Razredni pouk 3/2015 39 Pouk, ki navduši Načrtovanje pouka tujega jezika v 2. razredu Maja Kuronja Osnovna šola Veržej Povzetek: Prispevek predstavlja primer uvajanja nemščine kot prvega tujega jezika v drugem razredu na OŠ Veržej. Predstavljena so nekatera teoretična izhodišča o prednostih zgodnjega učenja tujega jezika, primeri sodelovanja s starši, primer načrtovanja letne priprave na podlagi učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu ter izpostavljene nekatere aktivnosti in dejavnosti pri pouku, ki so prispevale k ohranjanju motivacije učencev za učenje tujega jezika. Ključne besede: zgodne učenje nemščine, sode- lovanje s starši, letna priprava. Planning Foreign Language Lessons in the 2 nd Grade. Abstract: The paper presents the example of introducing German as the first foreign language into the 2nd grade of Veržej Primary School. It presents a few theoretical premises on the advantages of early foreign language learning, examples of cooperation with parents, an example of planning the yearly lesson plan based on the foreign language curriculum in the 2nd and 3rd grade, and points out some of the classroom activities which have contributed to preserving the motivation to learn a foreign language. Key words: early learning of German, cooperation with parents, yearly lesson plan. Uvod Na OŠ Veržej smo v šolskem letu 2014/2015 pričeli uvajati nemščino v 2. razred. V Sloveniji sta nemščino kot prvi tuji jezik v prvem letu uvajali le dve šoli in čeprav se nam je na začetku zdelo, da smo postavljeni pred zahtevno nalogo, smo kmalu ugotovili, da temu ni tako. Temeljna načela poučevanja tujega jezika so zasnovana tako, da ni pomembno, koliko pripravljenega gradiva je na voljo, ampak koliko lastnega dela in truda bo učitelj vložil, ne glede na jezik, ki ga poučuje. Če pogledamo ponudbo založb, sicer ugotovimo, da je v našem prostoru z učbeniškim in dodatnim gradivom najbolje zastopana angleščina, vendar pa le-ti niso edini viri v podporo zgodnjemu učenju tujega jezika. Podpora staršev Prva naloga šolskega projektnega tima je bila seznaniti starše z uvajanjem tujega jezika, da bi razumeli prednosti in koristi zgodnjega učenja tujega jezika ter da bi skupaj odpravili ali vsaj zmanjšali njihove pomisleke, ki so jih izrazili ob začetku uvajanja. Staršem smo na uvodnem sestanku, prvi teden v septembru, predstavili projekt uvajanja, učni načrt, standarde znanja ter nekatere ugotovitve stroke o zgodnjem učenju tujih jezikov (Brumen 2003; Marentič Požarnik 2000; Marjanovič Umek 2009). Doktrina zgodnjega učenja trdi, da se je otrok ob primernih spodbu- dah in metodah zmožen že zelo zgodaj marsičesa uspešno naučiti (Marentič Požarnik 2000, str. 28). Pomembno je, da starši ozavestijo dejst- vo, da dobivajo tuji jeziki v številnih državah vlogo obveznih splošnoizobraževalnih predmetov tudi v najzgodnejšem obdobju obveznega izobraževan- ja, pri čemer je učencem omogočeno, da znanje tujega jezika pridobivajo v različnih kontekstih in znotraj raznolikih učnih izkušenj, se osebno in intelektualno razvijajo in širijo vedenje in razume- vanje lastnih in drugih kultur (Učni načrt 2013). Otrok je v obdobju do 10. leta starosti zgovoren, odkrit, dovzeten, vedoželjen, brez predsodkov, rad ponavlja in posnema, se igra, ustvarja, posluša ter komunicira v igrivih situacijah oziroma v situa- cijah iz vsakdanjega življenja, zato se je zmožen 40 Razredni pouk 3/2015 pod ugodnimi pogoji zelo hitro naučiti tuje jezike (Brumen 2005). Ključnega pomena pri tem je kontinuiteta poučevanja tujega jezika (Marjanovič Umek 2009), kar pa se v našem šolskem prostoru postopoma ureja z uvajanjem tujega jezika v 2. in 3. razred in z neobveznim izbirnim predmetom (prvi tuji jezik) v 1. razredu. Na prvem srečanju s starši smo imenovali tudi predstavnika staršev v šolski projektni tim, ki se je enkrat mesečno udeleževal sestankov tima. Med šolskim letom so starši prisostvovali hospi- tacijskim uram pouka, na govorilnih urah smo zbirali sprotne informacije o zadovoljstvu staršev in njihove predloge, kar smo potem obravnavali na sestankih šolskega projektnega tima in pripravili tudi krajši anketni vprašalnik. Tudi učitelji se učimo Ne glede na to, koliko let izkušenj imamo s po- učevanjem, sem prepričana, da je uvajanje tujega jezika v drugi in tretji razred vplivalo na profe- sionalni razvoj vsakega sodelujočega učitelja. Sama poučujem 11 let in moram priznati, da sem potrebovala nekaj časa, da sem ponotranjila nov koncept poučevanja tujega jezika. Pri tem mi je bila v pomoč strokovna podpora svetovalk z Zavoda RS za šolstvo, ki so vztrajno poudarjale in ponazarjale, kako naj svoje metode prilagodim novemu načinu poučevanja, in predvsem, naj se ne obremenjujem s količino obravnavane snovi, ampak naj svojo energijo namenim ustvarjalnemu poučevanju, kar me bo vodilo k doseganju ciljev, zapisanih v učnem načrtu. V začetni stopnji priprave na poučevanje tujega je- zika v drugem razredu je dobro, da se seznanimo s strokovno in znanstveno literaturo o zgodnjem poučevanju tujega jezika. Šele teoretično in meto- dično okrepljen učitelj lahko suvereno predstavi delo pred starši in vstopi v razred. Kot učitelji moramo poznati bistvene elemente zgodnjega poučevanja, kajti učenje tujega jezika se razlikuje od usvajanja prvega (maternega) jezika, obema pa je skupno doživljanje iste stvarnosti, ki se izraža različno. Zavedati se moramo, da je za učence ključnega pomena pogosta in intenzivna izpostav- ljenost tujemu jeziku. Pri pouku to zagotavlja uči- telj s čim bolj doslednim tujejezikovnim vnosom in s premišljenimi didaktičnimi pristopi (Učni načrt 2013). Pri pouku tujega jezika na razredni stopnji razvijamo temeljne jezikovne spretnosti (slušne, govorne, bralne in pisne). Prevladuje naj celostni enojezični pristop v ciljnem tujem jeziku, ki vklju- čuje cilje in učne strategije, s katerimi se učenci srečujejo pri drugih predmetih. Učence postavimo v »naravno okolje« tako, da bi slišali, razumeli in uporabljali ciljni jezik za vse komunikacijske funkcije. Tako ciljni jezik pridobivajo s pomočjo smiselne, naravne komunikacijske situacije, ne pa s pomočjo slovnične analize (Brumen 2003, str. 28). Učenje tujega jezika v otroštvu se vključi v še nezaključen proces usvajanja maternega jezika, v izredno občutljivo obdobje otrokovega kognitivne- ga ter čustvenega razvoja, zato se nedoslednosti v smislu jezikovne ter pedagoško-psihološke nekompetentnosti v razvoju jezikovnih spretnos- ti ne bi smele pojavljati. V pouk ne vključujemo pojasnil pravil ali abstraktnih razlag o jeziku. Tudi pri pridobivanju prvega, maternega jezika, otroka na primer ne učimo, kaj je samostalnik, glagol ali kako tvorimo povedi v sedanjiku, pretekliku; tega se bo naučil kasneje. Otrok namreč avtomatizira jezikovne strukture iz okolja, zato se naj tujega je- zika uči v smiselnih kontekstih. Pouk tujega jezika v otroštvu razvija vseh pet čutov, vsebuje fizične in številne igralne dejavnosti, zlasti po metodi popolnega telesnega odziva (gibalne igre, projekti, čutne dejavnosti, praktične dejavnosti). Različne metodične dejavnosti, kot na primer branje/poslu- šanje verzov, akcijskih pesmi, preprostih zgodb z veliko ponavljanja (pravljice), igranje vlog in didak- tične igre, so sestavni del pouka in usmerjajo ter razvijajo komunikacijsko kompetenco mladega učenca. Ko je vizualni simbol povezan z izgovor- jeno besedo, je beseda del učenčevega izkustva, brez težav razume njen smisel in jo voljno sprej- me (Brumen 2005). Pri uporabi vizualnih sredstev (npr. interaktivna tabla, DVD, projektor) moramo biti pozorni, da pripravimo oz. uporabimo slikovno gradivo tako, da je učencem v pomoč in da pozi- tivno vpliva ne zgolj na motivacijo, ampak tudi na nadaljnji razvoj učenja in usvajanja tujega jezika (Kosevski Puljić & Retelj 2013). Ob uvajanju poučevanja tujega jezika v drugem razredu se nismo učili in izpopolnjevali samo učitelji, ki poučujemo tuji jezik; bolj kot kdaj koli prej timsko sodelujemo učitelji razrednega pouka, predmetni učitelji in vodstvo šole. Naučili smo se delati skupaj in celoten kolektiv je preko šolskega projektnega tima spoznaval naše delo. Z veseljem Razredni pouk 3/2015 41 ugotavljamo, da je pri uvajanju nemščine na naši šoli sodeloval širši krog sodelavcev. Poučujemo mlajše učence Učiteljeva naloga v zgodnjem učenju je predvsem, da organizira, aktivira, daje nove impulze za delo, predstavlja zgled v jezikovnem smislu, pomaga učno šibkejšim, spodbuja (vendar pazljivo stoji ob strani), opazuje in kontrolira delo. Z ustrezno dozo humorja in empatije naj omogoča, da bo pouk tujega jezika zanimiv za vse učence, ne samo za redke, glasne posameznike (Brumen 2003, str. 59). Učitelji bi morali imeti do napak strpen odnos, saj nobeno učenje v resnici ne poteka popolnoma brez napak. Seveda pa v procesu učenja tujega jezika napak ne moremo enostavno ignorirati, saj so dragocen pokazatelj učenčeve trenutne zmožnosti v tujem jeziku. Trdimo lahko, da se ta zmožnost izboljšuje le, če učenec dobi povratno informacijo o tem, ali je tisto, kar je povedal oz. napisal, pravilno in sprejemljivo ali ne (Žugelj 2011). Poučevanje jezika na osnovi vsebine vzdržu- je integriteto ter kritične komponente otrokovega razvoja, smotrna in otrokovemu razvoju primer- na vsebina jih motivira, poučevanje z avtentično vsebino in komunikacijo daje kritično kognitivno in družbeno podlago, v nasprotnem primeru je ta jezik brez realne komunikacijske in kognitivne vrednosti (Brumen 2003, str. 49–50). Ustvarjajmo torej okoliščine in načine poučevanja, ki otroke pritegnejo. Ob pridobivanju besedišča pa lahko tudi že na tej stopnji ponudimo branje zapisa be- sed kot slike (kartončki ob predmetih). Pri poučevanju tujega jezika v 2. razredu učitelji uporabljamo TPR metodo 1 , ki jo je opisal ameriš- ki psiholog James Asher (1969). Opozoriti je treba na postopnost učenja tuje- ga jezika na tej otrokovi razvojni stopnji, kar je osrednje načelo učinkovitega poučevanja. Pri učni uri uvedemo le nekaj novih besed, potem jih uporabimo v besednih zvezah in preprostih stavčnih strukturah; navodila so kratka in šele ko vsi izvedejo dejavnost, povemo naslednje navodilo. Pri tem nas učitelje velikokrat zanese in se nam mudi. Pri pouku uporabljamo sodobne izobraževalno-komunikacijske tehnologije, ki nam omogočajo bogat nabor in uporabo avtentičnega materiala. Uporabljamo gradiva in materiale iz ostalih učnih predmetov, odpravimo se v druge šolske prostore, sprehodimo se po okolici šole, v razred povabimo naravne govorce in predvsem prisluhnemo učencem, ki nas znajo presenetiti s kakšnim dobrim predlogom za vsebine in aktiv- nosti, ki si jih želijo pri pouku. Slika 1: Kuharske kape. Slika 2: Peka piškotov z gostjo iz Švice. Letna priprava – poseben izziv Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu (2013) se razlikuje od učnih načrtov, kot smo jih bili učitel- ji navajeni do sedaj. Vsebine, ki so predlagane, so izbrane iz drugih učnih predmetov in učitelj lahko med njimi avtonomno izbira. Pisanje letne priprave na osnovi odprtega učnega načrta je bil zame poseben izziv. Pri uvajanju tujega jezika v 2. razred smo v delovni skupini pripravili izhodišča za oblikovanje letne priprave. Načrtovali smo me- 42 Razredni pouk 3/2015 sečni tematski sklop, v katerega smo vključili čim več vsebin različnih predmetnih področij, preko katerih se uresničujejo operativni cilji učnega načrta za tuji jezik. Pri vsebinah mesečnega tematskega sklopa sem sledila načelu, da je bilo vključenih več različnih predmetnih področij, ki naj podpirajo oblikovanje čim več različnih učnih dejavnosti, prilagojenih skupini otrok oziroma učnim stilom otrok, ki jih poučujem. Tak pristop k načrtovanju je omogočil, da so bile ure zanimive, vsakokrat malo drugačne, poučne, tudi zabavne ter povezane z okolico in življenjem otrok. Iz tabele je razvidno, da se vsebine (kot so deli te- lesa, štetje predmetov, barve, šolske potrebščine) obravnavajo integrirano ter se pri tem ures- ničujejo cilji iz učnega načrta za tuji jezik. Ravno prepletanje in vračanje k usvojenim vsebinam je pri poučevanju tujega jezika ključnega pomena, saj otroci spoznavajo, razvijajo in uporabljajo jezi- kovne strukture ob znanih ali novih vsebinah, ter se pri tem celostno razvijajo. Socialne jezikovne vzorce (»hvala«, »prosim«, »izvoli«, »dober tek«, »pozravljeni«, »oprostite«) vključujem v jezik razreda, pri čemer je treba biti dosleden in vztrajen. Učenci se lahko zelo hitro naučijo, kako vljudno prosijo za odhod na stranišče, da se učitelju ali sošolcem zahvalijo za pripomočke, ki jih deli, in podobno. Slika 3: Pouk učenja tujega jezika s poudarkom na večdimenzionalnosti in medpredmetnosti (vir: Brumen 2003, str. 51). Razredni pouk 3/2015 43 Pouk, naravnan na dejavnosti Sprotno načrtovanje učnih ur smo naravnali na dejavnosti, ki bi učence motivirale in vodile do čim bolj spontanega učenja tujega jezika. Učitelji imamo možnost opazovati učence in njihove za- znavne stile oziroma načine, s katerimi si lažje in hitreje zapomnijo učno snov (Šepec 2013). Dejstvo, da se pri pouku ne uporablja potrjenih učbenikov in delovnih zvezkov, nam omogoča oblikovanje in izvajanje dejavnosti, osredotočene na učenca. Iz- postavljamo nekatere aktivnosti, ki so jih na koncu šolskega leta navedli učenci kot posebej zanimive pri pouku tujega jezika in so jih po poročanju star- šev pripovedovali tudi doma (učna ura v telovadni- ci, nemški spomin, liki, obisk gostje iz Švice, peka piškotov, pripravljanje sendviča in soka, štetje prometa pred šolo, izdelovanje voščilnic, kuhar- skih kap in zastav, utrjevanje učne snovi v raču- nalniški učilnici). Pri pouku smo slikovno gradivo in druge učne materiale lepili v zvezek, vendar v naslednjem šolskem letu načrtujem izdelovanje portfolia oz. listovnika (več v: Widlok 2013), ki ga bodo učenci dopolnjevali po vsebinskih sklopih. Slika 4: Letna priprava za september. Slika 5: Drugi del letne priprave za september. 44 Razredni pouk 3/2015 Slika 6: Razrezanka: Deli telesa. Slika 7: Rajalne igre. Zaključek Nekatere šolske ure so se zaključile z mešanimi občutki – ali smo na pravi poti, ali nas bo drugač- no poučevanje pripeljalo tja, kamor želimo priti –, vendar nas je napredek učencev prepričal, da je pot prava, koraki trdni in uspešni, kar sta pokaza- la tudi doseganje standardov znanja in evalvacija na koncu šolskega leta. Učenci zmorejo prve interakcije v tujem jeziku (se predstavijo, pozdra- vijo, razumejo navodila za delo v razredu), obrav- navane predmete iz njihovega sveta že spontano poimenujejo v tujem jeziku, kar smo opazili pri spontani igri med odmori in tudi pri pouku nekate- rih drugih predmetov (npr. pri likovni umetnosti so spontano poimenovali barve tudi v nemščini, pri matematiki pa preštevali predmete). Menim, da se je motivacija za učenje nemščine pri učencih ohranila ravno zaradi pestrih dejavnosti, ki niso bile omejene z učbenikom in delovnim zvezkom. Zavedam se, da bom učinkovitost svoje- ga dela in dela kolegic lahko ovrednotila šele čez leta, ko bomo videli, ali smo učence naučili učiti se tujega jezika, in sicer naučiti se poslušanja (zato, da slišimo in razumemo), naučiti se komu- niciranja (zato, da nas razumejo), naučiti se branja in pisanja, naučiti se spoznavanja tuje kulture, Tabela: Vključevanje vsebin drugih šolskih predmetov. Tematski sklop Vsebine Učne enote Vsebine drugih predmetov SEPTEMBER Spoznajmo se To sem jaz (4 ure) Predstavim se. Star sem ____. Učim se nemščino. Barve nemške zastave. Sem deček. Sem deklica. To je moje telo. SPO (jaz in drugi) MAT (števila 6, 7, 8) SPO (države, kjer govorijo nemško, njihove zastave) LUM (izdelovanje nemške zastave) SPO (podobnosti in razlike med ljudmi, deli telesa) Zapojemo (2 uri) Pesem: Hallo, hallo! GUM (obravnava pesmi) SPO (poimenovanje delov telesa ob gibanju) ŠPO (ples) Razgibajmo se (2 uri) Šolski prostori, športni pripomočki. Igre z žogo, obroči, kolebnico. ŠPO (ura v telovadnici, naravne oblike gibanja, elementarne igre) MAT (števila do 20) SPO (deli telesa) Razredni pouk 3/2015 45 naučiti se misliti in razmišljati v tujem jeziku, in ko bodo naši učenci kot odrasli sposobni razmišljati in komunicirati v tujem jeziku (Brumen 2003, str. 67–70). Pri poučevanju in učenju tujega jezika želimo do- seči učenčevo celostno zmožnost za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje, jih usposobiti za možnost vključevanja v vsakdanje življenje in kulturo govorcev ciljnega jezika. (Učni načrt 2013, str. 7). To je vseživljenski cilj, pri katerem smo v 2. razredu naredili nove korake. Viri 1. Asher, J. J. (1969). The Total Physical Response Approach to Second Language Learning. The Modern Language Journal, 53 (1), str. 3–17. 2. Brumen, M. (2005). Pouk tujega jezika v otroštvu ne vsebuje pojasnil slovničnih norm. Didakta, 14 (84-85), str. 39–40. 3. Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu. Priročnik za učitelje. Teoretična in praktična izhodišča za učitelje tujega jezika v prvem in drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: DZS. 4. Goethe Institut. Nürnberger Empfehlungen. Http://www.goethe. de/lhr/prj/nef/umg/deindex.htm (dostop 18. 8. 2015) 5. Kosevski Puljić, B., & Retelj, A. (2013). Vizualni mediji pri pouku tujega jezika. Vestnik za tuje jezike, 5 (1-2), str. 81–94. 6. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljublja- na: DZS. 7. Marjanovič Umek, L. (2009). Razvoj otroškega govora: učinek poučevanja in učenja tujega/drugega jezika. V: Pižorn, K. (ur.), Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 71–80. 8. Šepec, V. (2013). Uporaba veččutnega poučevanja pri pouku tujih jezikov. Vestnik za tuje jezike, 5 (1-2), str. 275–292. 9. Učni načrt. (2013). Program osnovna šola. Tuji jezik v 2. in 3. razredu. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 10. Widlok, B. (2013). Kinderportfolio für das erste Fremdsprachen- lernen. Deutsch als Fremdsprache für Kindergarten, Vorschule und für den Übergang in die Grundschule. Http://www.goethe. de/lhr/pro/Kinderportfolio/Kinderportfolio_ds.pdf (dostop 15. 8. 2015). 11. Žugelj, N. (2011). Popravljanje in odpravljanje napak v procesu usvajanja tujega jezika. Vestnik za tuje jezike, 3 (1-2), str. 97–110. Opomba 1 Total Physical Approach Kosovelova dvorana 14.00−15.15 KD Rdeči balon Prikaz šolske filmske projekcije s pogovorom Albert Lamorisse, Francija, 1956, 34 minut, brez dialogov, distribucija: Demiurg; pogovor izvaja: Živa Jurančič, samozaposlena v kulturi – pedagoginja Rdeči balon sodi med filmske kla- sike in brezčasne zgodbe o prija- teljstvu in zaupanju, domišljiji, otroškem in odraslem pogledu na svet, osamljenosti, medvrstniškem nasilju. Ob ogledu filmske projek- cije bo potekal prikaz pogovora z otroki in mladimi, v katerem skupaj razmišljamo o tem, kaj nam film sporoča, katere tematike obravnava, kako uporablja filmska izrazna sredstva, s čim nas nagovarja ter kakšna so naša občutenja in stališ- ča do videnega. Pogovor po filmu bo potekal po metodi filmsko- vzgojnega programa Kinobalon v Kinodvoru. Pogovori so primerni za vse starostne skupine ob ogledu različnih filmov in potekajo tako v Kinodvoru kot v nekaterih drugih kinematografih Art kino mreže Slovenije.