r
JSKI TOVARIŠ
Grlasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vit spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na štajerskem
je razposlala mta okr. učit. društva okrožnico, v kateri priporoča uvedbo K. VVi-derovega »Prvega berila« ter okrožnico, v kateri priporoča način predlaganja resolucije zaradi zboljšanja našega gmotnega položaja o priliki uradnih okr. konferenc. Poziva nadalje učit. na vztrajno delo med narodom po sklepih dele-gacijškega zborovanja. O vseh korakih je točno obveščati Zveze, da ima ta snov za eventuelno uporabo pri Lehrerbunaovih sejah. — Ne utrudimo se v delu za našo pravično stvar, prej se moraiio utruditi nasprotniki v odporu!_Vodstvo.
Kaj pa učiteljstvo?!
Dunaj, 2. julija 1913.
»Ako bi bil Bismarck v Avstriji ministrski predsednik, potem bi ne postal nikoli Bismarck«. O resničnosti tega stavka ne more pač nihče dvomiti. Le pomislimo na velike težave, ki jih napravljajo avstrijski narodi z vednim medsebojnim bojem vladi in vladanju! Potem še verski vplivi. Kdor ni mi/nister samo zaradi sebe, temu je težko biti minister!
Tako tudi sedaj!
Veliki finančni načrt je bil državnim poslancem, in sicer vsem državnim poslancem prehud tobak. Steinwender je iz obilice davčnega cvetja povil prelep šopek — mali finančni načrt — ki ni bil njega vonj poslancem posebno všeč, pa je bil vsaj prebaven. S porednim usme-vom ga je vlada vtaknila v svojo gumb-nico...
Težave, ki fih je napravljala finančnemu načrtu obstrukcija Rusinov in čeških agrarcev, so dovedle do najmanjšega finančnega načrta. Po predlogu socialnih demokratov naj bi se izločila predloga o davku na osebno dohodnino, vse drugo naj bi se prihranilo za jesensko zasedanje. Učiteljstvo, ki čaka na preodkaze davka na žganje kakor na grižljaj kruha (zanje je v resnici grižljaj kruha), naj poplača tesnosrčnosi šlahčičev in oportuno politiko poljskih škofov s svojim popolnim materialnim propadom, s popolnim gospodarskim polomom. Za vsakega previdnega politika je jasno, da si bo vlada, ki ni samo že izdala za svoje pustolov-
ščine s Črno goro, s Srbijo e tutti quanti mnogo denarja, temveč ga bo še izdala, morala! denar preskrbeti. Pri tem ni vladi na času ležeče, kdaj ga dobi, saj ima Avstrija še kredit Projekt socialnih demokratov, da bi se izločila le predloga o davku na osebno dohodnino, je bila voda na vladni mlin, ker potem more davek na žganje porabiti kot priprego za davek na dedščme, vžigalice itd. S tem pa je bilo upanje avstrijskega učiteljstva pokopano vsaj za dogledem čas.
Nameravano zasedanje državnega zbora v juliju je odpadlo. Morda na srečo učiteljstvu ! Cas velikih fraz, lepih obljub, trdnih sklepov je minil. Velike stranke so se dale premakniti od svojega neizpre-mentljivegai stališča in dihajo vesele, ker so se izognile boju s hidro obstrukcije1. Le malo pomislimo! Vročina meseca julija in avgusta, brezkončne seje in boj z rebeli proti davčnim zakonom — pa hladno senčnato letovišče! Ni težko razvideti, da je umaknitev strank vsestransko koristna. Vlada je dobila dovolj časa, in to je zanje vse. Učiteljstvo nii izgubilo upanja na predodkaze in sme (namesto letovišča) tudi naprej upati. Parlament ima počitnice. Res, nebeška dobrota na vse strani!
Avsitrijsko učiteljstvo gladuje. Sedaj se zadovoljuje s tem, da je ostalo upanje na izboljšanje. Na predodkaze čaka 9 pristno! učiteljsko potrpežljivostjo', ki je že postala pregovor. Avstrijski učitelj vzdihuje po predodkazih, ki pa niso dotacije z gotovim namenom, ker jih morejo dežele porabiti1, za kar jih hočejo. In tako bodo tudi storile, čisto tako, kakršni so avtonomistični nazori...
Toda s tem, da pritečejo deželam novi denarni viri, bodo iz proračunov črtani razni izdatki, in doslej za te izdatke določene vsote se bodo mogle porabiti za učiteljstvo in šolstvo. To je danes upanje učitelijlstva glede na predodkaze. Dunaj sam bo skrbel, da se to upanje izpolni!
Kaj prinese jesensko zasedanje državnega zbora? Ali bodo državne potrebe vlade zopet imele prednost pred državnimi potrebami ljudstva? Skoro bi rekli, da! Toda četudi — samo da bi končno vladna umetnost toliko zmogla, da odpre deželam nove vire! Potem pride tudi učiteljstvo do svojega. Pride do tega, kar mu zagotavlja državni Ijudskošolski zakon: do eksisitence!	F. K.
Proti štajerskemu Lehrer-bundu.
Tagespošta piše: »Der Lehrerverein Mürzzuschlag (okraji Kindberg in Mürzzuschlag) hat in der am 5. in Veitsch stattgefundenen. äußerst zahlreich besuchten (torej ne polnoštevilno) Versammlung den einstimmigen Beschluß gefaßt, beim Verbände deutscher Lehrer und Lehrerinnen« zu beantragen: Der Verband hat aus dem steierischen Lehrerbunde auszutreten.
Dieser Beschluß wird sämtlichen deutschen Landeslehrervereinen zur Dar-nachachtung übermittelt und folgendermaßen begründet: Die steirische Lehrerschaft ist im »steirischen Lehrerbunde« organisiert. Der deutsche Verband zählt 2342, der sjovenische Verband »Zveza« 652 Mitglieder. In dem schon Jahrzehnt langen Existenzkampfe, den der steirische Lehrerbund als Gesamtorganisation für sämtliche steirische Lehrer führen soll, versagten (!) die slowenischen, auch organisierten Lehrer vollständig. Der heutige Gehaltskampf wird tatsächlich nur vom deutschen Teile der steirischen Lehrer und Lehrerinnen geführt. Die silo-venischen Kollegen spielen die »Drohnen«, denn wer will mitgenießen, hat auch mitzuschießen. Wir erinnern nur an den Vereinsstreik. Während die meisten (sie!) deutschen Lehrer aus Existenzgründen den »Streik« mitmachten, so mancher deutsche Lehrer sich deshalb mit seinen VoLksgenossen in schweren Gegensatz setzen mußte, viele Unannehmlichkeiten durchmachte, ja selbst materielle Opfer gerne brachte. verrieten(!) die im steirischen Lehrerbunde mitorganisierten slovenischen Kollegen ihre Organisation. Der deutsche Teil der steirischen Lehrerschaft wurde von den slovenischen(?) Kollegen schmählich im Stiche gelassen. Diese unverzeihliche Haltung ist umsomehr zu verurteilen, als ja in erster Linie(!) sloveni-sche Landtagsabgeordnete es sind, also Volksgenossen der slovenischen Lehrerschaft, die frivole Obstruktion betreiben und den schwersten Gehaltskampf der steirischen Lehrerschaft, demnach auch der slovenischen Lehrerschaft, verschuldeten. Der Lehrerverein Mürzzuschlag erhofft von sämtlichen deutschen Landeslehrervereinen. daß sie ausnahmslos mithelfen, damit diese unfruchtbare Ehe(!),
nämlich der steirische Lehrerbund, aus Verschulden der slovenischen Ehehälfte, wegen unüberwindlicher Abneigung und Untreue geschieden werde. M. M.
Ton tega dopisa je pač skrajno nesramen in podel, in duh, ki veje iz njega, je oni znani nemško-nacionalni: brezmejna ošabnost! Predvsem bo stvar naših odbornikov štaj. Lehrerbundai, in njiju naloga je, da na prvi odborovi seji opravičita ta izpad ondotnega društva na slovensko učiteljstvo. Nesramno je nas psovati s »troti«, ker nismo inscenirali enakega »Vereinsstreika« kakor oni, in s katerim so se sami zaradi svoje lastne needinosti strašno blamirali; sedaj pa bi radi neuspeli tega štrajka nam1 podrinili! Čudni ljudje! Istotako je brezpomembno tisto trkanje na »gerne dargebrachte materielle Opfer« njih. ki so največ v I. in II. plač. razredu. Tudi so naši nemški tovariši jako slabi politiki, ker ne vedo ali pa nočejo vedeti, da ni v zadnjem času bila edina zavora delovanja deželnega zbora štajerskega obstrukcija slovenskih klerikalcev, marveč tudi spor med Nemci, katerega posledica je bila; da so se Wastian in njegovi somišljeniki separirali. Krivci so torej na obeh straneh, a z nobeno ni slovensko štajersko učiteljstvo v stiku.
Ko se je zasnoval štaj. Lehrerbund, so ustanovitelji gotovo imeli najboljše namene za blagor in dobrobit vsega štaj. učiteljstva brez razlike narodnosti, in se je v tem smislu tudi vedno delovalo; omenjam samo naše skupne nastope v Gradcu v prilog regulacije učit. plač itd. Zaradi tega ostane očitek o »unüberwindlicher Ab-r.eignung und Untreue« na nemških tova^ riših. za zdaj na onih učiteljskega društva »Mürzzuschlag«.	—c.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo v Krškem je zborovalo de 1. junija 1.1. v Kostanjevici. Zborovanja se je udeležilo nad 30 društveni-kov, ki jih je tov. predsednik presrčno pozdravil. Nato je predaval tov. Kosec o iz-premembi društvenih pravil. Važna točka iz novih pravil, ki jih je občni zbor sprejel, je razdelitev našega obsežnega okraja v krožke. Glede društvenega naslova se je vnela živahna debata. Pri glasovanju je
LISTEK.
f Nadučitelj Lovro Letnar.
Neizprosna smrt nam je zopet iztrgala iz naših vrst moža, ki nam je bil povsod in vselej v častt in ponos. Njegovega imena nismo mnogokrat brali1 v javnosti, zato je pa tem globočje s svojim neumornim in tihim delom v šoli začr-taval kulturne znake, ki jih morata učitelj in šola dati mladini. Tovariš Letnar je bii rojen v Komendi 6. avgusta 1855. Njegov oče je tam učiteljeval. Po prebitih študijah je služboval najprej v Cerkljah na Gorenjskem (od 1. oktobra 1874 do 31. decembra 1878), v Dobu (1. januarja 1879 do 3i. julija 1887), v Moravčah (1. avgusta 1887 do 31. julija 1^91.) in v Mengšu od 1. avgusta 1891 do 26. junija 1913. Rajni je bil slabotnega zdravja, a zato si z delom ni prizanašal prav nič. Vesten in natančen kot voditelj, je v svojem razredu vedno le stoječ poučeval in govoril, kar je slabo vplivalo .nia prebavila in ves notranji organizem. Tudi za 61etnega delovanja kot nadzornik, je delal prenaporno. Nadzoroval
je šole v okraju in obenem svoj razred učil! Ni čuda tedaj, če si je za vedno nakopal želodčno bolezen, in le njegovi zmernosti je pripisati, da ga ni pokril že poprej hladni1 grob. Pred nekaj tedni pa ga je napadel trebušni legar, in temu je podlegel naš šibki tovariš Letnar. Na dan 28. junija se je zbrala v Mengšu več sto-glava množica njegovih prijateljev, znancev, dostojanstvenikov in ljudstva k pogrebu, ki pa se zaradi ukaza zdravstvene oblasti ni smel vršiti, ker je legar epide-mična bolezen. Takoj, ko je nastopila smrt, so morali prenesti mrtvo truplo v mrtvašnico in od tam se ie izvršil pogreb naravnost v grob. Zadnjo čast so mu prišli izkazat razni dostojanstveniki', med njimi c. kr. okrajni glavar baron Lazzarini, c. kr. okr. šolski nadzornik ravnatelj Ga-bršek, c. kr. stotnik Lap, župnika Vrhov-nik in Berce (zadnji je zastopal glavni odbor Ciril - Metodove družbe), graščak Stare iz Mengša, oskrbnik graščine Križ g. Vilčnik ter še mnogo drugih odličnja-kov. Kako je učiteljstvo kamniškega okraja cenilo umrlega tovariša, je dokaz, da se jih je udeležilo nad 60 in tudi iz sosednih okrajev nekaj. Združeni pevci Mo-ravškega pevskega društva, mengiški
pevci in pevci učitelji so mu zapeli pod vodstvom tovariša Tomana za slovo dve žalostinki. Tovariš Tomo Petrovec je govoril v slovo rajnemu, kateri govor prinesemo prihodnjič.
Mnogo smo izgubili z Letnarjem. Okrajno učiteljsko društvo za kamniški okraj žaluje za svojim neutrdljivim predsednikom, učiteljstvo v okraju za svojim zastopnikom v okraj. šol. svetu, Ciril-Me-todova podružnica v Mengšu za svojim predsednikom, vsi pa, ki so poznali pokojnega Letnarja blago, zlato dušo, žalujejo za človekom, ki ni poznal sovraštva. Najhujši udarec pa je zadel njegovo vzor soprogo in sina. V tolažbo naj jima bo to, da ostane spomin na Lovro Letnarja v sto in sto srcih, ki bodo pozabili nanj šele takrat, ko tudi njih polože v kraj večnega miru!	_____	A. G.
f Ivan Kočevar,
načelnik kraj. šolskega sveta itd. v Središču.
Šolskemu prijatelju na grob.
»In če se imenuje najboljša imena, tedaj je tudi Tvoje med njimi.« Teh besed
sem se spomnil te dni, ko sem razmišljal
o vsestranskih zaslugah, ki si jih je pridobil v kratki dobi svojega življenja mož, čigar zemeljske ostanke smo dne 1. junija t. 1. v Središču na Štajerskem izročili materi zemlji Da, med najboljšimi imeni se je imenovalo vedno tudi Tvoje, predragi pokojnik!
Oko rosno in srce žalostno, potrto — tako smo stali ob odprtem grobu moža1, po katerem ne žalujejo samo njega ženai in otroci, njegovi ožji sorodniki, marveč po njem žaluje vsa okolica središka, ves okraj ormoški, vsi, vsi, ki smo ga poznali.
Veličastnega izprevoda, ki je bil najlepši dokaz, kako priljubljen in obče spoštovan je bil pokojni Ivan Kočevar, so se udeležili polnoštevilno tudi otroci središke šestrazrednice s svojim učiteljstvom, zakaj pokojnik je bil 12 let načelnik kraj. šolskega sveta središkega in 3 leta ud okraj, šolskega sveta ormoškega. Poleg svojih obilnih poslov je posvečal Ivan Kočevar svoje moči tudi domači šoli, zanimal se je vedno za njen prospeh, podpiral je kot prijatelj omike in vsestranskega napredka domače učiteljstvo in ljubil je kalkor skrbni oče šolsko mladino. Oči so se mu svetile vselej, in solza vese-
obveljal z malenkostno večino predlog:, da se društvo imenuje »Učiteljsko društvo za krški okraj«. Ker pa se je nekaterim staro ime le preveč priljubilo ter se je baje nekdo celo izrazil, da se pri glasovanju ni pravilno štelo in ker je bilo vse skupaj res malo prenaglilo, je, kakor se čuje. sklenil odbor, da pridejo nova pravila na prihodnjem zborovanju še enkrat v pretres. Prav tako; samo dobro bi bilo, da bi Se vsakemu društveniku pred zborovanjem poslal litografiran načrt novih pravil, da se vsak lahko prej pripravi na debato, zakaj quot capita. tot sententiae.
Pri volitvi odbora je bil z vzklikom izvoljen dosedanji odbor. Delegatom k ju-bilejskemu zborovanju Zaveze se določita tt. Marija in Ivan Benedičič iz Škocijana.
Po končanem1 zborovanju je bil skupni obed v gostilni pri Bučarju. K splošni dobri volji je mnogo; pripomogla izboraa postrežba in izvrstno uspela pevska vaja.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Litija ima svoi redni občni zbor v četrtek, dne 10. t. m. ob pol 2. uri popldne v Zagorju v gostilni pri g. Stepišniku z naslednjim1 dnevnim redom1: 1. Pozdrav in poročilo o delovanju v minulem letu. 2. a) Društveni račun za preteklo leto, b) račun o nabavi in postavljanju nagrobnega spomenika ranjkemu tovarišu g. ¡Frančišku Delkotu na sv. Gori. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev 3 delegatov in 1 namestnika za Zavezno zborovanje. 5. Slučajnosti in razgovor, kako naj nanovo izvoljeni odbor deluje, da se bo naše društvo bolj razvilo. K polnoštevilni udeležbi vabi za odbor Josip Zajec, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za Radovljiški okraj ima svoj redni sestanek na Dovjem, (kdaj?) S tem hočemo nadomestiti odpadlo postavno zajamčeno uradno učit. konferenco. Dohod na Dovje z jutranjimi vlaki. K obilni udeležbi vabi odbor.
Štajersko.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje zaradi zaprek namesto 6., dne 13. julija točno ob 10. uri na Gorici po že objavljenem vzporedu.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 10. t. m., ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3 Predavanje tov. Flereta v »delovni šoli«. 4. Volitev delegatov za Za-vezino zborovanje. 5. Slučajnosti.
Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj ie imelo 8. junija zborovanje v Sevnici. Navzočih je bilo 28 članov in članic ter dva gosta: gdč. Grahek Karo-lina iz Sevnice, gdč. Runovc Ivana iz Vidma. Po pozdravu tov. predsednika so se reševali dopisi Zaveze. Zveze in konjiškega učit. društva. Vzame se na znanje poročilo o Zvezinem zborovanju, podano od tov. predsednika. Izstopila je iz društva tov. Drnovškova zaradi premestitve, pristopila pa je tov. Judničeva. Delegatom za Zavezino zborovanje se izvolijo: Drnovšek Fran. Pečnik Josip, Srebr-nič Fran, Starki Pavla, Supan Ignacij; namestnikom pa: Mohorko Ivan. Novak Vin-cencija. Nazorno podavanje tov. Drnovška o temi »Bistvo projekcijskega risanja. ki ga predpisuje novi učni načrt za risanje v ljudskih šolah« so poslušali vsi navzoči z največjo pozornostjo, kar je bilo najgotovejši znak njegove zanimivosti. Prihodnje zborovanje bo 3. avgusta na •Vidmu.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro.
Dne 30. junija je razposlal blagajnik Slovenskega učiteljskega društva za Istro tovarišem in tovarišicam izkaz zaostalih društvenih prispevkov. Mnogo jih je še.
ki se niso še odzvali svoji dolžnosti, zaradi tega opozarja podpisani na § 8. društvenih pravil ter prosi, da stori vsak svojo dolžnost, preden se podamo na dobrodošle počitnice. Dolina pri Trstu, 30. junija 1913. Fr. Jereb. t. č. blagajnik.
Književnost in umetnost.
»Zvonček« objavlja v 7. letošnji številki to-le vsebino: 1. E. Gangl: Cele Kula. (1809.—1878.) Pesem. 2. R. G.: Bajka o biserni roži. Konec. 3. V kraljestvu narcisa Vinjeta. 4. Cvetko Gorjancev: O petelinu, ki je pel1, pa so ga zaklali. 5. H.: Naš angelček je umri. 6. Boltarov Miha: Vijolica. 7. Tone Rakovčan: Pesem. 8. Nataša, Sofija in Živko Lapajnetovi. Podoba. 9. Dr. Ivan Lah: Balkan. (S 4 podobami.) Konec. 10. Fran Zgur: Trije žarki. Pesem. 11. I. L—č: Materi. Pesem.
12.	Davorinov: Oj. ta vetrček! Pesem.
13.	Borisov: Beg zime. Pesem. 14. Ivna: Sredi polja. Pesem. 15. E. S. Thomson - Drag. Humek: Mačka s smetišča. 16. Pouk in zabava: Zastavica v podobah. — Rešitev in rešila. — Vladarji-zdržniki. — Krokodili kot domače živali. — Bolgarsko junaštvo. — Smrt gluhonemega otroka. — Pes je nevaren človeškemu zdravju. — Ogromna sveča. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Kc;-tičkove risbe.
Srednješolski vestnik,
** Na ljubljanski realki je razpisano mesto historika. Prošnje uradnim potom do 20. julija.
** Imenovanje. Dr. Gvido Sajovic na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je postal pravi učitelj.
** Realna gimnazija v Idriji. Deželni šolski svet kranjski se je izrekel po daljši razpravi za izpremenitev realke v Idriji v realno gimnazijo. — Tako pridemo Slovenci ob edino slovensko realko po zaslugi »slovenskih« klerikalcev!
** Deželne barve v c. kr. dež. šolskem svetu na Kranjskem. »Slovenec« z dne 27. junija t. 1. (št. 145) piše do-slovno: Z ozirom na poročila ljubljanskih dnevnikov o prepovedi trakov v deželnih barvah ob pogrebu prof. Pajka je v včerajšnji seji dež. šolskega sveta doktor ►Ivan Zajec vprašal ekscelenco g. barona Schwarza, kaj je na teh vesteh resnice? Ravnatelj Junovicz odgovarja, da so na realki vsled mešanih narodnosti dijaštva razmere take, da je učiteljski zbor sklenil v zmislu disciplinarnih predpisov prepovedati in naročiti dijakomi, ne nositi kakršnakoli znamenja, ki bi bila v stanu eno ali drugo stran dijaštva izzivati. En razred se te prepovedi ni držal, vsled česar je on sam na nepozoren način nosilcem venca s trakovi v »slovenskih barvah« naročil, da naj se položi na voz. Dr. Zajec jemlje na znanje, da je učiteljski zbor sklenil omenjeno prepoved, ki je bila morebiti formalno pravilna, vendar pa izjavlja, da se mu ne vidi umestna v stvarnem oziru, ker na deželne barve se taki sklepi ne bi smeli raztezati. Pričakuje in izraža željo, da še kaj podobnega ne bo več zgodilo, kar se vzaime od strani predsedstva na znanje. — Prej je bilo v »Slovencu« toliko gromenja. da smo mislili: Junovicza pošljejo najmanj v penzijo! Sedaj pa — dr. Zajec »jemlje na- znanje« — »kar se vzame od strani predsedstva na znanje«. — Tako je čast slovenske trikolore rešena. Naj klerikalci vsaj tako bahaško ne ropočejo po papirju, ko že naprej vedo, da ne bodo nič storili!
lja je zaigrala v njih, ako sem mu pripovedoval, da naši šolarji v tem aH onem oziru lepo napredujejo in da delajo čast naši šoli še tudi tedaj, ko jih je usoda zanesla yun v življenje na razne strani sveta. Podpiral je blagii pokojnik vselej dejansko tudi ubožne šolarje, za nije je imel vedno odprto srce, pa tudi odprte roke. Še na smrtni postelji, ko je gledal bledi smrti takorekoč že v obraz, se je spomnil ubogih otrok središke šole z lepim zneskom 100 K. Tudii siromak ni šel nikoli praznih rok iz njegove hiše.
Ni se torej čuditi, da žalujejo po pokojnem' Ivanu Kočevarju vsi, ki so ga poznali, da jokajo po njem oni. ki so ga ¡ljubili. Ljubezen je delil, ljubezen si je tudi pridobil. Prijazen in ljubezniv je bil z vsakim in ni ga bilo tako preprostega človeka, da bi ne imel gospod Kočevar prijazne besede zanj. Ene lastnosti pokojnikove še ne smem pozabiti, lastnosti, ki je lahko v izpodbudo nam vsem, zlasti pa mladini, to je njegova trudoljubivost, to je njegovo veselje do dela. Bil je gospod, bil pa je tudi kmet. Nobenega dela se ni sramoval. V dobi ko je bil še zdrav in čil, je prijel zjutraj navsezgodaj za plug, popoldne pa za pero. Delo mu je bilo življenje, delo miu je bilo slast.
Ni se torej čuditi, da so Ti, preblagi prijatelj moj, ob Tvojem vsestranskem delovanju predčasno začele pešati moči; povsod si bil na mestu: delal si z delavnimi, žaloval z žalostnimi, veselil se z veselimi Ko si začutil, da so Tvoje moči preslabe, da bi služile krepki volji Tvoji, si se odtegnil vsestranskim skrbem ter se preselil z najlepšimi nadami v novo svojo hišo ter hotel pričeti novo. mirno življenlje. Toda Vsemogočni je v neskončni modrosti svoji ukrenil drugače, poklical Te je k sebi uživat onega veselja, ki ga ie pripravil tistim, ki ga ljubijo.
Da. umrl je mož, zatisnil je svoje trudne oči za vselej. Nikoli več ne bo korakala Tvoja nekdaj tako lahka noga po srediških livadah, nikoli po vzornih Tvojih goricah, ki si jih tako ljubil. Črtan si iz vrst živih — a četudi si telesno preminul, duh Tvoj ostane med nami ter nas bo bodrili k delu za vse. kar je blagega in dobrega, in ime Tvoje bodo imenovali v Središču s častjo in s spoštljivostjo še pozni rodovi.
Spavaj torej mirno, blaga duša', počivaj sladko v zemljti domači, v rojstnem svojem kraju, ki si ga tako neizmerno ljubil. Zbogom! Na snidenje! Anton Kosi.
Politiški pregled.
S: Odsek za državne nastavijence.
V državnem zboru se je vršila dne 24. junija zaključna seja odseka za državne na-stavljence in je bila končana debata o službeni pragmatrki za profesorje in državne učitelje. Pragmatika je bila sprejeta. Jako živahna debata se je razvila ziasti glede onih ugodnosti za uradnike, ki jih je vlada obljubila kot nekak predujem za pragmatiko, to je: zasedenje izpraznjenih sistemiziranih mest in ad per-sonam imenovanje večjega števila uradnikov, ki so že dlje časa v enem in istem razredu. Uradniških krogov se je namreč polastilo veliko razburjenje, ker se je zvedelo, da namerava vlada povzdigniti le tisoč uradnikov, in zato so zahtevali poslanci natančnega pojasnila od vlade. Ze v dopoldanski razpravi je bil sprejet predlog. da nai se pozoveta k seji tudi ministrski predsednik grof Sturgkh in finančni minister Zaleski. Oba ministra sta tudi prišla, in Zaleski je na dolgo in široko razpravljal o tem vprašanju in obljubil, da bo vlada izpolnila vse svoje obljube. Vendar pa podrobnosti tudi Zaleski ni hotel povedati.
* Pokojnine vdov. Obveljal je v poslanski zbornici načrt zakona, s katerim se določa najnižja pokojnina vdovam po državnih uradnikih in učiteljih na 1100 K in vdovam državnih slug na 600 K. Za vdove višjih razredov se določijo pokojnine: 1200, 1300, 1400. 1800, 2400, 3000, 4000 in za tri najvišje razrede po 6000 K. Ta zakon velja tudi za vdove, ki uživajo pokojnine.
* Komisariai na Češkem. Ministrska konferenca je sklenila v principu suspen-zijo češke ustave in uvedbo komisariata. Avtonomija dežele bo izročena komisiji, obstoječi iz dosedanjih deželnih odbornikov, katerim bo načeloval deželni maršal princ Lobkovic. Država bo po svojem zastopniku nadzirala vso upravo in bo v svrho sanacije derutnih čeških financ dovolila povišanje dež. doklad za 10% in pobiranje posebnega davka na pivo. 4 K od hektolitra. Na sklicani zadnji seji češkega deželnega odbora bodo najbrže češki deželni odborniki odložili svoje mandate. nakar bo vlada odgovorila z uvedbo komisariata in z razpustom deželnega zbora. Socialisti in realisti dolže Mlado-čehe in agrarce, da so oni s svojim nerodnim postopanjem zakrivili suspenzijo avtonomije. _
Obrambni vestnik.
** Narodni tiskarni v pojasnilo. »Slovenski Narod«, glasilo Narodne tiskarne v Ljubljani, odgovarja na trezno in stvarno izjavo upravnega sveta Učiteljske tiskarne. Ker mu je upravni svet zamašil usta s to izjavo, opleta in maha sedaj po »Učiteljskem Tovarišu« in se po-spne na tako imenitno in splošno stališče, da mu kratkomalo odreka pravico, da bi se smel kot učiteljski list potegovati in zagovarjati, pooblaščen ali nepooblaščen, učiteljske zavode in naprave. To bi bil lep učiteljski list, če bi ne storil tega! Ne, gospodje Narodne tiskarne, te pravice ne boste vzeli nikdar »Učiteljskemu Tovarišu«! Zdaj pa o zadevi »Zvončkovega« dolga v Narodni tiskarni. Res je, da se je »Zvonček« tiskal v Narodni tiskarni in da se je preselil v Učiteljsko, ko je začela poslovati. Kmalu nato je dobilo upravništvo »Zvončka« račun za zaostalo plačilo. Čez par dni, preden je moglo uprav-ništvo račun pregledati in vknjlžiti, pa pride stoga iz Narodne tiskarne in prosi, da naj se vrne upravi Narodne tiskarne podani »Zvončkov« račun. »Zvončkovo« upravništvo izroči račun in prosi, naj se mu kmalu zopet vrne. Račun se je res vrnil. a bil je za več sto kron večji kakor prvotni. Seve. da se je moralo upravništvo informirati, odkod ta razlika. Te informacije so bile precej dolgotrajne, kakor prav dobro ve Narodna tiskarna. Če bi to ne prišlo vmes, bi bil dolg že zdavnaj plačan. Res je tudi da upravništvo odplačuje sedaj dolg v obrokih, kakor je tudi res, da se drži plačilnih pogojev. Ako so ti neznani1 sedanjemu gospodarju v Narodni tiskarni, naj vpraša zanje gospoda predsednika. Zagotavljam pa Vas. gospodje uredniki »Slov. Naroda«, da bo dolg do vinarja poplačan v znesku drugega računa. Če bi bilo treba, lahko plačamo danes teh par sto kron, a to se nam ne zdi potrebno, ker imamo plačilne pogoje. Dobro, gospoda! Ker narodno-napredna stranka nima potrebnejšega in nujnejšega posla, ker nima reševati tehtnejših nroble-mov. očitajno si kdo ima več dolgov! — L. Jelene, predsednik Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
** V odgovor na polemiko »Slovenskega Naroda«: Ker nimamo tako slabega okusa, da bi mogli reagirati na tako vodeno polemiko, gremo rajši preko' nje na resnejše in koristnejše delo. Kot pe-
dagogi in učitelji moramo le z obžalovanjem konštatirati, da »Slovenski Narod« omalovažuje potrebo in korist mladinskega lista »Zvončka«, ki ga je svoj čas hvalil v feljtonih, in znanstveno-pedagoške revije »Popotnika«, ki je edini slovenski list te vrste! — Ali vidite, prijatelji, kam dovede človeka strast?! In s tem od naše strani — konec! Toda1 samo, če bo mir!
** Denunciant! Zopet se je oglasil — v »Slovencu«! Sedaj denuncira tov. Dra-gotina Česnika, ker je na dopustu, pa bo imel na slavnostnem zborovanju Postojnskega učiteljskega društva, ki ima na vzporedu vdanostno izjavo na cesarja, kot društveni predsednik slavnostni govor. Torej po denunciantovem mnenju ne sme napreden učitelj niti tamkaj govoriti, kjer se sklepa vdanostna izjava na cesarja? Potem pa še »Slovencev« denunciant grozi^češ. da se bo še drugod o tem govorilo! Šuft!
** Novi abeednik. »Slovenec « pise: Ker odpadejo letos okrajne učiteljske konference, bodo o uvedbi učnih knjig za bodoče leto odločevali stalni odbori in okrajni šolski sveti. V poštev pride zlasti abecednik »Moje prvo berilo«, katerega so sklenili vpeljati že lani nekateri okraji. Dotični sklepi nimajo nobene veljave, ker odobreni abecednik ni tisti, kakor ga je imelo lani učiteljstvo na ogled. Dejanske potrebe uvajati novi abecednik »Moje prvo berilo« ni nikjer, razen ondi, koder čutijo potrebo in dolžnost, podpreti »Učiteljsko tiskarno«. — »Slovenčevi« pedagogi. ki se sedaj prekucujejo že ob tako nedolžni, a obenem) tako vzorno sestavljeni knjigi, kakor je to Widrovo »Moje prvo berilo«, bodo vsak čas slišali travo rasti. »Moje prvo berilo« je ista knjiga, kakor je bila lani, samo da je izpopolnjena v smislu zahtev naučnega ministrstva. Zato bodo brez ozira na Učiteljsko tiskarno, ki je — mimogrede omenjeno — • knjigo krasno opremila, uvedli »Moje prvo berilo« povsod, kjer so to sklenili. Pedagogi iz Abdere pa nai študirajo sanjske bukve in druge take učene reči ali pa naj kar izčistijo naučno ministrstvo, da ne bodo tamkaj več aprobirali takih knjig, kakor je Widrova! Ministra Hus-sareka naj pošljejo v penzijon! Štrukelj. Simon in Smrdel bodo že drugega izbrali! Ali pa naj napravijo posebno ministrstvo za Slomškarje: ministrstvo zabavljanja in denunciranja. — V ostalem pa opozarjamo na oklic vodstva štajlerske Zveze! Ali bodo^ v Ljubljani hudi — jej!
** Iz Štajerskega nam pišejo: Ako »Slov. Narod« ne bo jenjai z napadi na Učiteljsko tiskarno, bo morala tudi naša organizacija govoriti kako besedo! Toliko za danes!
Kranjske vesti.
—r— Srečna dežela! Okrajni šolski svet v Kranju je na svoji seji dne 25. junija imenoval krajne šolske nadzornike za svoj okraj. Med temi krajnimi šolskimi nadzorniki je samo enajst župnikov! —-Blažena, srečna dežela!
—r— Vsaka krivica se maščuje! Klerikalci so odjedli ljubljanskemu učiteljstvu. 6000 K, ki mu jih je hotela nakloniti človekoljubna večina ljubljanskega občinskega sveta. Storili so to klerikalci iz grde hudobije, iz brezmejnega sovraštva do učitelistva! Niti otroci ljubljanskih učiteljskih rodbin se jim ne smilijo! Ljudje brez duše in brez srca! Ali maščevanje pride slej ali prej! Zakaj, zapisano je: Kateri pa se ustavljajo, sami sebi pogubljenje nakopavajo! (Rim. 13. 1. 2.)
—r— Strašna nesreča je zadela ljubljanskega nadučitelja Janka Nepomuka Jegliča. Njegova 171etna hčerka Zorka, dijakinja V. razreda I. državne gimnazije, se je s svojo prijateljico Šimenčevo vozila s čolnom po Ljubljanici. Čoln se je prevrnil, in obe deklici sta padli v vodo. Ši-menčeva se je rešila. Zorka Jegličeva' pa je utonila. Tako je kruta smrt uničila mlado, nadepolno življenje. S tem strašnim udarcem hudo prizadeti rodovini izrekamo odkritosrčno sožalje!
—r— Iz deželnega šolskega sveta na Kranjskem. Imenujejo se: učitelji Smolik Izidor, Borovnica; Amalija Stare, Razdrto; Anton Vižin, Dolenji Semen; Franc Zupan, Pavla Lamipe, Karolina Gomilšek, Marija Košak, Pavla Marinko. Vič; Vladimir Požar in Frančiška Požar na Buda-njah; Marija Švajger v1 Št. Janžu; Uršula Porenta v Moravčah in Leopoldina Kos na Blokah. — Razpišeta se nanovo nad-učiteljsko mesto v Mošnjah in učno mesto v Zelimljah. Začasno se vpokojita Marija Garbeis v Zagorju in' Marija Drenik v Kalu. — Sistemizira se novo učno mesto v Novem mestu za zgodovino, zemljepis in telovadbo.
—r— Nadz. dami g. VVesnerjevi na dekliškem liceju je občinski svet dovolil dopust, da vodi internat »Mladike«. — Strežnice na otroških vrtcih v Ljubljani dobe plačo tudi v počitnicah. — Ana Šu-steršičeva se imenuje za pomožno vrtna-
J
-...............- ..........-.,•-.	- ■	- -,-	-	.III. «T	I	...........11......
Šolske potrebščine Marija Tičar
S	trgovina s oaoiriem in galanterijo
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
1
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
—	. (nasproti „Zlate kaplje". ———
Cene nizke!
Postrežba točna!

J
Štajerske vesti.
—š— O gonji proti štai. Lehrerbundu
— dosedaj samo od učiteljskega društva Miirzzuschlag — bi še imeli k članku, objavljenem na drugem mestu, dostaviti to-le: Ko je imela letos c. kr. štajerska kmetijska družba v Gradcu svoj občni zbor, je zgfornještajerski delegat Regula napadel vse štajersko učiteljstvo ter mu kratkomalo odrekel vso pravico do regulacije plač in izboljšanje gmotnega stanja. Takrat se ni oglasil noben nemški tovariš« ki bi nas zagovarjal, storil pa je to naš tovariš Cvetko iz Vučje vasi na Murskem polju. Pisal sem mu takoj takrat, naj' objavi detajle o tem nastopu v Gradcu, in sicer za to, ker so se že vedno in vedno slišali glasovi iz vrst naših nemških tovarišev, da mi Slovenci v zadevi regulacije nič ne storimo itd. Tovariš Cvetko tega ni storil, pač pa je meni ipisal: »Oni Regula je bil res velik —! Ne samo. da je tam citiral v celoti dr. Steinwenderjeve reakcionarne predloge in vnemal agrarce za nje. bil je še toli predrzen, da je očital učiteljstvu nedelavnost. K temu pa je še dostavil to: Ich habe mir für mich eine Rechnung angelegt, nach velcher der Lehrer im Durchschnitt täglich nur zweiein-.halb Stunden Arbeitszeit hat; wie so, daß die Lehrerschaft dann ¡noch eine Erhöhung ihrer Bezüge von uns verlangen kann?« — Mene je ta impertinenca jako razburila. Grof Attems ga je sicer malo zavrnil, precej občutno sem ga hotel jaz, toda dr. Gl. me je odvrnil od tega; pozneje mi je bilo žal, da sem ga slušal. Kar sem
rico z adjutumom 940 K na otroških vrtcih v Ljubljani.
—r— Ustanove za slepe otroke. C. kr.
deželna vlada v Ljubljani je meseca aprila t. 1. razglasila, da je z začetkom prihodnjega šolskega leta 1913./1914. oddati dve do tri mesta za slepe otroke, ki bi se vzgo-jevali v zavodu za slepe v Lincu. Do določenega roka pa ni bilo vložene nobene prošnje za podelitev razpisanih ustanovnih mest, kar utegne imeti svoj vzrok v j tem. da starši, ki imajo slepe otroke, niso zvedeli za razpis. Zato se opozarjajo vsi, ki jim je skrbeti za slepe otroke, da še lahko prosijo za podelitev napominanih ustanovnih mest do 20. julija 1913. Prošnje pa naj se vlože deželnemu odboru kranjskemu, ki jih bo potem poslal c. kr. deželni vladi. Pravico do ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazni, ter so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. Prošnjam Je priložiti krstni in domovinskil ist. izpričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravnikovo izpričevalo o zdravju in iz-obraznosti dotienega slepega prosilca.
—r— Občinski svet ljubljanski. Iz zadnje seje: O prošnji Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev za podporo povodom proslave 251etnice, ki bo letos v Ljubljani, je poročal obč. svetnik tov. Li-kozar in predlagal v odsekovem imenu, da se nakaže Zavezi 500 K podpore. Občinski svetnik Zajec izjavlja v imenu kluba obč. svetovalcev S. L. S., da bo njegov klub glasoval za podelitev podpore, na-glaša pa, da se je s to podelitvijo ustvaril prejudic. — Obe. svet sprejme odsekov predlog. — Občinski svetnik tov. Likozar 3e nadalje poročal o osnovi pravilnika za dnevno zavetišče na IV. mestni deški ljudski šoli. Dnevno zavetišče je namenjeno za otroke 2. in 4. mestne ljudske šole in za otroke pomožne šole; vodstvo zavetišča naj se poveri le izprašani učni osebi, ki jo potrdi deželni šolski svet; število otrok v zavetišču ne sme presegati 50, od teh se sprejme 30 brezplačno, 20 proti plačilu; prošnje za sprejem v zavetišče je vlagati ob začetku šolskega leta pri vodstvu 2. in 4. mestne ljudske šole. Voditelju zavetišča na} se prizna vsako leto 100 K nagrade. — Sprejeto.
—r— Štirirazredna ijdska šola v Tržiču se razširi v 8 razrednico. kakor hitro bo novo šolsko poslopje dograjeno. V prvih šestih razredih se bodo poučevali dečki in deklice skupno, v sedmem in osmem razredu ipa ločeno po spolih.
—r— Nov šolski okraj bodo tvorili okraji Železniki, Črešnjice in Studeno, ter bodo za šolarje teh okrajev zidali novo šolsko poslopje.
—r— Šolska služba. Obolelega učitelja in šolskega voditelja Jožefa Goleta pri Devici Mariji v Polju bo nameščal Franc Jankovič, dosedaj suplent v Škoc-janu.	_
povedal pozneje, ni naredilo pravega efekta; nekaj je bil kriv moj afekt, nekaj pa nemir, ki se je pojavil pri Nemcih. največ pa nepripravljenost. In končno: nemški govoriti je pač Slovencu vedno bolj težko, ako se hoče pri tem preriti di-plomatično skozi Scilo in Karibdo! — Nemški tovariš in delegat Meixner iz Frohnieitna, ki takrat sicer sicer ni bil navzoč, mi je drugi dan obljubil, da mu piše odprto pismo v vseh graških listih, toda do danes (13. aprila) še menda tega ni storil. Danes sem mu pisal, naj mi naznani, kaj nakani, obenem- tajniku H., da mi primerno opiše in oriše tega Regulo. Povsod so taki, nas še za borne drobtine zavidajoči —! Nemški tovariši so že bili prisotni, a ostali so — šleve!« Tako tovariš Cvetko! Naj si bo efekt njegovega govora tak ali tak. dejstvo je, da je brez-izjemno vse štajersko učiteljstvo pred napadi iz nemških vrst zagovarjal boš slovenski učitelj; in to še pred takim imenitnim forumom, kakor je občni zbor c. kr. kmetijske družbe, kjer se nahajajo groije in baroni, veleindustrijalci, veleposestniki in veletrgovci, državni in deželni poslanci in uradniki najrazličnejših kategorij, dol do preprostega kmeta, nemškega kakor slovenskega, brez razlike politiške stranke, kjer ga mora slišati dežeini glavar in cesarjev namestnik, kjer so izve-čine vsi tisti, ki nam režejo kruh in kjer so ravno Nemci v najmanj trikratni večini. Tam se ni oglasil noben nemški tovariš, kaj šele kak drugi Nemec, ki bi se zavzel za nas, storil je to naš rojak, naš tovariš, ki se je še imel boriti z jezikovnimi težkočami! — Prosim, povejte vse to nemškim tovarišem, nemškim odbornikom Lehrerbunda in zgornještajerskim rovarjem, da nismo mi organizirani slovenski učitelji na Štajerskem v Lehrerbundu »trotje«, marveč da so ravno oni tisti implakabilni elementi, ki hočejo s svojo- sejungacijo ustvariti k starim še nc ve ovire in težkoče, tako da ne bodo tisti, ki nam režejo kruh, učiteljstvo niti več vprašali in ne poslušali, ampak bodo »regulirali« po svojem. Michl — pameti
—c
Zveza nem. učit. društev na Štajerskem objavlja sledečo izjavo: Da se odtegne starostna doklada zaradi obsodbe potom disciplin, preiskav, nasprotuje to postavnim določbam o učit. plačah z dne 19. sept. 1899, kakor tudi disciplinarnemu zakonu z dne 26. avgusta 1904. Zakon o učiteljskih plačah zahteva v § 3., da je za dobavo starostne doklade potrebno: 1. da je učna oseba definitivna, 2. da službuje nepretrgoma pet let in 3. da se izkažejo povoljni učni uspehi. Ako so ti pogoji dani, se ima starostna doklada dovoliti, pri čemer se iz smisla zakona jasno razvidi, da se povoljni uspehi nanašajo edinole na poučno delovanje v šoli. Uspeh pa je gotovo takrat najbolje izkazan, ako se doklada od okrajnega ali mestnega šolskega sveta priznava in priporoča. Dalje so v disciplinarni postavi (§ 19.) natančno določene kazni. Črtanje starostne doklade pa se tamkaj ne najde. Tudi nikjer ni povedano, da bi se z odtegnjenjem smela ali morala kazen poostriti. To bi naj c. kr. deželni šolski svet pri podelitvi starostnih doklad upošteval in že storjene sklepe, ki se ne strinjajo s temi temeljnimi določbami, iznova preiskal in popravil.
—c.
—š— Iz Gradca. Tu se je vršila sod-nijska obravnava proti učitelju K. Lukasu od Sv. Janeza pri Arvežu, ker je dne 8. maja v šoli tepel nekega učenca s šibo po glavi zaradi pomazane naloge tako dolgo, da je šibo potrl, na kar ga je še udaril z metersko palico po glavi, zaradi česar je zadobil deček bonko na glavi. Deček je v jutro dne 11. maja umrl. Zdravniško preiskovanje je dognalo, da tepenje ni bilo prvotno v nobeni zvezi z vzroki njegove smrti, temveč so se pokazale na mrenah možganov zastarele premembe. Ker so tudi deca izpovedale za krivdo učiteljevo razbremenilno, je bil taisti le zaradi prestopka §§ 413. in 420. kaz. zak. (prekoračenje kaznilne pravice) obsojen in kaznovan s petdnevnim zaporom. — Učitelji, čuvajte se!	—c.
—š— Iz Zibike v šmarskem okraju se malokdaj kaj sliši v širjo javnost. A za razmere v tej »pošteni, krščanski občini« sta značilni ti dve dogodbi: Učitelja Bla-zinška imajo tukajšnji klerikalni mogotci na sumu, da ni iste politiške vere kakor oni, dasi se Blazinšek ni nikoli niti najmanj bavil s politiko. In ker mu drugače niso mogli dati čutiti pristne »krščanske
ljubezni do bližnjega«, so mu sodnijsko odpovedali stanovanje v šolskem poslopju. Kje hoče dobiti v Zibiki primerno stanovanje? Pozivamo šolske oblasti, da napravijo tej zibiški nasilnosti konec! Za zi-biško politiško vodstvo, t. j. seveda pre-častita duhovščina, je značilno, da je kaplan nekega fanta tako nabil, da ga je ranil in da se ima zaradi tega zagovarjati pred kazenskim sodiščem!
—š— Poizkušen samouinor gimnazijca. V Celju se je z revolverjem ustrelil v glavo 191etni sedmošolec celjske gimnazije Robert Griiich, ker je v šoli dobil slabe rede. Zadel se je pa slabo in je upanje, da okreva.
Goriške vesti.
—g— Odlikovanje. Občni zbor »Goriškega kmetejskega društva«, ki se je vršil 26. junija t. 1. v Gorici, je imenoval ravnatelja goriškega c. kr. kmet. kemičnega po-izkuševališča I. viteza Bolleta, sedaj v pokoju, zaradi njegovih zaslug za povzdi-go kmetijstva v slov. delu poknežene grofije Goriško-Gradiščanske soglasno svojim častnim društvenikom.
—g— Umrl je v goriški bolniščnici 661etni Ivan Silič. učitelj jezikov, doma iz goriške okolice. Bival je zadnji čas v Ron-kih. Večji del svojega življenja je prebil v Ameriki. — V Oseku je umrl nadučitelj Anton Bele v 52. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni. R. i. p.!
—g— Dijaški koncert v soboto je uspel v vsakem oziru prav dobro. Omeniti je v prvi vrsti dijaški zbor, ki je pod spretnim, temperamentnim M. Kogojem zapel nekaj umetnih in narodnih pesmi. Posebno lete bile pete s tako fineso in s tolikim razumevanjem, da je bil res pravi užitek poslušati te mlade pevce. Dirigent Kogoj se je predstavil tudi kot vrlo dober pianist ter nam je z redko spretnostjo zaigral šestero težkih kompozicij. Pripomniti pa je treba, da je bolje prodrl kot diregent v duh podanih pesmi kakor, •pa kot pianist. Tudi prr spremljevanju ba-ritonista Šimenca1 se je pokazalo, da bolje obvlada pevski zbor kakor pa tehniko finega, delikatnega spremljevanja. Vsekakor pa je treba priznati, da se je vkljub svoji mladosti pokazal kot umetniški talent, ki utegne postati še prvovrsten glasbenik, ako se z vso vnemo posveti muzi-kaličnim študijam, kar nam pričajo tudi njegove primeroma prav dobre kompozicije.	. xyz.
—g— Preddvorana »Central« in »Orli«. Goriški »Orli so imeli svoj lokal v klerikalnem1 »Centralu«, ki jih je pa vrgel na cesto, O vzrokih piše »Gorica« takole: »K članku v zadnji »Gorici« in v »Prim. Listu« (št. 25a.) nam od merodajne strani še poročajo: Noben pameten gospodar ne bi1 bil mogel dalje kaj takega trpeti, kar se je godik> v »Centralu«. Na odru so včasih napravili stranišče in so enkrat po-mazali z blatom celo dragoceno obleko, ki se je hranila za veselico drugi dan. Pod odrom je bil cel kup blata. Klavir, ki je bil na odru, je bil raztolčen v pravem pomenu besede in se mu je cek> noga odtrgala.« — To so pa res lepi ptiči!
—g— Iz Sv. Križa. Šolska slavnost, ki se je vršila v nedeljo, dne 15. junija1, v Sv. Križu, pod vodstvom tov. učitelja Palj-ka. je uspela1 v vsakem oziru, tako v gmotnem, kakor v moralnem popolnoma nepričakovano. Velika množica ljudi, se je zbrala na obšernem grajskem dvorišču, ki je bilo slavnostno odeto s slovenskimi trobojnicami ter željno pričakovala, da vidi svoje male na odru. — Vset očke, tako pesmi, kakor petje, igre, prizori, razni nastopi, telovadba — vse je —■ ^'o- mno-gobrojnemu občinstvu, ki ni varčevalo s ploskanjem prirediteljem in učitelju Palj-ku. ki jih je s toliko požrtvovalnostjo pripravil do krasne uspele prireditve. — Le tako' naprej!
Tržaške vesti.
—t— Tržaškemu učiteljstvu! Tržaško slovensko učiteljstvo opozarjamo, da naj ostane konsekventno svojemu glasovanju in sklepu pri okrajni učiteljski konferenci glede upeljave novih šolskih knjig in nai pokaže, da ne menjava svojih nazorov od danes do jutri, najsi se zanje izreče skupno ali posamezno: da se ne da begati.	, .
Istrske vesti.
—i— Za varstvo istrskih starožitno-sti. Istrski deželni odbor je naročil vsem županstvom in raznim korporaoijam. naj pazijo, da ne pojdejo zgodovinske starine iz dežele. Kakor povsod, se oglašajo namreč tudi v Istri špekulanti, ki kupujejo za mal denar čestitljive spominke davne preteklosti ter ropajo s tem deželo njene individualnosti in zanimivosti. Deželni odbor opozarja, naj se gleda onim kupoeval-cem na prste, ljudje naj bi pa oddajali reči domačim muzejem, ki slednjič ne plačujejo starin nič slabše nego tujci.
Književni natečaj. Podpisani odbor raspisuje nagradu od 200 K (dvije stotine kruna) za spis, koji bi najviše koristio hr-vatskom i slovenskom narodu v Istri. Spis mora zapremati najmanje tri. a ne smije prekoračiti četrti štampana arka. Ima1 biti pisan lijepim hrvatskim jezikom, tako da ga može razumjeti svaki naš pismen čov-jek u Istri. Piscima je prepušteno, da iz-aberu književnu formu: pripovjest, pjes-mu. razgovor, razprava itd. Radi naročite svrhe smije spis iznimice biti pisan i u narječju kojega' istarskoga kraja. Natječaj traje do Božiča 1913. Ime pisca ima biti rukopisu priloženo u zatvorenom pismu, koji če biti označen istimi geslom kao i rukopis. Nenagradjeni rukopisi vratiti če se na zahtjev piscima. a nagradjeni po-stoji svojina pot pisan o ga- odbora, koji če ga štampati. Posebni honorar neče se piscu splatiti, ali troškovi za izdanje i razpa-čavanje, kao i primici od spisa posebice če se bilježiti. pa če piscu pripasti povrh nagrade 10% čistega dobitka. Pisci neka izvole svoj rukopis do 25. prosinca 1913. poslati na adresu: Profesor Franjo Nov-ljan — Pazin. U Pazinu. dne 29. lipnja 1913. Odbor za Prosvjetu: Prof. Fr. Novljan, predsednik. Dr. I. Prudan, tajnik.
—i— Iz Hrušice pri Podgradu pišejo: V soboto, dne 21. pret. m., smo imeli tu šolsko izpoved. Preden je izpoved pričela', je maševal mons. Rogač. Ravno med darovanjem pa je strašno zagrmelo. strela je udarila v strelovod, s katerega pa je zdrknila v cerkev. Učinek je bil za' hip strašen, ker je strela švigala po cerkvi, ki je bila na mah vsa polna dima; in ker je strela, kakor se je moglo potem konšta-tirati, na treh krajih šla iz cerkve v zemljo. Bilo je takrat v cerkvi poleg mašujočega duhovnika, nadučitelja. 2 učiteljic in vero-učitelja okolo 70 šolskih otrok. Ko je strela udarila, je vrgla v cerkvi se nahajajoče otroke po tleh. nadučitelja. veroučitelja in učiteljice, ki so se nahajali v klopeh, pa' vsakega v svoj kot. — Prvi hip se je zdelo, kakor da je strela; ki je švignila med deklice, med njimi hudo gospodarila. Ko Pa se je polegel prvi strah, smo videli, da ni strela (prizadela nikake škode. Nihče ni bil ubit ali telesno poškodovan. Nastala pa je med otroki velika panika. Zbežali so vsi iz cerkve1 v šolo, kjer jih je soproga tov. nadučitelja mirila in tolažila. Pozneje se je nabralo v cerkvi mnogo ljudi, ki so mogli na tleh razločno opazovati sledove strele.	_
Koroške vesti.
—k— Nadučitelisko mesto v Globas-nici je menda nanovo razpisano, čeravno so se trije kompetenti potrudili za to službo. Najstarejšega in najboljše kvalificiranega prosilca je Benda odklonil, ker se ne plazi po trebuhu pred nemškimi bogovi v Celovcu. Benda misli morda, da se bomo mi na lastni zemlji prilizovali nemškim trinogom! Okradli so nas sploh vseh pravic. Niti ene učiteljske službe na meščanskih šolah ni pripustil deželni šolski svet Slovenoem-učiteljem. Na meščanskih šoiah v Velikovcu in Borovljah, kjer tvorijo Slovenci večino, iščemo zaman Slovenca. Nastavljeni so Nemci, če tudi brez izpita. — Če pa slučajno zahteva slovenski šolski svet za Narodno šolo v. Šent Jakob, slovenščine vešče učiteljice z izpitom, pa je nemški gospodi sitno, češ, da takih učiteljic na Koroškem sploh ni. Seveda čaka velika množica učiteljic na službo: a kako naj Nemka, ki pozna le par domačih narečnih izrekov, uspešno poučuje slovenščino v Narodni šoli? Za zagrizenega nadzornika v Beljaku, ki v go-stilnici tako imenitno zabavlja čez Slovence, seveda zadostuje taka slovenščina, ker jemlje mero po svojih črevljih. Za nas na ne!
Upravno sodišče o Sokolstvu. Dve
leti visel je nad sokolskimi društvi Da^-moklejev meč, da jim je bilo onemogočeno vzgajati lastni naraščaj. Kakor je znano, je proglasilo ministrstvo sokolska društva kratkomalo za učne zavode, to je za šole, k; naj bi bili podrejeni šolskemu zakonu. Znan sokolski činovnik, odvetnik v Brnu, dr. Z. Pluhaž je spravil zadevo pred forum upravnega sodišča^ ki je razveljavilo dotieni ministrski odlok kot neposta-ven. S tem je rešil suženjstYa šolskega bi-rokratizma kar hipoma vsa sokolska in druga telovadna društva. Senat upravnega sodišča je bil nemški, in čuditi se moramo, da je zavzel napram sokolstvu tako ugodno stališče. Razsodil je, da se potegujejo sokolska društva popolnoma z vso pravico za to, da si s telovadbo šolske mladine zasiguraio svoj naraščaj. Konšta-tiral je (skoro gotovo v pouk vsem deželnim šolskim svetom), da se razlikuje delovanje sokolskih društev, ki ima namen dvigniti telesne in nravne moči slovanskega ljudstva, temeljito od šolske telovadbe, zaraai česar je ta nikakor ne more nadomestiti. Upravno sodišče zavzema stališče, da ni mogoče prištevati sokolska društva k zavodom za šolski pouk in da! ravno zaradi tega niso podrejena določbam šolskih zakonov. — Zato opozarjamo vsa sokolska društva, da naj v prihodnje ne vlagajo nikakih prošenj za dovolitev takcimciicvanih telovadnih tečajev. V slučaju pa. da jim je bila prepovedana telovadba šolske mladine, naj prično takoj in brez vsakega naznanila s telovadnim poukom tiste.
Društvo za oskrbo gluhonemih slepcev na Avstrijskem. Meseca decembra lanskega leta so ustanovili na Dunaju društvo z imenom: »Fiirsorgeverein fiir die Taub-stumm-Blinden in Oesterreich«. Namen tega društva je, ustanoviti zavod, kamor bi sprejemali' gluhoneme slepce z Avstrijskega na vzgojo, izobrazbo in delo. Na-daljni namen društva je pa tudi ta. da vodi natančne zapiske gluhonemih slepcev od njihove prve mladosti naprej. To društvo bi zdaj rado dobilo od dotičnih občin naslove ondi živečih, pri ljudskem štetju leta 1910. kot »gluhonemi slepci« popisanih otrok, ki bi morali v šolo hoditi. (Ime in starost gluhonemih slepcev, ime in bivališče ter poštna postaja staršev in varuhov.) Društvu je podaril dobrotnik hišo z vrtom na Dunaju, XIII./5., LinzerstraBe št. 478. To hišo je društvo priredilo za dom gluhonemim slepcem z Avstrijskega ter jo namerava dalje tako urediti, da bo zadoščala vsem pomoči potrebnim gluhonemim slepcem z Avstrijskega. Doslej so bili sprejeti v omenjeni društveni dom že štirje gojenci iz treh različnih kronovin. Na to društvo opozarjamo one kranjske občine, ki imajo med svojimi domačimi morda kakega gluhonemega slepega otroka, da mu prijavijo zaželene podatke za matico gluhonemih slepih otrok.
Nov svetovni jezik je izumil ameriški profesor Braendle. Imenuje se »Velt-lang« in je zgrajen na podlagi angleščine. Prof. Braendle. ki govori 20 jezikov1 in pozna še veliko drugih, pravi takole: Sko-ro v vseh jezikih se za' silo izhaja s 1800 besedami, če se pa zna 5000 besed, se jezik lahko praktično uporablja. Pri sestavi svojega »Veltlanga« sem vzel 3000 besed iz angleščine, ki je danes najbolj razširjeni jezik na1 svetu. Tevtonski jeziki nudijo tudi mnogo boljšo podlago' za nov jezik nego romanski. »Veltlang« je pravzaprav angleščina z enostavno pisavo in slovnico.
Absolventom srednjih šol. Akade-mično društvo Hrvatov - agranomov »Lipa« na Dunaju priporoča absolventom srednjih šol, da se v čim večjem številu posvetijo gospodarskim naukom kakor najvažnejše veje znanosti, ki more največ pomagati našemu narodu do materialnega finančnega in kulturnega napredka. — Njvišji gospodarski zavod je c. kr. visoka šola za kulturo zemlje na Dunaju, ki se deli v gospodarski oddelek ali agronomijo, gozdarstvo in kulturno tehniko. Za čem gredo v glavnem poedini oddelki, je razvidno že iz samih besed in ni treba posebnega tolmačenja. Cas naukov traja štiri leta, v katerem času se mora dijak splošno izpopolniti v svoji stroki in z nadurnim izpopolnjevanjem more doseči doktorat. — Kdor želi točnejših informacij, naj se obrne do 1. avgusta ali pa od 1. oktobra dalje do: Akademičnega društva Hrvatov-agronomov »Lipa« na Dunaju XVIII, k, k. Hochschule fiir Boden-kultur, a od 1. avgusta do zadnjega septembra do katerega društvenih ferialnih odbornikov, in sicer: Luka Bauer Sotin, Slavonija; Mate Grževič, Cerovlje, Istra; Ivan Botter, Zenica, Bosna.
Vložitev napovedi za odmero osebne dohodnine in rentnega davka. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva objavlja: Kakor znano, se je obrok za vložitev
napovedi glede na odmero rentnega davka in osebne dohodnine za leto 1913 večkrat podaljšal in se je končno ukazalo, da se rok raztege do 31. julija, s katerim dnem poteče. Davčnim oblastem je ukazano, da morajo napovedane vzorce nemudoma strankam dostaviti in da se morajo stranke, ko te vzorce izpolnujejo, ozirati na določila sedanje postave, napovedi pa lahko tudi že pred 31. julijem vlože. Ker je že precej pozno, ni izključeno, da morebiti vse napovedi pred koncem letošnjega leta ne bodo rešene. Tisti davkoplačevalci, ki jim plačilni nalogi do kcnca novembra ne bodo dostavljeni, morajo tudi 2. obrok davka v zmislu postave v tisti višini vplačati, ki je bila lani predpisana.
Slovenci na Reki so1 imeli svoje podporno in izobraževalno društvo, ki je štelo že par sto članov in je imelo inventarja za 3000 K. Pravila društva pa vlada ni hotela potrditi, marveč je ukazala razpust društva v 24 urah.
Državnih uslužbencev je v Avstriji 403.351. Plače njihove znašajo na leto 1010 milijonov; torej več nego tretjina vseh državnih dohodkov!
30 milijonov kron po nepotrebnem iz-ineče vsako leto vojaška uprava. Patrio-tičui list »Linzer Volksblatt«, ki ima tudi ozke stike z vlado, konstatira dejstvo, da je na Avsrijskem v razmerju proti Nern^ čiji 9000 častnikov in vojaških uradnikov preveč. V nemški armadi, ki šteje v miru 770.711 podčastnikov in vojakov, je na 1000 mož 48 oficirjev; v naši armadi z mirovnim stanjem 400.000 mož je na 1000 mož okolo 72 oficirjev. Oficirski zbor šteje na Avstrijskem 29.194 oseb. Ako vzamemo, da je od tega števila 9000 oseb preveč in izda vojaška uprava za vsako osebo na leto povprečno 3400 kron, tedaj iz-meče po nepotrebnem 30 milijonov kron vsako leto. Prišteti moramo pa še pokojnine, ker od teh 9000 oseb gre vsako leto pieeejšnje število v pokoj, in potem seveda še znatno naraste vsota. Avstrijski militarizem je torej še vse bolj požrešen kakor militarizem po drugih deželah. Vsaka vojna ladja velja na Avstrijskem šest do osem milijonov več, in vsako leto gre okolo 40 milijonov kron za nadšte-vilne oficirje. Potem ni čudno, da ni za socialne in kulturne potrebe nikdar denarja na Avstrijskem, posebno še za uči-teljstvo ne! _
Obrtno šolstvo.
V c. kr. državno obrtno šolo se sprejemajo učenci izključno le v jesenskem terminu, in sicer v one oddelke, ki prično s poukom sredi septembra (to je delovod-ska šola za mehanično-tehnične obrti, delovodska šola elektrotehniko, mojstrska šola za mizarstvo, strokovna šola za lesno in kamneno kiparstvo, ženska obrtna šola) v dneh 15. in 16. septembra; sprejem v stavbno'-obrtno šolo. ki se otvori vsako leto 3. novembra, pa se vrši zadnje tri dni meseca oktobra. — Sprejemni čas za specialne kurze se pred pričetkom vsakega kurza posebe objavi.
Delovodska šola za elektrotehniko na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913'14, to je 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljati obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za sprejem je treba dokazati: 1. daje prosilec dovršil 17. leto, oziroma da ga dovrši v istem solarnem letu. v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je izučil kake mehanično-tehnične ali elektrotehnične obrti, ali pa da ima vsaj triletno prakso v kaki obrti. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje Ijudsko-šolsko izpričevalo^; 3. morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v katere ie hodil prosilec za učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju; f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši 15. in 17. septembra. Vpisnina1 znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa1 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in delavniške takse.
Razgled po šolskem svetu.
— Redovniki in redovnice v šolah.
Redovniki poučujejo v Avstriji na 11 javnih državnih gimnazijah. 8 zasebnih gimnazijah, 5 učiteljiščih, 2 trgovskih šolah, 6 meščanskih in 20 ljudskih špjah ter vodijo
28 dijaških zavetišč. Redovnice učijo na 3 dekliških gimnazijah. 10 učiteljiščih, 8 licejih. 4 trgovskih šolah ter vodijo 108 penzionatov. Nadalje poučujejo na 56 zasebnih meščanskih šolah, na 671 zasebnih in 143 javnih ljudskih šolah. Končno vodijo še 312 delovnih šol, 273 otroških vrtcev, 64 nadaljevalnih šol, 5 tečajev za otroške vrtnarice, 6 tečajev za učiteljice ročnih del, 19 gospodinjskih šol in zavod za hčere vojakov (moštva). V 1. 1910. je bilo v Avstriji 11.116 redovnikov in 27.389 redovnic.
— Za rektorja univerze v Lvovu za 1. 1913/14 je imenovan profesor državnih znanosti dr. Stanislav Starzynski.
—Vseučilišče v Sarajevu. Bosenska korespondenca1 poroča poluradno, da je skupno finančno ministrstvo sestavilo nov načrt za sarajevsko vseučilišče. Načrt je danes popolnoma aktualen in se te dni avstrijski vladi predloži troškovno vprašanje. Najprej se v bosenskem deželnem proračunu zagotovi vsota, ki je potrebna za izobrazbo profesorjev. Nato se otvori univerza, in sicer najprej modroslovna fakulteta, kjer se bodo vzgajali profesorji za bosenske srednje šole. Za tem prideta na vrsto pravna in bogoslovna fakulteta in končno še medicinska. Ministrstvo upa, da Srbi ne bodo delali nobenih težav. Madjar-sko časopisje piše. da bo ta univerza gnezdo »panslavizma«. Proti tej univerzi pa je celo »Reški Novi List«, ki zahteva vseučilišče v Ljubljani in izpopolnitev zagrebškega.__
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Vdani kolega: Vsak anonimni dopis gre brez izjeme v koš.
Zahvala.
Za vso ljubezen izkazano predragemu soprogu oziroma očetu, gospodu
Lovrotu Letnarju
ob njegovi bolezni in smrti, kakor tudi za vse presrčne dokaze blagega sočutja ob veliki nesreči se najlepši zahvaljujeta. V Mengšu, dne 29. junija 1913.
Ana in Ivan Letnar.
Knjigoveznica
Anton Janežič
H IFlorij anska ulica 1A
g§ se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajačih
■tiHinuimiiNiiMiiii dd« miiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
Učitelji, ki se udeležijo trgovskega tečaja na obrtni šoli, dobijo lahko hrano In stanovanje pri tovarišu Janku Likarju. Zglasiti se ie v Učiteljski tiskarni. Bn^raHnnnnnBHBrai
Naš denarni zavod
Geslo: Kar piodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov »tj» ladruiea i omejenim jamstvom.
Promet do konca junija K 85.588'26. Uradne ure: Vsak četrtek od '/,2.—V,3, popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	,
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met»
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, fianele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko.
Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
-	trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
—	—
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7" Gi-orlcI
Tržaška u-lica, šte"v. ±<3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.


:

Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč'?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smtti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. »ob.
*