Na Balkanu. Poročila o prejšnji vojski, ko so balkanski Slovani z neprimernim junaštvom pobijali Turčina in mu odvzeli skoro celo evropsko Turčijo, smo pisali z veseljem. Radost nas je navdajala, ko smo lahko našim bralcem predočevali v številki za številko moč in pa vstrajnost Slovanov. Ni ga bilo zavednega Slovenca, ki se ne bi bil veselil velieastnih jugoslovanskih zmag. A prišlo je zopet drugače. Namesto, da bi se krščanski in slovanski zmagovalci po bratovsko veselili zraage in si prijateljsko delili zavzeto ozemlje, so izzvali iz pohlepnosti po zemlji in slepe zavisti bratomorni boj. Brat kolje brata na Balkanu! Srb in Bolgar, oba ene in iste vere, oba Slovana, si stojita sedaj nasproti v krvavih bojih. Sovražnost je pri obeh narodih dosegla sedaj svoj vrhunec. Sedanje klanje na Balkanu se širi s še večjo srditostjo, kakor prej, koso šli zavezniki nad svojega najliujšega sovražnika — Turka. Toje ona grda stran človeške narave, ki poniža cloveka do stekle živali, da pameten človek v lastni krvi, kadar se strast vname, najhuje divja. Mesece in meseee so Srbi in. Bolgari skupaj stali pred Odrinom v mrazu in snegu, vzajemno trpeli, objemali se v najliujših mukah ter se tolažili z boljšo bodocnostjo, ko so umirali po ljutih bojih. Sedaj pa so ti junaški stotisoči obrnili puške in bodala drug proti drugemu. Strašni so bili lani vlaki ranjencev, ki so prihajali v Belgrad in Sofijo, ali vendar je bilo nekaj veselega vrnes, namree up na osvobojenje od -zakletega stoletnega sovraga. Zato so zdravniki iz vseh slovanskih. in Slovanom prijaznih delov sveta rade volje hiteli zdravit ranjence in povsod so se veselega sroa nabirali darovi za jugoslovanske junake. Sedaj leži žalost nad Slovani radi bratomornega boja. Ruski državniki so se bali, da jim zrastejo balkanske države čez glavo, da tudi njih ne bodovec poslušali. Zato so hujskali Srbe do nezavesti. In drugi evropski državniki so uporabili to priliko in hujskali Bolgare, da ne smejo odneliati. Tako je moralo priti do vojske. In sedaj teče slovanska kri v potokih. Kdo bo zmagal? Danes se še ne more reči nic gotovega. Bolgari imajo izborne vojskovodje, dobro izvežbano armado in tudi glede števila vojakov nadkriljujejo združene Srbe in Grke. Srbi pa imajo izborno artiljerijo, ki je v vojski proti Turkom na mnogih bojiščih, posebno pa pri Odrinu, odlocila zmago. Poročila o dosedanjih bojih pri Štiplju in Ovčjem polju ter na jugu nad Solunom se glede uspeha bojevanja ne vjemajo. Bolgarska poročila, katora so bila tudivzadnji vojski bolj resnična nego srbska ali grška, pravijo, da so se sicer vršili krvavi boji na vec krajih, a da so bili vecinoma Srbi tepeni, posebno na Ovčjem polju. Položaj na bojišču. V istini se je zacela vojska med balkanskimi zavezniki dne 24. junija z vecjimi krvavimi spopadi pri Zletovem med Bolgari in Srbi ter severno od Soluna v bližini Seresa med Bolgari in Grki. Toda vse ,je mislilo, in menda zavezniki sami, da se bo še na ta ali oni način vzdržal jnir. Resnejše je postalo razmerje med Bolgari in Grki z dogodki dne 30. junija, ko so Grki prisilili vojaško posadko v Solunu, da jim je izročila svoje orožje. S tem je nastopilo med Grki in Bolgari bojno razraerje, ceprav je grški poslanik v Sofiji še komaj dne 5. julija zapustil Bolgari.jo. Bojevanje raed Grki in Bolgari se je dosedaj razvijalo tako: Bolgari so se venomer uraikali. Bolgarska poročila so pravila, da namenoma, ker hocejo izvabiti Grke iz njihovih utrjenih stališč ter jih izvabiti tja, kjer bodo razmere za Bolgare najugodnejše. Verjetno je to porocilo, kajti zadnje dni imajo Bolgari nasproti Grkom zelo malo vojaštva. Znano je, da je general Ivanov, ki poveljuje bolgarskim 6etam nasproti Grkom, v brzem pohodu odkorakal z vecjimi cetami proti Stiplju, kjer je ravno njegov dohod pridobil Bolgarom tako velikanske uspehe. Grška porocila pa porocajo, da slavijo grške čete zmago za zmago nad Bolgari ter da nevzdržno in z navdušenjem prodirajo proti severu, proti Bolgariji. Ako so bolgarska poročila resnična, potem Grki nevede korakajo Bolgarom ,v past. Vojska med Srbi in Bolgari, čotudi začetkoma v obliki manjših spopadov, traja od 24. junija z dogodki pri Zletovu (nad Stipljem). Niti Srbi, niti Bolgari, niso imeli v tem ozemlju svoje glavne moci, ampak Srbi med Pirotom In Nišem, Bolgari med Sofijo in Caribrodom. Toda vsled neprestanili spopadov so Srbi in Bolgari primaknili toliko čet proti jugu, da imajo sedaj tam na obeh straneh večino svoje armade. Namen srbskih vojskovodij je bil očividno, vdreti na jugu na bolgarska tla ter korakati proti Sofiji, kjer bi prišla tudi severna srbska annada na pomoč. In res dne 4. julija so vdrle prve srbske čete na bolgarsko ozemlje pri Kiistendilu. Toda veselje je trajalo le malo časa. Ko so prvi srbski vojaki stopili na bolgarsko ozemlje, smatrala je bolgarska vlada, da je s tem napovedana vojska in bolgarska armada je dobila povelje, da prodira na celi črti. Med velikanskimi izgubami, osobito na južnem Ovčjem polju, so bile srbske cete strašno tepene in sedaj se umikajo proti Skoplju. Iz poročil je posneti, da teh porazov ni krivo srbsko \ojaštvo, kajti hrabri so kakor Bolgari, ampak manjša nadarjenost srbskih vojskovodij, katere bolgarski poveljniki daleč nadkriljujejo. Ti razpostavljajo svoje čete kakor na šahovi deski, dobro premišljeno in vse z ozirom na končne uspehe. Bolgarskipoveljniki zasledujejo očividno namen, da izrinejo srbsko armado iz onih krajev Makedonije, ki gredo po pogodbi Bolgarom, da jih kje pri Skop]]u pošteno natepejo in potem korakajo v Niš, drugo glavno mesto Srbije, kjer se združijo s severnimi bolgarskimi četami ter tam uareknjejo Srbom mirovne pogoje. In res so Ž3 zažcle -bolg&rsko eete na severa vdirati v srbsko ozemlje, in sicer najseverneje pri Zaječarju, kjer so imeli Bolgari zmagovit spopad s Srbi, ter pri Trnu, koje eete bodo šle ali proti Vranji glavni bolgarski armadi na pomoč, ali 5e tega ne bo ve8 treba, koj proti Nišu. Toda med tem se že slišijo glasovi o mirovnih pogajanjih in zato je mogoče, da vojska'ne bo do konca izvojevana. V Belgradu vlada radi neprestanih neuspehov velika potrtost. Politično ozračje. Rusija in ž njo Francija ter Anglija želijo, da hodijo vsi balkanski zavezniki, Bolgari, Srbi in Grki, v svetovno-političnih zadevah ž njimi roko v roki, ne pa s trozvezo, Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Zato je ruski skupini velesil skrajno neljubo, da je nastala vojska med zavezniki. Ker je med balkanskimi državami Bolgarija največja in se je bilo bati, da z Makedonijo postane še vecja in samostalnejša, zato je Rusija podpirala in še podpira vedno Srbijo in Grško proti Bolgariji. Najprej je nahujskala Rumunijo proti Bolgariji, zadjje dni se ji je posrecilo dobiti tudi Turčijo na svojo stran. Turčija je že naznanila Bolgariji, da morajo bolgarske čete takoj zapustiti mesto Rodosto, sicer bo Turčija posegla z orožjem vmes. Trozveza pa dela na to, da odtrga katerosibodi balkanskih držav od rusko-francosko-angleške zveze in za to ji je bila sedaj naravnost ponujenapriložnost, da se postavi ob stran Bolgarije. Avstrija pomirjuje Rumunijo ter posreduje pri Bolgarih, da še dajo Rumunom nekaj zemlje mirnim potom, Italija se zadnje dni trudi pri Turčiji. Le Nemičija stoji tudi v tem oziru mirno ob strani. Pravijo celo, da hujska kakor Rusija, Rumune proti Bolgarom. Boji se namreč, da bi si Bolgarija in Avstrija razdelili Srbijo in četudi Bolgarom ni nevošljiva, nam ne privošči nobenega kosa jugoslovanske zemlje več, kajti Avstrija je Nemciji že itak preveč slovanska. Zadnji neuspehi srbske armade so naredili v Belgradu globok vtis in vzbudili željo po miru. Srbi so začeli uvidevati, da jih Bolgari nadkriljujejo. Vrhu tega pa trezni Srbi, med katere spada tudi ministrski predsednik Pašič, itak niso hoteli vojske, kajtibolgarska zahteva, naj se drži pogodba, se jim je zdela opravifiena. V krajih namrec, katere bi vroeekrvni Srbi radi dobili proti pogodbi, prebiva bolgarsko prebivalstvo. Bolgarija je kot prava slovanska država takoj ponudila Srbom roko za spravo, ako jo res hočejo. Poluradni ,,0'dmev Bolgarije" pozivlja velesile, da uplivajo na Srbijo, naj preneha s sovražnostmi, in potem se naj spor reši pred ruskim razsodiščem. S tem je dovolj jasno izražena volja, da tudi Bolgarom ni za nadaljevanje te grde vojske med brati. Boji na Ovčjem polju. Najbolj krvavi boji so se vršili pretečene dni v ozemlju okrog Ovčjega polja, ki leži na severu Makedonije med Skopljem, Velesom, Stipljera in Kiistepdilom. Glavna srbska arnmda, ki se je zbirala okrog Skoplja, je štela 120.000 mož. Njej je stala nasproti druga bolgarska armada v skupni moci 90.000 mož. En del te armade se je zbiral v bližini Kiistendila, drugi pa v okrožju Stiplje-Kočana. Že zadnjič smo poročali, da so se iz prvotnih malih prask ob Zletovu razvili večji boji, iz katerih so izšli Bolgari kot zmagovalci. Zadnje dni poprejšnjega tedna se je razvila na južnem robu Ovčjega polja ob reki Bregalnica, ki se nižje Velesa izliva v Vardar, velika bitka, ki se je končala z zmago Bolgarov. Bolgarska glavna armada, ki je štela do 80.000 mož, jo stala v erti Stiplje-Zletovo. Levo bolgarsko krilo je prekoracilo Vardar pri Krivolaku, desno pa se je pri Dzegovi planini ob makedonsko-bolgarski meji pomikalo naprej proti zahodu. Središče srbske armade je prodiralo na južnem konou Ovčjega polja proti Stiplju. Bolgarsko središče se je prve dni, boreč se s Srbi, umikalo proti Kočani in Radovisti, levo krila pa je prodiralo ob Vardarju naprej, desno krilo ob Ozegovi planini se je tudi pomikalo čez Krivo Palanko in Kratovo proti zaliodu. S to razvrstitvijo bojnih čet je tvorila bolgarska armada polkrog, podoben velikemu lijaku. Srbom je bila na ta nacin nastavljena past. Dne 4. t. m. je bolgarsko središče ob reki Bregalnici nsnadoma z vso silo napadlo srbsko središče in pritiskalo s takim junaštvom naproj, da je bilo srbsko središče naenkrat razbito in potisnjeno Cez Ovčje polje nazaj do gore Bereketli. Borba je bila strahovita. Srbska brigada, ki je obstajala iz 3., 4. in ll.pešpolka, je bila kljub pomoči od srbske artilerije po bolgarskem navalu popolnoma uničena. Prodiranje bolgarskega središča je bilo tako silovito, da sta obe srbski krili izgubili zvezo z glavno annado. Desno krilo o! Vardarju, takozvana timoška di^ vizija (moštvo te div'rije je zbrano iz okrožja ob reki Timok ob bolgarsko-sr:?ski meji), ki je štela 15.000 mož, je bila naenkrat o-jkoljena od vseh strani od bolgarskih eet. Divizija, ki je znana vsled svojega junaštva izza prejšnje vojske, se je branila z neprimernim junaštvom, da bi se rešila. A ves napor srbskih junakov je bil zastonj! Bolgari so pntiskali od vseh strani in so celo brigado popolnoma pobili. Samo 35 castnikov in 4000 mož je ostalo pri življenju. Drugasrbska brigada, ki je hitela timoški diviziji na pomoč, je bila istotako razpršena na vse strani. Na bližnjih višinali gore Klišeli je srbski generalni štab in prestolonaslednik Aleksander bil priča pogina junaške srbske timoške divizije. Bolgari so uničili timoško divizijo največ z bajonetniini napadi. Cuden slučaj je, da je nemila usoda zadela ravno timoško divizijo, katera je ramo ob rami se borila pri Odrinu z bolgarskimi četami pri zavzetju Odrina. K temu bolgarskemu uspehu so veliko pripomogle makedonske prostovoljne čete, ki so se zbrale iz okrožij Debar, Skoplje in Kumanovo. Največ je pa k: temu bolgarskemu uspehu pripomogel bolgarski general Ivanov, poveljnik bolgarske armade proti Grkom, kateri je z dvema brigadaina v naglem poliodu prihitel iz Strumice proti Krivolaku ter tako zapečatil usodo cele srbske timoške divizije. Levo srbsko krilo, obstoječe iz takozvane moravske divizije (se sestavlja iz okrožja reke Morave) je prodiralo do Sultan-tepe. Ker se je pa moralo srbsko središfie umakniti proti severo-zahodu, je prišla tudi ta divizija v skrajno nevaren položaj. Udreti je riamrec hotela po cesti proti Kustendilu, a ker se je s prodiranjem prenaglila, je izgubila zvezo s srbskijn središčem in je bila od treh strani obkoljena. Bolgarske čete so na njo hudo pritiskale. Boj je bil strašen; konfial se je s popolnim porazom cele srbske raoravske divizije. Ostanki razbite divizije ho zbežali v popolnem neredu cez Kratovo proti Skoplju. Položaj srbske armade na makedonskem bojišču jo opasen. Njeno desno krilo se je umaknilo iz Velesa, ki so ga zasedli Bolgari, srbsko središče se uraika proti Skoplju in Kumanovem, celemu levemu srbskemu krilu pa preti obkoljenje, če se ne umakne pravocasno proti Skoplju. Srbska moravska in timoška dlvlzija. Že uvodoma smo poro5ali, da je desno srbsko krilo, v katerem je bila tudi cela srbska takozvana moravska divizija, nameravalo udreti preko Sultantepe v Kiistendil v Bolgariji. V tem neprestanem prodiranju se je oddaljila ta divizija preveč od svojega središča ter je izgubila ž njim zvezo. Od treh strani so pritisnili na njo Bolgari, razbita je bila popolnoraa. Ostanki razbite divizije so se morali umakniti v noci od sobote (5. julija) na nedeljo proti Kumanovem. Razbito srbsko moravsko divizijo, obstoječo iz polkov 3., 4., 11. in 17. šo prištevalji k najboljšim srbskim četani. Vest o tem srbskem. porazu je učinkovala v Belgradu naravnost straliovito. Od 12.000 mož, ki jih je štela moravska divizija, jili je bilo vjetih 3000, na bojišou pa je obležalo jnrtvih in ranjenih nad 5000 mož. V dolgih vlakih so pripeljali ogromno število ranjencev v Belgrad. Poraz druge srbske divizije, takozvane timoške divizije, se je izvršil istočasno in je bil istotako uni6ujo6. Divizija, ki je štela 15.000 mož, je prodirala od reke Bregalnice proti mestu Krivolak, da pade v hrbet levemu bolgarskemu krilu. Toda delala je račun brez zmagoslavnega bolgarskega generala Ivanova, ki je zapovedoval bolgarski armadi proti Grkom. Dva dni, noc in dan,' brez vsakega odmora, je korakal z dvema brigadama proti Krivolaku, kjer je trcil v srbsko timoško divizijo. V tem hipu so pritisnili na njo od severne strani tudi oddelki bolgarskega središca ter levo bolgarsko krilo, in cela timoška divizija je bila v pasti, iz katere ni bilo več rešitve. Srbi so se borili kot levi. Timoška divizija, ponos srbske armade, ki je pokazala v številnih bojih, naposled pri zavzetju Odrina, čine jiinaštva in hrabrosti, je bila od vseh strani zajeta. Od vseh 15.000 mož j°, komaj 4000 mož ostalo pri življenju, ki so s 35 častniki vred izroeili Bolgarom orožje in le nekaj sto mož je prebredlo deročo reko Vardar ter se rešilo onkraj Vardarja. Srbi so izgubili 6 vecjih poljskih topov, 27 brzostrelnih topov ter 6 strojnili pušk, 6 mitraljez, 16 vozov z vojaško municijo ter 100 vozov z drugimi vojaškimi potrebščinami in živili. V soboto ob 4. uri popoldne je bilo konec srbske timoške divizije. V Belgradu vlada silna potrtost in nekateri listi že pišejo, da bi nehal ta bratomorni boj. Pot do Niša. Bolgari hočejo očividno v Niš ter odrezati glavni srbski armadi na jugu med Skopljem in Kumanovem vsako zvezo z domovino. Da si zavarujejo hrbet, začeli so napadati srbske čete severno od Niša. Posrečilo se jim je zavzeti Zaječar ter razkropiti severno srbsko armado, tako, da so deli te armade prihiteli celo do Donave. Brzojavne zveze z drugimi srbskimi kraji so pretrgane. Nekoliko nižje prodirajo ob reki Timok druge bolgarske čete proti Nišu. Na prelazu sv. Nikolaja je prišlo do bitke, v kateri so zmagali Bolgari. Južno od srbskega mesta Pirota prodira tretja bolgarska četa proti Vranji, da bržkone pretrga Srbom zvezo z Nišem, ter, ako bo potrebno, priskoci glavni bolgarski armadi na pomofi, ko se pri SkopljuKumanovem vname glavna in odloeilna bitka med Srbi in Bolgari. Bolgarsko-grŠko bojišče. Severno od Soluna, med Gjevgjelijem, Dorjanom in Seresom, se vrše boji med južno bolgarsko armado, ki ji poveljuje general Ivanov, zmagovalec pri Odrinu, in med Grki. Na tem bojišču so Bolgari umikajo. Kakor je posneti iz bolgarskih porocil, hocejo Bolgari z umikanjem Grke zvabiti dalje v Makedonijo, da jili potem primejo od treh. strani. Dne 3. julija in naslednje dni se je vršil ob železnici, ki veže Solun preko Seresa z Dedeagacem, večji boj. Poporočilih iz grškega tabora se je posrečilo Grkom osvojiti bolgarsko postojanko Kilkiš. Boj je trajal 3 dni. Na levem grškem krilu so Grki zavzeli tudi bolgarsko utrdbo Gjevgjeli. Bolgari so se pred grško pomoejo umaknili na vzhodni breg reke Vardar. Pri teh bojih so zajeli Grki bolgarsko stotnijo 200 mož. Predno so Bolgari zapustili Gjevgjeli, razstrelili so železniški most 5ez Malo Reko. Dne 5. t. m. se je vršil dokaj krvav boj za bolgarsko utrjeno postojanko Dorjan, katero so Grki po daljšem boju zajeli. Grki so tukaj vjeli 150 bolgarskih vojakov. Tudi na dosnem krilu je prodirala grška armada zmagovito naprej. Grki so napadli Ligovani in Lagani ob cesti, ki vodi iz Soluna v Seres in bolgarske cete so se zopet umaknile. Na skrajnem desnem krilu nižje Seresa so grške čete zasedle tudi mesto Nigrita. Bolgari so mesto poprej zažgali. Kakor je posneti iz grških poročil, se Bolgari grškim napadom niso mnogo ustavljali, ker poročila izkazujejo le malo število mrtvih in ranjenih. Bolgari imajo oftividno namen, da bodo prodrle grške čete dalje proti severu, da jih priinejo od vzhoda (od Tahinjskega jezera), od severa in zahoda od Strumice. Vrhu tega je general Ivanov z večjim oddelkom vojaštva odšel na Ovčje polje tamošnji bolgarski armadi na pomoc. Vellka žalost v Belgradu. Da je bila timoška divizija, ki je veljala za najboljšo in najhrabrejšo srbsko divizijo, potolčena in vjeta, je naredilo v Belgradu veliko žalost. Prejšnje veselje nad vsakim ugodnim porocilom je popolnoma izostalo, nad prebivalstvo je legla potrtost. Turška vojska ni zahtevala toliko žrtev kot sedanja. Umrlib. in ranjenih se šteje že nad 15.000. Zdravnikov primanjkuje. Ranjeni ležijo po dva v eni postelji. Bolnišnice so prenapolnjene, sedaj se kopališfia in gledališ8a prirejajo za sprejem ranjencev. Vladnilist ,,Samouprava" svari druge liste, naj bodo previdnejši v objavljanju o dogodkih na bojišču in naj ne porocajo vedno le o srbskih zmagah. Ministrski predsednik Pašič je imel daljši pogovor z ruskim poslanikom Hartvigom, in sicer kakor bolgarski listi menijo, mu je izrazil željo, da se kmalu sklene mir. Srbija je bila prisiljena vsled dosedanjih neuspehov, da je poklicala vse osebe od 16 do 60 let pod orožje. Tudi to ni ostalo brez muenega utisa na ljudstvo. Prinašamo majhen zemljevid, da si naši čitatelji lažje predstavljajo dogodke na sedanjih balkanskih bojiščih Grško-bolgarsko bojišče leži severno od Soluna (na zemljevidu Saloniki). Grki so prodrli že do Seresa, Nevrekopa in Strumice, Vsi drugi v grško-bolgarski vojski imenovani kraji ležijo med temi tremi kraji. Glavno srbsko-bolgarsko bojišče je okoli Štiplja (Istip). Po zadnjih poročilih se umikajo srbske čete proti Skoplju (Uskiib) in Kumanovem. Na zemljevidu je tudi Kiistendil (Kostendil), kamor so prodrli Srbi, a bili pozneje zopet nagnani. Ovčje polje leži med Kiistendilom in Štipljem in severni obronki Ovčjega polja se imenu,^ jejo Ozegova planina. Zaječar leži na severu oh> srbsko bolgarski naeji in sicer nad Knježevcem, ki se nahaja na zemljevidu. Južno od Caribroda leži Trn in jugozahodno od Trna mestQ Vranja ob železnici v Niš. v> ¦ e °e& ¦/,€- Ma :Baftnan Me6stab1:4Mi». 0 10 100Ki!om Chios y ^ *1 ^ EeptuilcaDir G.Fre/tagfcSerndt/^ign. >&¦$&$& Kjtilini^—' ^.JL h E-fe. ^V TTStOS