu prav : posebno vlogo, toda, da se ustvarijo boljši socialni živ-Ijenski pogoji po vojni, je treba zmage. Mirovni pogoji, ki so jih naprtili Rusiji in Rumuniji, so vrgli na mirovne pogoje, ki jih nameravajo vsiliti tudi nam, v slučaju, da bi zmagali, dovolj jasno luč. Strokovne zveze in de j lavska gibanja hočejo le končnoveljaven mir.
Angleški načrti.
S t o k h o 1 m, 27. junija. Kakor se iz Rusije poroča, j je sklenila Anglija posredovati z oboroženo silo. Organ j ruske vlade »Izvestija« razpravlja o angleških načrtih, j ki hočejo Rusijo vnovič zvoditi v svetovno vojno, in j pravi: Tudi če prlčno Angleži v zvezi z Japonci vojno i proti Nemčiji na ruskih tleh, naj Rusija ne tvori podlage za novo bojišče.
Holandska ne sprejme več ujetnikov.
Curi h, 27. junija. Holandska je poslala nemški in angleški vladi obvestilo, da vsled sedanjih prehranjevalnih težkoč ni več v stanu sprejemati nadaljne internirane ujetnike.
Osemurni delavnik na Norveškem.
K r i s t i j a n i j a, 27. junija. Državni svet je sklenil predložiti vladi zakonsko osnovo in jo pooblastiti, da zniža delovni čas v industrijskih obratih, kolikor to dopuščajo razmere, na oseminštirideset ur na teden.
Masaryk pri WiIsonu.
B cin, 27. junija. Glasom poročil iz VVashingtona je sprejel ameriški predsednik Wilsoij profesorja Masa-ryka v avdijenci.
Ameriško brodovje.
W a s h i n g t o n, 27. junija. Ob priliki narodnega slavlja dne 4. julija bo izpustila ameriška mornarica v morje 37 jeklenih in 52 lesenih ladij, skupaj 439.000 ton.
Ainerikanci hočejo preko Rena.
W a s h i n g t o n, 27. junija. Komisija za vojno posojilo je v reprezentančni zbornici sprejela zakon, ki zahteva posojilo 5435 milijonov dolarjev.
Amsterdam, 27. junija. Glasom poročila «Mor-ning Post® iz VVashingtona je Izjavil posl. B o r 1 a nd glede novega zakona, da pripravlja Amerika veliko akcijo, ki bo omogočila, da prekorači ameriška vojska Ren; zato je potrebno, da se Amerika oviram primerno oboroži in pripravi.
Odgovori uredništva: Franc Mrzi. — Berite »Razprave X. rednega zbora«. Dobe se v naši upravi. — Feldpost No. 7. — I. »Komunistični manifest« dobite v naši upravi. Stane 40 vin.: 2. Ne. 3. Jugoslovanska demokratična stranka je meščanska stranka; nima z nami nič skupnega. Snovatelji so prejšnji »narodno-napredni« ljudje. A. R. Kranj. »Delavec« je tednik, ki ga izdaja naša stranka za strokovne organizacije izvzetnši železničarje, ki imajo svoj list »Železničarja«.   Knjižice »
socializmu dobite v naši upravi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Aprovizaeija.
Vprašalne pole za petrolej se več ne sprejemajo.
Obrtniki, zavodi, uradi, podjetja itd., ki niso do 25. jun. vložili v mestni posvetovalnici izpolnjene vprašalne pole za petrolej, so do 31. avg. izključeni od prejema petroleja. Radi pomanjkanja petroleja se novih vprašalnih pol do 31. avgusta sploh več ne sprejema.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani, r. z. z o. z. vrši svoj redni občni zbor dne 7. julija 1918 ob 9. dopoldne. Natančnejše v pondeljek.
Razno.
* Izveden župnik. V švicarski gorski občini Gaiisin-gen so pokopali nedavno tamošnjega župnika F. Kape-lja. Švicarski listi pravijo o njem, da sicer ni bil nadav. jen pridigar, ampak da je bil izurjen kovač, ključavničar, dober lekarnar, zverinozdravnik, mehanik in krojač.
V	teh strokah je delal za celo občino.
* Tudi brivci so prišli na vrsto. Medeni izobeski (skledice) pred brivskimi lokali, ta takorekoč mednarodni simbol brivcev od najstarejših časov so bili tudi zrekvirirani za vojne potrebe. Kam bomo pa še prišli?
Srbenje najzanesljiveje sredstvo proti temo /*
paratol
domače mazilo,
Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno.
Hmr tn	® *on^K ^: ro^'ns^ K 9- mRatol-
IMIK	PRAŠEK varuje obfutljvo kožo. Škatlja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer,
BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21.
I • V •
tisai
Stolna ulica 2-4
F. Batjel
-uiun-
Stari trg it. 28.
Trgoyina in mehanična delavnica.
a
Moška in ženska dvokolesa
Se s staro prevmatiko
Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve* ■ tilke. Najboljše baterije, i
Posebno nizka cena za preprodajalce.
BBBBBBflflflBBflflBBBBB
BBBBBBBBB&BBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBB
KINO CENTRAL
■H
■ ■BHHBIBIBiBBIBI" v deželnem gledališču bIMBIIHBI
i B B W-. v soboto 29. jun. na praznik ob 6, pol 8. in 9. zvečer, v nedeljo 30. jun. ob pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer, v ponedeljek ob pol 6 , 7. in 9. zv.
H Sobota 29. jun. na praznik ob pol m
11. dop., ob 3. m pol 5. pop., v nedeljo 30. jun. ob pol U. g dop. in3. pop., v ponedeljek 1. julija ob 4. popoldne:
B
M VELIKE DRUŽINSKE PREDSTAVE.
S Trnjulčica.
®	V	glavnih	vlogah
E Mabel Kaul - Harry Liedtke.
Najlepši li m seziie. Film za velike i male.
Tudi za mladino.
Njegova hrabra soproga.
Krasen igrokaz s predigro in štirimi dejanji. Uprizoril« Henrik baron Korff in Ernst Marischka.
V	glavni vlogi igralka dunajskega dvor. gledališča
MARIJA MAYEN.
B
n
Predstave v soboto 29. junija ob 6., v nedeljo ob pol 5., 6. in v ponedeljek ob pol 6., 7. so tudi mladini pristopne, ostale predstave niso za mladino.