St. 19.
V Trstu, sabota 14. oktobra 187TT*
Tečaj I.
„Edinost" iihajs vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr. 40* n n m	let« • 1 » 20.
„ „ , Strt a „ — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje zanavadne istopne vrs e:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 . • „ „ 2 krat 6 , „ „ »3 krat
Za veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobitajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri poste, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvedere pri g. Bertolinu, V okolici: Na Občini t loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupn, v Bar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni zr. J. Ježu Naročnina naj se poSiljak sv. Ivana št. 42-4, pismu in dopisi vrednistvu v Škoikoli Št. 84. Udje pol. dr. „Edinost" kteri nie^eeinoredno plačujejo, dobivajo list brezplačno nu dom.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V edinosti je moč".
DUALIZEM SE MAJE I
Kak vriš je bil, ko so naredili dualizem, da ni boljše ustave, da za Avstrijo ni draga sistema mogoča i. t. d. Sedaj, ko je minolo deset let, pa smo ga uže vsi siti. To se ve da, mi Slovani ga nismo nikoli marali ; pa sedaj se čujejo uže nemški glasovi zoper njega. Nemci se pritožujejo, da morajo preveč plačevati; Madjari zopet bi bili veseli, ko bi se enkrat od Avstrije popolnem ločili. Obojni pravijo, da so po dualizmu na zgubi. Madjari hočejo, da bi druge dežele še več plačevale, kakor do sedaj, Nemci pa pravijo, da so uže dosedaj preveč plačevali, in tožijo nadalje, da imajo premalo političnega vpliva v primeri z svojim davkom, da Ogri vse vladajo, če tudi le 30 odstotkov plačujejo.
Tako se pričkata v pogledu na novo pogodbo Nemec in Madjar, in sedaj že nekteri Nemci to zahtevajo, česar so se poprej tako branili, namreč, naj bi se Ogerska popolnem ločila od Avstrije, tako da bi ne imeli nič Bkupnega, ko samega vladarja. Naš cesar bi bil ogerski kralj, toda ako bi se Ogrom spolj ubilo, Avstriji vojno napovedati, moral bi cesar sam sebi napovedati jo. Imeli bi potem Ogri svoj denar, svojo armado in vse, kakor samostojna država. In ako bi kdo od nas hotel iti na Hrvaško, moral bi si vzeti „pos* za tuje dežele (inozemstvo).
Ce tudi ni misliti, da bi ta stranka, ki to misel zastopa, za sedaj uže zmagala, ker se jej bodo močno ustavljali vojaški in dvorski krogi, vendar je to gotovo, da za dualizem, kakoršem je sedaj, nihče več ni vnet, ne med Nemci, ne med Madjari, toliko menj pa med Slovani.
Merodajni krogi so nadalje začeli iz-previdjati, da se brez Slovanov in zoper Slovane ne bo dalo dolgo več vladati, in da vsak državnik, ki neče pogube Austrije, mora se sprijazniti z slovanskim elementom. Jasno je namreč ko beli dan, da potem ko bo Turek pregnan in bodo tamošnji Slovani svobodni, ko bo Avstrija na severju in na jugu od svobodnih Slovanov obdana, da potem avstrijski Slovani ne bodo več tako ponižno hrbta krivili Madjarom in Nemcem, kakor do sedaj. Za to si mora pameten državnik misliti „bolje z lepim,
nego s hudim" in se mora Slovanom približati. Mi se ne damo več ignorirati (prezirati) v Avstriji, in naj bolj že iz tega edinega vzroka je dualizem nemogoč postal. Centralizem se ni mogel držati zavoljo Ma-djarov, dualizem pa še manje, in to zavolj Slovanov. Dokler se nobenemu nič ni dovolilo, trpeli so vsi enako; ko se je pa dovolilo Ogrom vse, drugim pa nič, to je moralo kakor vedno odprta rana skleti vse druge narodnosti. Krivica je bila očitna, posebno nasproti Cehom, ki imajo enako stare pravice, kakor Ogri. Krivica se pa drži le toliko časa, dokler ima fizično moč na svoji strani. Odkar je pa tndi Slovan-stvo pokazalo svojo moč in energično voljo na turškem bojišču, od tistega časa je začelo tudi svoj'ej moči zaupati, sovražni nam narodi pa, ki poprej niso imeli druzega za nas, nego psovke in zasmehovanje, oni so začeli sedaj nekoliko bolj respektirati nas, ker so se nas začeli bati. Bodimo torej hvaležni junaškim Srbom, da so potegnili meč zoper Turka, koristili so nam mora-lično že mnogo, in ako Turka premagajo in preženejo, potem nam koristijo še več, kajti po tem je dualizem v Avstriji nemogoč postal, in ako bo še obstala več časa, obstala bo le na podlogi federalizma, kakor so ga Slovani vedno zahtevali, a brez vspe-ha. In nemški državniki, ki so federalizem vedno tako odločno odbijali, bodo ga morali sedaj za svoj program narediti, ako hočejo Avstrijo še ohraniti med drŽavami.
Navdušenje za dualizem in za Madja-re se je pri Nemcih že močno ohladilo, popolnem zgubiti pa se mora pri cesarskem dvoru in v tistih krogih, ki hočejo Avstrijo mogočno in slavno. Zakaj, to so menda vendar že sprevideli, da $lovani večo moč reprezentiramo, kakor Madjari, in da se morajo na nas naslanjati. Po sedanji politiki avstro-ogerski pa, ki je postavljena na dualizem, po katerem se morajo Slovani, kakor je Beust rekel „na steno pritiskati," po tej politiki gre država naravnost v svojo pogubo. Madjari bi se ve da radi Rusom in vsemu Slovanstvu vojno napovedali, ali bodo pa tudi merodajni krogi tako lalikomišeljni, to je jako dvomljivo ; ko bomo vse zgubili, pa poreče Madjar „plačaj pa ti, Svab, jaz nemam nič,44 in plačal bo Svab, pa tudi Čeh in Slovenec, ki je tako dosti i-evež. Zato upamo, da se na Dunaji najde vsaj še
toliko pameti, da se ne bodo spuščali v boj z Rusijo, katere Avstrija nikoli zmagati ne more, ker je Rusija vsaj trikrat tako močna. Naj si Madjar le muštace odgrizne, ali pa naj se vojskuje sam na svojo roko, in potem naj tudi sam plača. Ako bi se pa Avstrija v boj z Rusijo spustila, se sme reči, da bo težko živa prestala ga. Ako pa Avstrija ne draži Rusije, toda v notranji politiki dualizem obdrži, ima boj z Rusijo vendar gotov, kajti dualistična sistema, ktere glavna misel je „pritiskajva Slovana na 8teno,u ta sistema je že sama ob sebi vedno in neprestano razšaljenje slovanske Rusije, in mora prej ali pozneje vojno med obema dižavama prouzročiti. Zatorej bi bil poslednji čas, da se dualizem odpravi, in vpelje bolj pravična sistema, na pr. federalizem fundamentalnih člankov izdelanih po čeških voditeljih. Veseli nas, da je zgubil in zgubiva dualizem dan na dan več tal, in da celo mnogi Nemci izprevidjajo, da tako ne poj de več datje.
Dopisi.
V Gradci 13. septembra.
Pravila novega slovanskega pevskega društva nam je vlada potrdila. Ako se pomisli, da je v Gradci okolo 30.000 Slovanov in da v uže obstoječe slov. akad. pevsko društvo smejo samo dijaki vstopati, ne more nikdo potrebe nove vstanovitve zanikati. Pole^ gojenja petja si je postavilo novo društvo tudi drug namen, namreč druženje v Gradci bivajočih Slovanov, če tudi niso pevci s tem, da se nekoliko dohodkov odloči za časnike, knjige in za veselice. Kado bo tudi sodelovalo vzajemno z drugimi slovanskimi društvi v Gradci. Tako bo gotovo vsem tukaj živečim Slovanom v8treženo in nadejamo se obilne vdeležbe.
Po srednjem Stirskem, v Lipnici, v Voitsbergu, se je vnela živa agitacija zoper Stremayra. Njegovi volilci so ga bili pozvali, naj jim pove, kako on misli o reviziji oger-ske nagodbe. Ali Stremayr je rekel, da on nij samo poslanec, ampak tudi minister in in da ministerska čast ne dopušča razkladati svojih misel o tej zadevi; volilci naj počakajo, bodo uže videli, kako bo v državnem zboru glasoval. Ta odgovor je vzbudil veliko nevoljo med volilci. „Tagespost" jo
priobčila dve očitni pismi, eno Stremayru, naj se poslanstvu odpove, in eno volilcem, naj ga več ne volijo in mu očitno svojo nevoljo izrazijo. Kaj bo iz te agitacije, to se še prav ne ve; jaz mislim, da ne bo nič, ker jo državna oblast duši in so Nemci premalo energični v takih rečeli. Lipničani in Voitsberžani nijso Cehi.
Za kupčijo in obrtnijo, ki je na Štir-skem prav lepo cvetela, nastopili so jako slabi časi, ako se sine po nenavadno obilih konkurzih soditi. Nad 100 konkurzov se je v prvej polovici t. 1. samo pri graškej sod-niji napovedalo. Toliko jih celo v kruhovem letu nij bilo.
Ljubobratič in njegova soproga sta uže blizu dva meseca v Gradci. Linški zrak jima nij ugajal. Tukaj se jima bolje dopada, ne samo zavoljo milšega podnebja, ampak tudi zavoljo rojakov — Slavjanov, ki živijo v Gradci. Vendar bi Ljubobratič veliko raj u i bil na bojišči, nego v našem sicer prijaznem mestu. Čudno je vendar, da je vlada izpustila v Celovcu internirane Turke domov, da bodo mogli zopet požigati, ropati, nedolžne otroke in žene moriti — Ljubobratiča pa tu drži.
V Mariboru imajo sadaj vinorejci shod in somenj. Pa če prav je ta kongres na slovenske) zemlji in so poslale južne slovanske dežele največi kontingent, vendar razpošilja odbor vse oglase in pozive v nemškem jeziku v čisto slovenske srenje! Nij čuda, saj je zagrizlec Blagotinšek Kaiserfeld predsednik temu odboru.
a
Xa Vrdeli 9. Oktobra.
Okoličani pozor !
Cas se bliža uoviiu volitvam v mestni
zbor.
Po zaukazu c. k. namestništva v Trstu je naš magistrat razglasil : da od 8. oktobra do 18. novembra t. 1. bodo razpoloženi od 1). zjutraj do 2. popoldne volilni imeniki v magistrutni dvorani, za okoličane pa pri okrajnih glavarjih, županih, in pri ČČ. gg. duhohščini in gg. učiteljih. Vsak volilec ima pravico imenike pregledovati in če nij vpisan, naj se v 14. dneh pri magistratu oglasi, da ga v imenik vpišejo.
Volitve v mesti bodo: za IV. razred (corpo) 2G. novembra, za III. razred 29. nov., za II. razred 2. decembra, za I. razred 4. dec. in za okolico 5. decembra t. 1.
Okoličani, skrbite tedaj, da vsak stori
svojo dolžnost.
---
Politični pregled.
Državni zbor je sklican ter se odpre 19. t. m. Ministerstvo mu uže v prvih dneh poroči o nagodbi z Ogri, katera nagodba nij imela dobrega vspelia.
Razpisane so tudi uže nove volitve za deželne zbore v Trstu, na Goriškem in v Istri. Politično živenje bode tedaj živahno
vzlasti v prihodnjem mesecu, ko se bodo vršile volitve.
Južni Slovani bijejo slavne boje z starim sovražnikom Turkom. Po končanem pri-mirji so se prvi zgrabili Serbi ž njimi ter napadajočega sovražnika hrabro nazaj zapodili. Muktar paša je prelomil primirje ter Crnogorce, ko so najmanj pričakovali napada, zgrabil 6. t. m. z 25 četami, nekoliko spečih junakov pobil, a nazadnje so ga Crnogorci sijajno zmagali, vzeli mu mnogo živeža i streliva, ga vrgli iz vtrjenega ta-borja ter 1500 Turkov pobili mej tem, ko je Črnogorcev samo 130 palo. Vstaši so vaeli i požgali Ljubinje ter turške Ljubni-čanje, ki so s turško pomožno vojsko vred zgrabili jih, strašno potolkli.
Zadnje dni je došla vest, da je sklenjeno šestmesečno (!) primirje mej Turki na enej, in Srbi in Crnogorci na drugej strani po trudu velesil ; kaj se hoče doseči s ta-cim primirjem ? tako primirje je nemogoče, ker turške krutosti ne bi nehale.
Mej tem ko turška vlada obeča reforme, enakopravnost, zapovedal je Muktar pasa dva v boju ujeta in ranjena Crnogorca obglaviti zato, ker nijsta — muhamedanske vere in muhamedanska vera prepoveduje usmiljenje drugovernikom. Take so turške reforme!
Boj bode i boj mora biti, dokler Turek stoji na evropski zemlji.
------
Krajna imena v t rž a s kej okolici.
Uvod.
Poleg zgodovinskega dokaza, da so od nekdaj v Trstu in v njegovej okolici bivali Slovenci in da sedanji polasčeni Trst stoji na slovenskej zemlji, imamo o tem močen dokaz v krajnih imenih tržaške dežele, ki so vsa slovenskega izvira. Vže družinski priimki ne le okoličanov, temveč tudi meščanov imajo večinoma slovensko obliko in spričujejo, da se v udih takih družin pretaka slovenska kri. Toda ker bi morebiti kdo hotel tak dokaz ovreči s tem, da so se Slovenci še le pozneje naselili in se potem zmešali s prvotnimi laškimi prebivalci, zato hočemo — dato non concesso — ostati za zdaj le pri krajnih imenih, o katerih gotovo nihče ne more trditi, da niso stara.
Ne bomo se pa spuščali v nova dokazovanja o imenu tržaškega mesta, o katerem se je vže veliko pisalo, ker je vže dovolj dokazano, da latinski pisano „Ter-geste" je čisto slovensko „Tržište" ali „Tržišče," iz katerega se je napravilo laško „Trieste" in skrčeno slovensko „Trst;" temveč skušali bomo razlagati druga krajna imena v tržaškej okolici. Pri tej jezikoslov-nej razpravi se bomo posluževali razjasnje-vanj zvedenih gospodov, ki so nam v ta namen s svojimi doneski pripomogli, posebno pa razlage veleučenega našega jezikoslovca, prec. g. Davorina Trstenjaka, katerim zato tukaj javno najtoplejo svojo zahvalo izrekujemo.
J. V spod njej okolici.
1.	Barkovlje, polaščemo „Barkola," prihaja iz stare slovenske besede barka, ki je v rabi tudi pri takih Slovencih, ki niso v dotiki z Lahi. V srbskem jeziku barka pomenja ribnjak in je bržkone diminutiv iz bara — mlaka, luža in odtod menda pomen za žlebasto posodo. Toraj je Barkovlje čisto in staro slovensko ime in besedo barca, barchetta so Benečani in po njih drugi Italijani sprejeli od Slovanov.
2.	Baved, drugo ime istega kraja (t. j. Barkovlj) je tudi slovanskega izvira, toda ne tako staro kakor ono. Bava, bavela pomenja zadnjo kosmato svilo in če tudi je beseda sprejeta v italijanščino, vendar je slovenska ter stoji mesto slov. balar ker se l rad spreminjo v v in. prvotno pomenja: sluz in vozger (smrkelj), primeri srbsk. balav, balavac, smrkovec itd. Pri imenu Baved je ed slov. končnica. Tedaj bi Baved bil kraj, kjer pridelujejo veliko bavele in svile sploh, kar pa to Barkovlj ah ne velja, ima to ime drug zgodovinsk začetek, ki je z bavelo v zvezi. Kakor nam je namreč pravil star Barkovljan, začele so barkovlj-ske ženske prve v okolici nositi krila iz bavele, zato so jim drugi rekali: Bavelke in njihovemu kraju: Baved. Še zdaj se s tem imenom zovejo le ženske onega kraja, moškim pa dej o le: Barkovljani. Tudi ime Baved je toraj prave slovenske korenike.
3.	Carbula, prav za prav Crbula pomenja kraj, ki se vije, poln ovinkov, kar korenika črb ali krb označuje : vrezati, viti se; toraj pomenja Carbula to kar Čreta. Lahi pišejo sicer Chiarbola, pa vendar v tržaško-laškem narečji izgovarjajo Carbola kakor mi. Ta sedaj nekoliko vže polasčeni okraj je bil nekdaj, in to nedavno, čisto slovensk.
4.	Greta. Srbsko grtati — strgati, drga-ti, razkosati — je prešlo tudi v venetščino : gretolar in v laščino: grattare. Greta pomenja po tem takem kraj, kjer je zemlja razkosana, kakor je res na Greti, če se komu morda čudno zdi, da tukajšnja imena razlagamo iz srbščine, naj povemo vže tukaj, kar bomo še pozneje omenjali, da so Slovani v naše kraje prišli iz Srbskega, se ve da ne vsi, in zato se naše narečje bliža hrvaško-srbskemu. Bistroumen Slovenec, ki ni rojen v tržaškej okolici, nam je zagotavljal, da tudi v rasti ali v postavi in v obnašanji so okoliški Slovenci bolj podobni Srbom, nego drugim, zlasti kranjskim Slovencem.
5.	Kadin je tudi gotovo slovenske ime, kar nam kažeti korenika in končnica. Težko da je iz glagola kaditi% temveč utegne prej biti iz korenike kad, ki pomenja v slovenščini, pa tudi v drugih jezikih (v grškem, latinskeai, litovskem in v raznih slovanskih narečjih) — korito, krnico. Tudi drugod po Slovenskem so kraji s Kadinu podobnim imenom; Kadunje.
6.	Kolon j a, po laškem izgovarjanju in pisanju spačeno: Cologna, je kraj na „kali," to je na hribu. Primeri: Črnikal, Sivikal, pod Cavnom — Kalnom. Tudi v litovščini, ki je slovenščini sorodna, je kalnas — gora.
In iz nase Kalo nje so Lahi napravili daljnjemu nemškemu mestu Kolinu (Koln, ital. Cologna) enako ime : Cologna !
7.	Rocol. Razlaga tega imena je težka. Rocenj je sicer tudi vas kraj Save pod Šmarno goro; roccl je roč ali držalo, da potujoči v vodo ne padejo ; srbski rucel pomenja roč pri kosi — ali v kakej zvezi stoji naš Rocol s temi rečmi ? Skoro gotovo izhaja ime iz te korenike, pa le zgodovina bi mogla ga razjasniti. Nam pa tudi zadostuje to, da je slovensko.
8.	Rojan ima svoje ime od roje, to je od potoka, ki skozi teče. Beseda roja v pomenu potoka, zlasti takega, ki ga deževje napravlja, znana je na Koroškem, kjer se tudi nahaja vas Roje pri potočiću, ki je le ob deževji znamenit. Od koroških Slovencev so besedo sprejeli celo koroški Nemci, ki pravijo o konji; „Hot a goanze rojen angsacht;" od primorskih Slovencev pa so jo sprejeli primorski Lahi, ki v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Tržiču, rabijo besedo roja v pomenu, potoka. Korenika tej besedi je ista, kakor pri besedi; roj (čebel), namreč ri ali ra, s pomenom: šumeti. Tudi v san-skritskem se reka ali potok imenuje: rud-žana. Zato je le slovenska pisava Rojan prava, nikako pa ne laška Rojano.
9.	Škorklja, pa laškem pravopisu, (ali bolje krivopisu): Scorcola, kar bi bil dimi-nutiv besede Tškorka,u kali? Srbski skrk-otati — vršeti, šumeti; ime Škorklje je menda nastalo po škrkotanji morskih valov, ker je znano, da ta okraj sega prav do morja. Sicer tudi burja škrkota; ali da bi bil ta okraj po burji dobil svoje ime, ni verjetno, ker je pri nas burja splošna („patria" jej dej o Lahi) ne lokalna. Beseda Škorklja pa je vsakakor slovenska, po pomenu in po obliki.
(Dalje prihodnjič).
Pogovor na krivej in pćčenej palači.
Mihec. Bendima se je po okolici že pričela, in kmalo bomo novega pili.
Jakec. Pa kaj pomaga, ker bo novo gotovo še dražje od starega, zaslužki so pa tudi zmiraj bolj pičli, vidiš da nič boljšega ne kaže.
Mihec. Saj so pravili, da je naš Na-bergoj tam gori na Dunaju nekaj za okolico pridobil, da bomo mi okoličanje vpri-hodnjič nekaj manj davka plačevali, in toraj tudi vince bolji kup pili
Jakec. Sklenili so res nekaj tacega na Dunaju, pa zopet za eno leto se nej treba nobene polajšave nadjati. Kakor so nedavno v nekej seji očetje tu doli brali pismo, tako jim je vlada zopet za eno leto dovolila dac proti temu, da mesto po stari navadi odrajta vladi nekaj nad 800.000 f.
Mihec. Tedaj ostane vse pri starem ?
Jakec. Kakor se kaže, gotovo.
Mihec. Lej, Jakec Bonin jo maha proti našej kolibi — kaj se mu neki tako mudi.
Jakec. Najbrže ima že spet kake načrte za polaščevanje okolič. šol posebno se-
daj, ko bodo šole po okolici nokoliko prest roj ene in pomnožene.
Mihec. Pa saj se je govorilo, da bode prestavljen, ali je bilo na tej govorici kaj resničnega ?
Jakec. Gotovo je bilo. Tudi vlada sama je neki že lansko leto zahtevala, naj zlopovestnega Bonina kam drugam prestavijo, ker v Rojan u je on nemogoč postal, ali vkljub vsem pritožbam roj. prebivalcev, vkljub vladnemu ukazu vendar še zmirom Bonin v Rojanu kraljuje in talijanči slovenske otroke in talijančil jih bode če dalje bolj, posebno letos po novej osnovi šol bo gotovo delal na vse kriplje.
Mihec. On bo delal dotle, da dodela; vse hoče pod svojo težo spraviti, ali, verjemi meni, jaz to vem, teža se kmalu — tudi brez ruske knute — presukne, nanj zavali ter ga zmečka; dolgo ne bode gospodaril. Zdaj mi pa Še povedi, kaj se je pripetilo v šoli na Korsiji Stadion, nekaj sem čul zvoniti, ali dobro ne vem, kako je bilo.
Jakec. Tam je šolski voditelj pri izpitu iz petja, ko je okrajni šolski nadzornik učitelja petja poprašal, kako da se še ces. himna nij zapela, ko se je toliko druzega pelo — okrajnemu nadzorniku v obraz povedal, da on ne dovoli, da bi se ces. pesem pela drugače, če sam ces. namestnik v šolo ne pride.
Mihec. Kam pa pridemo ako pojde še tako dalje.
Jakec. Jaz sam ne vem. Jeza pa me vendar lomi. — Okoličanom so sedaj že povedali, da nemajo pravice tirjati dopisov v svojem jeziku. — Bonina, zoper kterega so se že toliko pritoževali, še zmirnom puščajo na starem mestu, če tudi nobeden zanj ne mara in ga nobeden ne spoštuje. Sama vlada je spoznala, da je Bonin v Rojani nemogoč in zato tirjala, naj se prestavi, a vendar se nij prestavil. Bonin mora tedaj več moči in oblasti imeti od vlade same. Učitelj pa, kteri v šoli prepoveduje ces. pesem, še pokara se ne !! Daleč smo za-vozili.
Mihec. Meni tudi kar že po žilah vre, vdariva po tem počenem kotlu, da se kar vse strese.
---
Domače stvari.
Patriotičao društvo je zmagalo v ponedeljek pri volitvi v državni zbor. Dr. plemeniti Wittmann je izvoljen bil z 93 glasovi od velikih posestnikov, nasprotni kandidat, Dr. Milanič, gotovo slovenski renegat, kakor se z njegove izjave in imena vidi, propal je. G. Dr. pl. Wittmann nam je ljubši, ker je v tržaškem mestnem zboru
večkrat naše pravice zagovarjal.
* *
*
Laški strah v slovenski cerkvi.
Pretekli teden okolo polnoči prestraši močen pok goste v kavani „Stella Polare" ; hipoma so k cerkvi sv. Antona planili, preiskali vse okrog a ničesa dobili. Drugi dan pa je
uže ultralaški „Tergesteo" pisal, da se je gotovo kedo v cerkvi ustrelil. Pa kaj je bilo? vreme se je spremenjavalo in stol je
poknol, kakor se to tolikokrat sliši.
• •
•
Nesreč i samoitmorov ni konea v Trstu. Pretekli teden se je vsa družina zavdala ob strupenih gobah, le hitra zdrav« niška pomoč je rešila družino smrti. V istem tednu sta se obesila dva, mornarski vojak in vžigalec lučij na postaji. Iz morja so z vlekli pri delanju nove luke uže več časa uto-njenega kakih 45 let starega človeka. V Lloydovi ladjedelnici se je ubil kotlar. Navadno pravijo ljudje, da zato burja brije, če se kedo vsmrti, ali tu ni bilo niti sapice ; kedaj bode vraž konec ? V saboto so dobili zopet enega vtopljenca blizu zdravstvene gosposke iz morja in še ni konca. Zopet druga dva sta z malim čolnom lovila neko velikansko gos, pa ko sta hitro vozila padel je eden od mrtvuda zadet mrtev na tla. Ta vtorek pa je neki trgovec v morje skočil, in so še malo živega rešila utopa. Kolika pretepov in tatvine je bilo v 10 dneh, lahko bi o tem napolnili ves list.
-aaaaAAPJVUVUVV-
Bazne stvari.
Cittadinova čudna liberalnost in enaka reklama. Tukajšnji laški list „II Cittadino" je prinesel v št. 230, od 24. p. m. mej domačimi stvarimi neko predrzno reklamo vsakej jasnej pameti nasproti. Nek Pazinec omenja otvorjenje istrske železnice ter se huduje na ravnateljstvo rekoč: SI. ravnateljstvu pa, ki nezmi ali se takega dela ter prezira jezik naše dežele, javimo, da je jezik naše dežele laški (?!!). Jezi se dalje, da so vse tiskovine nemške, ne tudi laške, opira se in sklicuje na člen 19. drž. osnovnih postav, pravi, da zagotavlja vsakemu narodu svojo narodnosti, t. d. „Cittadino" ima res čudne muhe, če se mu kaj v glavi zvrti, reklamira prccej vsako stvar, katere želi za laško. Bog zna, če mu kdaj v glavo ne butne, da bode pisal: Ljubljana je laška, ker je nekdo slišal memogrede pri zidanji neke hiše dva Furlana laščino prem late vati. Naj bode povedano Cittadinovemu uredniku, ki je sam Slovan in ima tudi slovansko ime, kar bi moral sam dobro znati, da je Istrija bila slovanska, da je in da, ako Bog hoče, taka ostane. Kar pa je Italijanov tam v primorskih mestih, oni so le naseljenci in le gostje isterski, gost pa ne sme zlorabiti posestva starodavnih gospodarjev. Tudi se je „Cittadino" nedavno jezil ua „Mitterburg," to je Pazin, ter hotel, da mu je po njegovem leksikonu „Pisino" ime, pa bode g. Antonac vedel, naj mu tu povemo, da beseda Pazin izhaja iz paziti, toraj ni niti „Mitterburg,*4 niti „Pisino" prav, ampak Pazin. — Besedo Pazin so prekovali Lahi v Pisino; Nemci pa so v srednjem veku grajščino Mitterburg, kakor tndi Oberburg (Stari Pazin) in Unterburg (Grdo Selo, po
laški Gherdasella!) tam sezidali.
*
* •
Vojaki so od vojaških vaj iz postojnskega tabora, kakor tudi iz Ljubljane in drugih krajev večidel domu prišli, le nekaj profesorjev in učiteljev je še pri vajah. Inteligentni ljudje, kakor uradniki raznih uradov, pritoževali so se zoper častnike, da so brez ozira po starej vojaškej kiti surovosti in nevljudnosti do inteligencije v obilnej meri kazali. Armada, kder se Marsovi sinovi tako neljubo vedo, nema pravega splošnega skupnega duha, kajti nekateri stari kopitneži spadajo še vedno v Valensteinov ostrog. Oas bi vendar uže bil, da se pri
vojaščini surovosti slovo da.
*
Plače evropskih vladarjev. „Politik" je iz nekega parižkega lista posnela, koliko plače ima vsak dan 7 velevlastih vladarjev. Kuski car 50.000 gl., turški sultan Hamid 36.000 gl., avstrijski cesar 20.000 gl., nemški cesar 16.400 gl., laški kralj 12.800 gl., angleška kraljica 12.540 gl., prvosednik ljudovlade zedinjenih držav v Ameriki 1000 gl., ta z troški za potovanja in drugimi troski vred.
• * •
illatere pazite otrok. Pretekli teden sta dva otroka vsled malomarnosti roditeljev umrla; prvega je mati pustila v nekem stolu, da se uči hoditi, ko je šla po svojih opravilih iz hiše; ko se vrne, dobi otroka zadušenega. Život mu je skoz zlezel a debela glavica obvisela nad lukinjo, bil je mrtev. Drugi enajstletni fant je padel z stola in se tako pobil, da je v malo trenotkih umrl.
* • •
Stanje zavarovalnice Viktorije. —
Osnovala se je v letu 1865 v Kološvaru. Društvu je prvosednik: Koloman grof Ester-hazy. Osrednje vodstvo: Aleksij plem. Simon, vodstvu prvosednik; Friderik Wag-ner, Albert Fritz, vodja; Julij plem. Szarz, glavni vodja. Nadzorno svetovalstvo: Ladis 1. Koraly, prvosednik; udje: dr, Emil plem. Szots, Jož. pl. Szent-Gytirgyj, Samuel He-nini. Skupni dohodki od početka (1865) do konca 1874 gld. 19.606.023 kr. 99. Dohodki v letu 1875 gld. 2.602.042 kr. 73, skupaj gld. 22.208.066 kr. 72. Splačane škode od začetka (1865) do konca 1874 gld. 6.680.656 kr. 27, v letu 1875 gld. 793.469 kr. 77, skupaj 7.474.125 kr. 74. Razdeljeni dobiček od začetka (1865) do konca 1875 gld. 439.738 kr. 69. Založna glavnica vseh razdelkov gld. 1.152.032 kr. 04. Kazdclki: požar, toča, življenje. Središčno upravstvo v Kološvaru; podružnice: na Dunaji, v Peštu, Pragi, Gradcu in Sibinji. Najnovejše bilance danes še ne moremo naznaniti, le toliko vemo, da je ugodna. Zavarovalnica je v preteklem letu pri požarih veliko trpela, temu nasproti pa je imela veliko dobička pri toči. — Opravništvo v Trstu se je preselilo nad prodalnico Fratelli Tropeani na Korsi.
* * *
Uhoštvo v Londonu. Bilo je tukaj pretekli teden brez prenočišča sedemdeset in šest tisočev 857 prebivalcev. Veliko mesto je London, pa ima tudi največ siromakov.
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan ilolinai*.
Čuvaj Napoleona I. Viljem Clark, je umrl kakor angleški listi poročajo, v grofiji „Suffolk" te dni. Bil je v 20. pehotnem polku na otoku Helena od leta 1818 do 1821. Umrli čuvaj je znal mnogo povedati o Napoleonu katerega je stražil; pravil je, da je bil večkrat po cele dni v svojej sobi in kapetan, kateri ga je moral vsak dan videti, pridirjal je večkrat, ustavil se pred hišo, pozvonil in zakričal : Kje je Napoleon? V svojej izbi kjer piše, odgovori Napoleon. Jaz ga moram videti, rekel je dalje kapetan, Napoleon se pokaže in zopet v izbo
odide. To je kapetana potolažilo.
• •
•
Blagostanje Francoske, Francoske eolnine so v preteklih osem mesecih stodvain-osemdeset milijonov 460.000 frankov za col potegnile, in sicer za devet milijonov več od lani od 1. januarja do 1. septembra pr. leta. Kedaj se pa v Avstriji narodno gospodarstvo na bolje obrne ?
• *
*
Književnost. Nova slovenska knjižica je v tiskarni OO. Mehitaristov na Dunaji zagledala beli dan, in sicer Pesmi. Zložil Lrfbor val Buren.
Teh pesmi je ravnokar izšel I. snopič, na dveh tiskanih polah; cena snopiču je 29 kr. Iziti če jih še najmanj 11 takih sno-pičev, vsaj vsakih štirnajst dni eden.
Razpošiljajo pa se „val Burnove pesmi" pe tej ceni samo proti poštnim nakaznicam; kdor naroči dvanajst iztisov, dobi enega povrh, s poštnino vred. Pri knjigarjih, katerim se naj pov6 natančna adresa izdate-Ijcva in število želenih iztisov, in proti poštnemu povzetju velja vsak snopič 25 kr.
Rodoljubi slovenski, in čestilci slovan-ske-narodne stvari! Ker se „Libor val Burnove pesmi," iz katerih veje neumorna ljubezen do slovanskega naroda, domovine in svobode, priporočajo same po sebi, Vas iz-datelj brezi veliko besedij najuljudneje vabi na prav obilno naročbo!
Izdatelj in založnik: Matej Ster^dr^ Wien, IV., Karolinengasse Nr. 28, II. St., Th. 23.
* * *
Izjava..
Vsem tistim surovim Križanom, kateri krivično sumijo g. Davorina Pertota, kovača Nabrezini, da je on v naš list dopise pošiljal, izrekamo, da omenjeni gospod ni v nikakoršni zvezi z našim listom. Ako pa tisti, katerim se je pravica ^ obraz povedala, ne morejo pravice slišati, naj so potrudijo do našega uredništva, ki jim rado ušesa povrta.
Uredništvo.
Dr. JOSIP BIZJAK
ADVOKAT
preselil se je 21. avgusta v novo hišo nasproti (Aquila nera) (časa Ara) v prvo nadstropje, z razgledom na ulice sv. Nikola in sv. Spi-ridijona, kar se p. n. občinstvu naznanja. -
Tino na prodaj.
V ulici Acquedotto št. 10 (Consum Magazin) prodaja se vsakovrstno vino na debelo, najmanj po polu vedra, po najnižjej ceni ter se pošilja naročnikom v sodcih na dom. Kdor jemlje za svojo rodovi no vino na dom, naj se obrne na omenjeni magazin, gotovo bode zadovoljin s postrežbo in blagom.
99
Prijatelji dobre kaplice, pozor!
Pri razglecLn nove Inke,
66
Na Greti je prevzel podpisani krčmo pri Krizmanu v svojo last, ter si jemlje čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da bode vedno imel izvrstna vina, dobro kuhinjo in točno postrežbo, ter se slavnemu občinstvu gorko priporoča.
F. Tiber.
m
Tisk avstrijskega Lloyda.