Dopisi in novice. — Iz Vrabč na Vipavskem, 6. junija 1878. (Besedica o našem >Tovarištt«). Verli »Slovenec« ima v svojej 58. številki dopis o slovenskem časnikarstvu. To mi daje povod, da izpregovorim nekoliko besed o našem edinem slovenskem šolskem listu. Kakor slovenski časopisi sploli, ima tudi »Učiteljski Tovariš« obilo kritikarjev. »Tovariševe« kritikarje delitn v tri verste. Pervi mu očitajo, da je preklerikalen. Drugi, da je njega vredništvo premalo izbirčno v spisih, ki dohajajo temu listu. A tretji terde, da »Tovariš« nikakor ne vstreza slovenskim učiteljem i. t. d. Prevdarimo danes, če se »Tovarišu« po pravici to in uno očita. Ko se je spominjal »Tovariš« umrlega Pija in pozdravljal Leona XIII., se je s tem zelo zameril nekaterim liberalnim učiteljem, češ, da to ni pristojno šolskemu listu, če toliko pisari o poglavarji katoliške Cerkve. Kaj vse to briga šolski list! Jaz pa mislira, da ni nespametno, če je »Tovariš« o tem pisaril. Kajti blagi sin se vsikdar zanimiva za svojega očeta. Kot vernim katoličanom ne sme nam biti zoperno, ako se pove kaj lepega in spodbudnega o našem dušnem očetu, rimskem papežu. Smert blagega Pija IX. mislim, da je vsacega kristijana močno pretresla. Kdo bi torej zameril »Tovarišu«, če je pisal nekoliko o velikem Piju IX.! Šola in cerkev mislim, da ste še vedno v ozkej zvezi (bi imeli biti) zatorej ima pa »Tovariš« tudi prav, da stoji na kerščanskem stališču, akopram to nekaterim ni po volji. Sicer pa ravno ni potrebno, da bi se »Tovariš« preveč potezal za vero. Saj imamo dober cerkven list »Zgodnjo Danico«. Svetoval bi Vam torej gospod vrednik, da pustite nji, kar vašemu listu ni naloga. (Oblak brez dežja, pa list brez barve, sta si zelo podobna.) »Tovariš« naj pa piše za ufiitelja kot tacega. Mislim, da tako o nobenem oziru ne bote škode terpeli. (Hm! škode, kaj si mislite pod to besedo?) — Če je »Tovariš« premalo izbirčen v spisih, tega ne vem. Mogoče, da to in uno vsacemu ne vstreza. Ali kdo more vsem ustreči! Naj se torej oni potrudijo, ki o tej zadevi niso zadovoljni s »Tov.«, da mu kaj boljšega spišejo. Kritikovati je ložje, kakor spisati kaj dobrega. Sicer pa mislim, da nekaterim zato niso »Tov.« spisi po volji, ker jih plaši strah »Klerikalec«. — »Tovariš« ne vstreza slovenskim učiteljem, pravijo tretji. Tij pa sami ne vedo, kaj hočejo. »Pedagogifini pogovori« jim niso všeč; »Poženčan« nima kaj vrednosti za-nje* »Naravoslovje v ljudskej šoli«, to bi Še bilo nekaj. Dalje pravijo, da ima »Tov.« tudi preinalo dopisov i. t. d. I zakaj mu pa ne dopisujejo, če bi radi dopise brali! Sicer Vam pa naravnost povem, da se tudi meni čudno zdi, da se »Tov.« tako redkokrat pošlje kak dopis. Kdo je temu kriv? (Nekaj tudi to, zdbavljic ne sprejemamo, s tem smo si odvernili marsikaterga spretnega — a nepremišljenega pisatelja. Vr.) — Tako sem Vam hotel danes malo na uho pošeptati, da zveste, kako se tu in tam sodi o »Tovarišu«. Vem pa, da tudi Vam, gospod vrednik, prileti kaka robata na uho. Svetujem Vam torej, da kolikor je moč, vstrezate »Tov.« bralcem in da se včasili tudi ozrete na želje Vaših kritikovalcev, saj pogosto človeku neprijatelj več koristi, kakor 5 slabih prijateljev. Dobro znamenje je za »Tovarišac, da se tako rad kritikuje. Mora uže kaj veljati, sicer bi ga njegovi neprijatelji pri miru pustili. Dobra kritika listu veliko več koristi, kakor ničvredno hvalisanje. Se ve, da se pa taka ne sme prezerati! Da nekateri »Tovarišu« niso prijatelji je pa tudo to krivo, da se on učiteljem ne prilizuje, ampak jim resnico brez vseh ovinkov kar naravnost pove. »Resnica oči kolje«. Ko so nastopili za ljudsko šolo novi časi, pisal je »Tovariš«, da naj si učitelji nič preveč ne obetajo od nove dobe. To so smatrali učitelji, kot da bi jim »Tovarišc ne privoščil blagrov nove ere. Se ve, da so ga napačno razumeli. »Tov.« vrednik je sam učitelj, kako bi torej ne želel, da zasije njegovim tovarišem boljše stanje. »Tov.« je le hotel opomniti svoje tovariše, da naj nikar preveč ne pričakujejo od novega časa. Je li imel prav ali ne, to naj sodijo drugi. Ravno beretn v »Slov. Narodu«, da učitelji v Primorji in v Istri niso nič kaj navdušeni za združenje; zdaj se malo kdo briga za to. Mar ni to istina? V našem okraji imamo uže poldrugo leto dovoljenje od vlade, da si smemo osnovati okrajno učiteljsko društvo, a vkljubu temu smo še vedno brez taistega. Zeleti bi torej bilo, da se nekdanje prijazne razmere uied učiteljstvom zopet obnovijo. Pa kako bi se to doseglo? Jaz mislim, da naj ložje po okrajnih učiteljskih društvih in po slovenskem učiteljskim društvu. (Kjer ni zaupanje, je vse prigovarjanje brezvspešno. Vr.) Vendar ker smo zdaj učitelji po Slovenskem v dva tabora ločeni, ne bo to tako lahko šlo, kakor pred letom 1871. Vsakako pa se trudi ti »Učiteljski Tovari.š«, da se učiteljstvo vedno bolj in bolj okoli tebe zbira. To boš dosegel, ako gledaš, da ustrezaš vsestransko svojim naročnikom. Mislim, gsp. vrednik, da mi ne boste v zlo šteli, ako Vam podajam tu nekatere svete. Želja, da pospešim tvoj blagor »Tov.«, narekovala mi je te verstice. Naj bi se še kdo drugi oglasil o tej zadevi! Stvar je imenitna in vsega premisleka vredna! jvan Zarnik. Pričujoči spis podam, kakor sem ga prejel, komentara mu ne bodetn pisal; marljivemu gospodu dopisovalcu nisem hotel prostora odrekati, sicer je uže to četerto pismo jednacega zaderžaja od raznih učiteljev. Vv. — (Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Krsinjsko dne 31. maja 1878.) Nagrada sočlanom izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole za 1. 1877 je bila razdeliena. Poročilo ravnateljstva c. k. spraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole o učitcljskih izpitih m. aprila 1878 in o došlih taksah se je vzelo na znanje in sklenilo se je razdeliti to udom komisije. Pri ljudski šoli v Kranji se ima napraviti ločen četerti dekliški razred; trirazredna ljudska šola vStarem tergu pri Ložuse ima razširiti v štirirazredno z začetkom prihodnjega leta; dotični učiteljici in četertemu učitelju se je plača določila. Nadučitelja Janez Vresic za Leskovec, Jakob Koželj za OermoSnice in učitelja Janez Zerovnik za Begunje priCerknici inJožeZajec za Krašnjo so bili imenovani stalni, dobili so dekrete. Kar se tiče umeščenjahišnika in šolskega sluge v tukajšnem licealnem poslopji so bile prošnje s primernim nasvetom napotene deželnemu odboru. Zastran pokojnineiz milosti ljudskemu učitelju so se obernili na dcželni odbor. — Prošnje učiteljskega gojenca, da bi mu ne bilo treba poverniti deržavne štipendije, ko je izstopil iz učiteljišča, ni bila uslišana, a dovolili so mu dva obroka za izplačevanje. Pozivi zoper kaznivne razsodbe so bili razrešeni. Poročilo c. k. deželnega nadzornika za Ijudske šole o nadzorovanji nekaterih ljudskili šol v Kerškem okraji se je vzelo na znanje in oddani so bili dotični ukazi. Umeščenje dveh potnožnih učiteljev na ljudskih šolah, nasveti za deželno učiteljsko skupščino so bili sprejeti. Nekaterim pomožnim učiteljem se je dovolil učiteljski izpit mesca oktobra pregledavši jim ponavljanje zrelostnega izpita. Prošnje za nagrado in denarno pomoč so bile razrešene. — Štajarski deželni šolski svet je v svoji seji 23. maja dovolil osnovanje obertnijskega napredovalnega tečaja na Celjskej ljudskej šoli. Za učitelja v Ribnici (v okraji Marenberškem) je imenovan Franjo Harich iz Železne kaplje na Koroškem, za nadučitelja pri Malej nedelji v Ljutomerskem okraji pa Srečko Pirc, učitelj iz Rečice. — (Iz seje deželnega odbora 1. junija.) Odbor je pritrdil predlogom dotičnih pomnožeuik krajoih iu okrajuih šolskik svotov, da se Franc A v s e r deflnitivno potrdi v učiteljski službi na enorazredni Ijudski šoli na Bohinjski Beli, Jožef Potokar pa v službi vodje iii nadučitelja na trirazredni ljudski šoli v M o k r o n o g u. — — (Iz seje deželnepi odbora 8. junija.) Predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta, da naj se učitelj Janez Peruzzi v uciteljski službi na ljudski šoli v Logu na Kočevskem deflnitivno potrdi, je deželni odbor pritrdil. — Na vlogo županstva oziroma krajnega šolskega sveta v Tržiču za vpeljanje nemškega učnega jezika v Tržiški ljudski Soli je deželni odbor sklenil, da on nikakor ne pritrdi, da bi se v podučevanji jezikov v Tržiški šoli kaj predrugačilo, kar bi naspiotovalo učnemu načrtu za štirirazredne ljudske šole, katcri je vpeljan z uka/.om deželnega šolskega sveta 10. decembra 1. 1874., in kateri je dosedaj o tem edino merodajna postava. — Zarad oddaje izpraznene Jak. pl. Šelenburgove ustanove za sprejem v Terezijansko akademijo na Dunaji je deželni odbor storil predlog s priporočilom trojice prošnikov. II. Kategorija Direktor. Nadufiitelj. Ufiitelj. Poduditelj. Suplent. a) Syetnih b) Duhovnih Vadniskih uJitclj. Industrijal. ufiiteljic Hazgled po sluzleni Slovenski Stajar ; Moz. def. | prov. — 94 135 11 — 3 — 1 1 16 48 28 1 — — 2ensk. def. — 1 9 3 — — — prov. — — 1 12 3 — 105 Skupaj . Skupaj def. | prov. — 95 144 14 — 3 — 256 1 1 17 60 31 1 — 105 216 kategoriji. Nemski Stajar Moz. def. 12 205 301 46 — 6 — — prov. — — 56 102 97 10 — — — 2ensk. def. — 2 21 32 — 3 — — prov. — — 3 62 8 — 360 — Skupaj. def. 12 207 322 78 — 9 — 628 prov. \ — — 59 164 105 10 — 360 698 Sestavil T. B. H. — (Okrajna nčiteljska sknpščina za raesto Ljnbljansko) bode v četertek 4. julija v sobi c. k. m. učiteljišča. Na dnevnem redu je: 1. Opazke c. k. okraj. nadzornika. 2. Kako ima bifci vravnan jezikosloven pouk v mestnih ljudskih šolah, da zadostuje dvojnemu nalogu: izobraženju za navadno (deržavno) življenje in pripravljanju za srednje šole. 3. Izbera poučnih knjig in beril za 1.1878/79, da se predlože okrajnemu nadzorništvu po §. 8. derž. šl. postave dne 14. maja 1869. 4. Poročilo bukvarničnega odseka o okrajni učiteljski bukvarnici. — Nasveti za nakupovanje kiijig in učil naj se predlagajo bukvarnični komisiji pismeno do 1. julija. Volitev komisije za 1. 1878/9. 5. Volitev stalnega odbora okrajne konference. 6. Volitev dveh poslancev v deželno učitoljsko skupščino. 7. Samostalni nasveti, ki se imajo predlagati do 1. julija pismeno stalnemu odboru. — V predsednikovega namestnika za to skupščino je odbran ravnatelj na učiteljiščih g. Blaž Hrovath. — — Za Kamniški okraj bode letos 4. julija v Kamniku. Na dnevnem redu bode razen navadnih stvari: a) izbujenje in gojenje čuvstev vzlasti rodoljubnega (patriotiškega) čuvstva; b) tedenska knjiga; c) gojenje spomina in razuma; č) podučevanje v petji v ljudski šoli. (Praktično s šolskirai otroci od treh do štirih popoldne). — Za okolico Ljubljansko bode 24! julija na Verhniki. Dnevni red: Dopoldne. 1. Ljudska šolska bukvarnica na podlagi minist. ukaza 15. decembra 1872. (poroča g. Kuhar). 2. Kmetijska nadaljevalna šola (por. g. Kernc). 3. Kaj ovira v okraji sploh, posebno pa v posameznili šolskih krajih gojenje zdravstva, in kako bi se to dalo odstraniti v smislu ministerskega razglasa 9. junija 1873? Popoldne. Praktično podučevanje v jezikoslovju s posebnim ozirom na ministerski razglas dne 5. aprila t. 1. — Volitev v bukvarnični odsek, v stalni odbor, v deželno konferenco bode po okoliščinali ali dopoli ali popoli dne. — Za Lo«atec bode 5. avgusta v Idriji. Eazen navadnih toček je na dnevnem redu: 1. Ali je poučevanje v ženskih rokotvorih in v gospodinjstvu v ljudski šoli potrebno, in kako se ima v tem poučevati? 2. Poučevanje v pisanji v ljudski šoli — bode se potem razkazalo. 3. 0 kmetijskein poučevanji v nadaljevalni šoli. 4. Kako se ima učitelj vesti proti ljudstvu, da si pridobi pri njem potrebno spoštovanje? — Vrloj brači, slovenskim učiteljem! Centralni odbor za priredjivanje občih. hrvatskih učiteljskih skupština opriedielio je, da de 3. obca hrvatska skupština obdržavati u Osieku i to 4., 5., i 6. rujna (septembra) o. g. (3. rujna u vefier biti če predskupština). Slovenski učitelji pokazali su dosada, da pozorno prate naš rad, te su nas kod prijašnjih skupština u znatnom broju i posjetili. Nadamo se, da i ovaj put u Osieku nece izostati. Naša briga biti če, da jim boravak u Osieku što više osladimo. Pristupnice, s kojimi su skopčane polakšice kod vožnje vnamo i natrag, bezplatan stan u Osieku i. t. d. dobivaju se po l for. kod ravn. učitelja kaptolske škole u Zagrebu g. Antuna I r g o 1 i č a. U Zagrebu, 26. svibnja 1878. Za centralni odbor: IvanFilipovic,Ljud. Tomšič, predsjednik.tajnik. — Iz Zagreba. (Trgovačke škole). Vis. vlada pozvala je trgovačku obrtničku komoru u Zagrebu, da ju izviesti, kako su uredjene dosadanje trgovačke škole, kakva im je naukovna osnova i koji učitelji na njih uče. Povod je ovomu molba pomenute koraore upravljena na vladu, da bi se kod sastavljanja školskih knjiga uzeo obzir i ua trgovačke škole. — H. U. — Dalmacija. U skoro bio je u Dubrovniku sastanak učitelja onoga kotara. Eazpravljalo se o sliedečih predmetih: 1. po kojem stepenu da se vodi obrazovanje pameti; 2. kako je najuspješnije budite krasočut; 3. koje de se zajedničko slovničko nazivlje materinskog jezika rabiti u cielom kotaru; 4. kakov je valjani postupak u poredanju sastavaka; 5. po koji način mogu se zagovarati i nadgledati knjižuice za djecu; pak još dvie vježbe, predavanja u zemljopisu i računici. Za cieloga sastanka bio je liepi red i drugovanje medju članovi te se zaključilo na Lopudi se opet za novo dogovaranje sakupiti. Neugodno so je dojmila članova odluka visoke vlasti, koja opominje učitelje na što veče staranje za polazak škole i za poljodjelsku obuku, te se prieti uzkračenjem podpore. Istina je, da u tom može učitelj mnogo pomoči, ali mu se nevalja prietiti, kao da je on nepolazku največi krivac, nego ga treba ponukati utješljivim sredstvom i ponudom nagrade. U odbore budu odabrani: za pokrajinsku skupštinu Adamovič i Devič; za kotarsku knjižnicu Devič i Kušič; za stalni odbor Kastrapeli i Devic; pregledaoci biblioteka za djecu Adamovič, Broili, Kastrapeli, Devic, Kovaeevič, Kuratca i Markovic. — — (Škole u Srbiji.) Po najnovijem izvještaju od god. 1877. ima u Srbiji 619 mužkih i 82 ženske osnove škole; svega dakle 701. Na mužkih školah bilo je lani još 80 učiteljica, dočim su na ženskih školah izključivo učiteljice. Po tom ima u Srbiji svega 539 učitelja i 162 učiteljice. Sistem narodne škole u srbskoj kneževini je četverorazredan. Ovakovih škola sa četiri razreda ima samo u gradovih; na selih i varošicah jesu škole sa 1, 2 — 3 razreda i to zajedničke (skupne). Kad se uzme ravan broj stanovničtva u zemlji na 1,300.000, onda dolazi na 1855 žitelja po jedna škola. Prema današnjim zahtjevom ovaj broj škola ne odgovara potrebam, ali kad se uzmu sve prilike u obzir, a osobito vrieme, odkada se prva škola podigla, onda se mora priznati, da u ovom pogledu Srbija spada medju prve države u Evropi. U Srbiji su sve škole državne. — Od srednjili i najviših zavoda ima u Srbiji: Bogoslovija sa dva odjela u Biogradu; dvie velike gimnazije sa 7 razreda i to u Biogradu i Kragujevcu; devet malih gimnazija sa 4 razreda u Biogradu dvie, a u Valjevu, Jagodini, Kruševcu, Negotinu, Požarevcu, Užici i Šabcu po jedna; jedna velika realka u Biogradu; šest realnih gimnazija u Aleksincu, Zaječaru, Kneževcu, Loznici, Smederevu i Čačku; jedna učiteljska škola (učiteljište) u Biogradu; jedna viša djevoj. škola (koja se ima podici od 4 na 5 razreda) u Biogradu; jedna zemljodjel-šumarska škola u Požarevcu; jedna velika škola (kao sveučilište) sa tri fakulteta u Biogradu. Ovamo niesu uračunane vojne škole i privatni zavodi, kojih po Srbiji ima u više mjestih. N. — Po ministerskem nkazu dne 7. aprila 1873 bode mogel imeti vsak učenec, ki prestopi iz javne ljudske šole v najniži razred srednje šole obiskovalno spričalo (Frequentations-Zeugnis), ki bode v smislu §. 36 šl. in uč. reda 20. avgusta 1870 obsegal znake iz verouka, učnega jezika in številjenja; to velja že za prihodnje šolsko leto 1878/9. — Sprejem bode poglavitno zavisel od sprejemnega izpita, vzlasti ker se oglašajo tudi nejavno podučevani. — Spričalo ljudske šole bode priporaoglo, da se učenje bolje presoja (als informierender Behelf). — Taka spričala nemškoslovenska se dobivajo pri Milicu na starem tergu h. št. 33/19 in sicer veljajo 1 bukve 60 kr. — ,,Cerkveni glasbenik" I., št. 2. ima v sebi začetek spisa »Petje pervih kristjanov in konec sestavka«: Kakih misli je mnogoterno še katoliška duhovščina zastran cerkvene glasbe: Kronika društvena t. j. sklep o I. občnera zboru. Dopise ima 1. iz Breznice na Gorenskem; 2. iz Kranja. 3. iz Novomesta. Missa in konorem s. Caeciliae, zložil Foerster, prtsodil Sattner. Muzikalna priloga št. 2 ima štiri razue »Tantum ergo« (Foerster, Nedved, Hribar); Veni s. Spiritus (Fajgelj). List stoji družnikom 1 gl., a nedružnikom 1 gl. 50 kr. do konec leta 1878.