Stenografiern zapisnik šeste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 7. februarja 1912. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič. Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca Teodor bar. Schwarz in c. kr. okrajni glavar Karol grof Künigl. Vsi člani razen: Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ekscelenca Josip baron Schwegel, Anton baron Codelli, Henrik pl. Sch o 1 lm a y e r-Li c h t enb er g in Ivan Vehovec. Zapisnikarja: Dr. Karol baron Born in Fran Demšar. Dnevni red: 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Priloga 65. — Poročilo deželnega odbora o zagradbi vipavskih hudournikov z zakonskim načrtom. 3. Priloga 66. — Poročilo deželnega odbora o nekaterih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. 4. Priloga 67. — Poročilo deželnega odbora o zakonskem načrtu o spremembah občinskega reda in volilnega reda za Ljubljano. 5. Poročilo finančnega odseka: a) o prošnji upravnega sveta Elizabetne otroške bolnice za zvišanje letne podpore (18/Pet.); b) o prošnji občinskega zastopa v Gorjah za prispevek k zgradbi postajališča „Podholm-Vintgar“ (47/Pet.); c) o prošnji prve žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici za odpis obresti deležev in podaljšanje brez obrestnega posojila v znesku 4000 K (9/Pet.); č) o prošnji prve žebljarske in železoobrtne zadruge v Kamni gorici za podporo za nabavo novih strojev (12/Pet.); d) o prošnji „Unterstützungsverein für Juristen“ na Dunaju za podporo (11/Pet.); e) o prošnjah društva za promet tujcev na Kranjskem (738/Pet., 739/Pet. 1. 1910.); i) o prošnji društva „Verein zur Abhaltung wissenschaftlicher Ferialkurse für Lehrer“ in odbora „Ausschuß für volkstümliche Universitätsvorträge der k. k. Universität in Wien“, naj se s podporami omogoči učiteljem udeležba pri poučnih tečajih (39/Pet.); kuMljihischci 'fkticlit der sechsten Sihnng bes kraimscheil Landtages in Laitiach am 7. Februar 1912. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Ivan Šušteršič. Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Exzellenz Theodor Freiherr von Sch warz und k. k. Bezirkshauptmann Karl Graf Künigl. Sämtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Exzellenz Josef Freiherr von Schwegel, Anton Freiherr von Codelli, Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg und Ivan Vehovec. Schriftführer: Dr. Karl Freiherr von Born und Franz Demšar. Tagesordnung: 1. Mitteilungen des Landtagspräsidiums. 2. Beilage 65. — Bericht des Landesausschusses über die Verbauung der Wippacher Wildbäche mit dem Gesetzentwürfe. 3. Beilage 66. — Bericht des Laudesausschusses über einige Änderungen des Gesetzes, betreffend die Schulaufsicht. 4. Beilage 67. — Bericht des Laudesausschusses, betreffend den Gesetzentwurf über die Änderungen der Gemeindeordnung und Wahlordnung für Laibach. 5. Bericht des Finanzausschusses: a) über die Petition des> Verwaltungsrates des Elisabet-Kinder-spitales um Erhöhung der Jahressubveution (18/Pet.) ; b) über das Gesuch der Gemeindevertretung in Gorje um einen Beitrag zum Baue der Haltestelle „Podholm-Vintgar" (47/Pet.); c) über die Petition der ersten Nagelschmied- und Eisenindustrie-Genossenschaft in Kropa und Steiubüchl um Abschreibung der Anteilsinteressen und Verlängerung des unverzinslichen Darlehens per 4000 K (9/Pet.); Č) über die Petition der ersten Nagelschmied- und Eisenindustrie-Genossenschaft in Kropa und Steiubüchl um Subvention zur Anschaffung neuer Maschinen (12/Pet.); d) über das Subventionsgcsuch des „Unterstützungsvereines für Juristen" in Wien (11/Pet.); e) über die Petitionen des Vereines für den Fremdenverkehr in Kram (738/Pet., 739/Pet. de 1910); f) über die Petition des „Vereines zur Abhaltung wissenschaftlicher Ferialkurse für Lehrer" und des „Ausschusses für volkstümliche Universitätsvorträge der k. k. Universität in Wien", um durch Unterstützungen den Lehrern die Beteiligung au den Unterrichtskursen zu ermöglichen (39/Pet); 142 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. g) o prošnji „Narodne šole“ za podporo (67/Pet.); h) o prošnji društva „Wiener akademischer Verein für Sexualhygiene“ (13/Pet.); z) o prošnji podpornega društva za dijake na realki v Idriji (1/Pet.); j) o prošnjah planinskega društva za podporo (730/Pet., 733/Pet. 1. 1910.); k) o prošnji pripravljalnega odbora za zgradbo vajenskega doma v Ljubljani za brezobrestno posojilo (49/Pet.); Z) o prošnjah društva „Philharmonische Gesellschaft“ v Ljubljani za podporo (735/Pet. 1.1910.; 51/Pet.); m) o prošnji „Dramatičnega društva“ v Ljubljani za podporo gledališču (740/Pet. 1. 1910.); n) o prošnji „Glasbene Matice“ za podporo (34/Pet.); o) o prošnji „Slov. Filharmonije“ za podporo (22/Pet.); p) o prošnji društva „Asylverein“ na Dunaju za podporo za 1. 1912. (36/Pet.); v) o prošnji Kočevske posojilnice za podporo (25/Pet.); s) o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1909. (k prilogi 253 1. 1910,); s) o nekaterih premembah v načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin (k prilogi 49.); t) o pobiranju pokopališčnih pristojbin za trško pokopališče v Vipavi (k prilogi 51.); u) o dovolitvi nad 100% doklad v občini Jablanica v 1. 1912 (k prilogi 42.); v) o pobiranju 119°/0 doklade po davčni občini Polje v krajni občini Vrabče (k prilogi 44.); z) o pobiranju nad 122»/o doklade po davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj v krajni občini Stari Trg pri Ložu (k prilogi 45.); z) o pobiranju nad 100% doklad v občini Trnovo (k prilogi 48.); aa) o dopisu c. kr. predsedstva za Kranjsko glede naprave telefonskih zvez na Kranjskem (46/Pet.); bb) o prošnji predstojništva uršulinskega samostana v Ljubljani za vštetev starostne doklade in za nagrado svetnim učiteljicam (16/Pet.); cc) o prošnji „društva vpokojenih učiteljev na Kranjskem“ za draginjske doklade (50/Pet.); cc) o prošnji vpokojenega učiteljskega osobja na Kranjskem za draginjsko doklado (71/Pet.); dd) o prošnji vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichten thurnovega zavoda .za priznanje starostnih doklad svetnim učiteljicam na tem zavodu (20/Pet.); ee) o poročilu deželnega odbora o odredbah v svrho razbremenitve deželne blaznice na Studencu (k prilogi 46.); H) o poročilu deželnega odbora o povračilu oskrbnih stroškov v bolnici v Krškem za kranjske domačine, preden je ta zavod dobil pravico javnosti (k prilogi 50.); gg) o samostalnem predlogu g. poslanca dr. Kreka in tov. glede ustanovitve „Gospodarske šole“ (št. XIV.); bh) glede zvišanja stanarine ljubljanskemu učiteljstvu (10/Pet.); z z) o prošnji kuratorija zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za prispevek v pokritje investicijskih izdatkov (24/Pet.); jj) o pobiranju 120% doklade v davčni občini Postojna (k prilogi 40.); g) über bag Subventionsgesuch der „Narodna šola" (67/Pet.); h) über die Petition des „Wiener akademischen Vereines für Sexnalhygiene" (13/Pet.); i) über die Petition des llnterstützungsvereines für Schüler an der Realschule in Jdria (1/Pet.); j) über die Petition des „Planinsko Društvo" um Subvention (730/Pet., 733/Pet. de 1910); k) über die Petition des Vorbereitungsausschusscs für den Ban des „Vajenški dom" in Laibach um ein »»verzinsliches Darlehen (49/Pet.); l) über die Snbventionsgesuche der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach (735/Pet. de 1910; 51/Pet.); m) über die Petition des „Dramatično Društvo" in Laibach um Subvention für das Theater (740/Pet. de 1910); n) über das Subventionsgesuch der „Glasbena Matica" (34/Pet.); o) über das Subventionsgesuch der „Slovenska Filharmonija" (22/Pet.); p) über das Subventionsgesuch des Asylvereincs in Wien pro 1912 (36/Pet.); r) über das Subventionsgesuch der Gottscheer Darlehenskasse (25/Pet.); s) über den Rechnungsabschluß des Landesfonds für das Jahr 1909 (zur Beilage 253 de 1910); Š) über einige Änderungen im Gesetzentwürfe über die Einführung einer Wertzuwachsabgabe von Liegenschafteu (§ur Beilage 49); t) über die Einhebung von Friedhofsgebühren für den Marktfriedhof in Wippach (zur Beilage 51); u) über die Bewilligung von 100% übersteigenden Umlagen in der Gemeinde Jablanica im Jahre 1912 (zur Beilage 42); v) über die Einhebung einer 119% Umlage in der Steuer-gemeinde Polje der Ortsgemeinde Vrabče (zur Beilage 44). z) über die Einhebung einer 122 % Umlage in den Steuergemeinden Oberseedorf und Lipsenj der Ortsgemeinde Alten-markt bei Laas (zur Beilage 45); Ž) über die Einhebnng von 100 % übersteigenden Umlagen in der Gemeinde Trnovo (zur Beilage 48); aa) über die Note des k. k. Landespräsidiums für Krain, betreffend die Errichtung von Telephonverbindungen in Krain (46/Pet.); bb) über die Petition des Ursulinnenkonventes in Laibach um Ein-rechnnng der Alterszulage und um Remnueration für die weltlichen Lehrerinnen (l6/Pet.); cc) über das Gesuch des Vereines der pensionierten Lehrer in Krain um Teuerungszulage (50/Pet.); čč) über das Gesuch der pensionierten Lehrerschaft in Krain mit Teuerungszulage (71/Pet.); dd) über die Petition der Vorstehung des Freiin von Lichten-thurn'schen Mädchenwaisenhanses um Zuerkennung von Alterszulagen den weltlichen Lehrerinnen an dieser Anstalt (20/Pet.); ee) über den Bericht des Landesausschusses, betreffend die Maßnahmen zur Entlastung der Landesirrenanstalt zu Studenec (zur Beilage 46); ff) über den Bericht des Landesausschusses, betreffend die Rückvergütung der im Gemeindespitale in Gurkfeld für arme krainische Einheitnische in der Zeit vor der Zuerkennnng des Öffentlichkeitsrechtes dieser Anstalt anerwachsenen Verpflegs-kosten (zur Beilage 50); gg) über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Dr. Krek und Genossen inbetreff Errichtung der „Gospodarska šola" (Nr. XIV); hh) inbetreff Erhöhung des Quartiergeldes der Laibacher Lehrerschaft (10/Pet.); li) über die Petition des Kuratoriums des Vereines für Gewerbeförderung in Krain um einen Beitrag zur Deckitng der Investition-ausgabe» (24/Pet.); jj) betreffend die Einhebnng einer 120% Umlage in der Steuer-gemeinde Adelsberg (zur Beilage 40); VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung ant 7. Februar 1912. 143 k k) o prošnji R. Jakopiča za brezobrestno posojilo v znesku 20.000 K v s vrbo izplačanja svojega umetniškega paviljona (53/Pet.); 11) o prošnji prof. Voduška za zvišanje letne nagrade za meteorologična opazovanja (724/Pet. 1. 1910.); mm) o prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika Peternela za zvišanje pokojnine (44/Pet.); nn) o prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika dr. Pe-rišiča za zvišanje pokojnine (35/Pet.); oo) o prošnjah deželnih uslužbencev, uradnikov, ofi-cijantov, pisarniških pomočnikov in strojepisk za draginjske podpore in trajno odpomoč (27/Pet., 28/Pet, 29/Pet.); pp) o prošnji bivšega deželnega dacarja Peljhana za milostno podporo (23/Pet.); it) o prošnji Avgusta Adamiča, upokojenega učitelja v Ljubljani, za draginj sle o doklado (72/Pet.); ss) o prošnji Terezije Črnologar, učiteljeve vdove, za denarno podporo (40/Pet.); ns) o prošnji Ivana Gantarja, vpokoj enega nadučitelja v Ljubljani, za denarno podporo (66/Pet.); It) o prošnji Frančiška Golmajerja, vpokojenega nadučitelja v Radovljici, za zvišanje pokojnine (37/Pet.); uu) o prošnji Pavla Borštnika, učitelja v pokoju, za povišanje pokojnine (65/Pet.); v v) o prošnji Friderike Konschegg, vpokojene učiteljice, za dovolitev polnih prejemkov tudi v pokoju (38/Pet.). 6. Poročilo personalnega odseka: a) o poročilu deželnega odbora zadevajoč dve osebni zadevi pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani (k prilogi 47.); b) o prošnji Amalije Baloh, vdove deželnega sluge, za zvišanje pokojnine in vzgojevalnine (54/Pet.); c) o prošnji Ane Hofbauer, vdove deželnega tajnika, za zvišanje pokojnine (56/Pet.); d) o prošnji Ignacija Repše, pomožnega uradnika v deželni bolnici, za pregled prekoračenja starosti in za imenovanje pisarniškim oficiantom (60/Pet.). 7. Poročilo upravnega odseka: a) o prošnji občine Veliki Gaber in Prapreče za zgradbo nove ceste Temenica—Št. Lorene (4/Pet.); h) o prošnji cestnega odbora logaškega za uvrstite v okrajne ceste Dolenji Logatec na logaški kolodvor med deželne ceste (52/Pet.). 8. Poročilo šolskega odseka o samostalnem predlogu g. poslanca Jarca in tov. za ustanovitev 2 razredne ženske trgovske šole v Ljubljani (št. IV.). 9. Poročilo upravnega odseka o zakonskem načrtu glede odkupa posestev se držečih in pridobninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. (Priloga64., k prilogi 28.). 10. Poročilo finančnega odseka o deželnem proračunu za 1. 1912. (Priloga 55., k prilogi 20.). kk) über die Petition des R. Jakopič um ein unverzinsliches Darlehen per 20.000 K behufs Bezahlung der Kosten für sein Knnstpavillon (53/Pet.); 11) über die Petition des Prof. M. Vodušek um Erhöhung der Jahresfnbvenlion für meteorologische Beobachtniigen (724/Pet. de 1910); mm) über die Petition des pens. Distriktsarztes Peternel um Pen-sionserhöhnng (4t/Pet); nn) über die Petitinn des pens. Distriktsarztes Dr. Perišič um Pensionserhöhung (35/Pet.); oo) über die Petitionen der Laudesbediensteten, Beamten, Offizianten, Kauzleigehilfen und Maschinschreiberinnen um Teuerungszulagen und dauernde Abhilfe (27/Pet., 28/Pet., 29/Pet.); pp) über das Unterstützungsgesuch des gewesenen Landesbestellten Peljhan (23/Pet.); rr) über die Petition des August Adamič, pens. Lehrers in Laibach, um eine Teuerungszulage (72/Pet.); ss) über das Unterstützuugsgesuch der Lehrerswitwe Therefie Grnologar (40/Pet./; šš) über das Unterstützungsgesuch des Pens. Oberlehrers Johann Gantar in Laibach (66/Pet.); tt) über das Gesuch des pens. Oberlehrers Franz Golmayer in Radmannsdorf um Pensionserhöhung (37/Pet.); uu) über das Gesuch des pens. Lehrers Paul Borštnik um Pensionserhöhung (65/Pet.); vv) über die Petition der pens. Lehrerin Friderike Konschegg um Bewilligung der vollen Bezüge auch im Ruhestande (38/Pet.). 6. Bericht des Personalausschusses: a) über den Bericht des Landesausschusses, betreffend zwei Personalangelegenheiten bei den Laudeswohltätigkeitsanstalten in Laibach (zur Beilage 47); b) über die Petition der landschaftlichen Dienerswitwe Amalia Baloh um Erhöhung der Pension und des Erziehuugsbei-trages (64/Pet.); c) über die Petition der Landessekretärswitwe Anna Hofbauer um Pensionserhöhuug (56/Pet); d) über die Petition des Aushilfsbeamten im Landesspitale Ignaz Repše um Nachsicht der Altersüberschreituug und um Ernennung als Kauzleioffiziaut (60/Pet.). 7. Bericht des Verwaltungsausschusses: a) über die Petition der Gemeinde Großgaber und Prapreče, betreffend den Bau einer neuen Straße Sememen—St. Lo- • renz (4/Pet.); b) übet' die Petition des Straßenausschusses Loitsch um Einreihung der Bezirksstraße Unterloitsch bis zur Station Loitsch unter die Landesstraßen (52/Pet.). 8. Bericht des Schulausschusses über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Jare und Genossen um Errichtung einer zwei-klassigen Mädchenschule in Laibach (Nr. IV). 9. Bericht des Verwaltungsausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Ablösung der auf Realitäten haftenden Geldgiebig-keiten und Naturalleistungen für Kirchen, Pfarren und bereit Organe (Beilage 64, zur Beilage 28). 10. Bericht des Finanzausschusses über den Landesvoranschlag pro 1912 (Beilage 55,- zur Beilage 20). Začetek seje ob 9. uri 35 minut dopoldne. Beginn Der Sitzung mit 9 Uhr 35 Minuten vormittags. 144 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung mit 7. Februar 1912. Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Otvarjam sejo, — konštatujem sklepčnost. Kot zapisnikarja prosim danes gospoda poslanca Demšarja in barona Borna. Prehajamo k točki: 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 1. Mitteilungen des Landtagsprüfidinms. Svojo odsotnost so opravičili, in sicer gospod poslanec pl. Schollmayer ne samo za današnjo sejo, temveč tudi za ostale seje tega oddelka tekočega zasedanja, in za današnjo sejo ekscelenca gospod poslanec baron Schwe-gel — oba zaradi bolezni. Nadalje se je opravičil zaradi nujnih opravkov gospod poslanec Vehovec. Došle peticije odkažem pristojnim odsekom. Gospodje poslanci Matjašič in tovariši so vložili na deželnega glavarja interpelacijo v zadevi vodovoda za občino Suhor, oziroma za sodni okraj Metlika. (Glej dodatek — Siehe Anhang.) Na to interpelacijo odgovorim v eni prihodnjih sej. Prehajamo sedaj k točki: 2. Priloga 65. — Poročilo deželnega odbora o zagradbi vipavskih hudournikov z zakonskim načrtom. 2. Beilage 65. — Bericht des Landesansschnfses über die Verbauung der Wippacher Wildbüche mit dem Gesetzentwürfe. Odkažem to točko kmetijskemu odseku. K nadaljnji točki: 3. Priloga 66. — Poročilo deželnega odbora o nekaterih izpremembah zakona o šolskem nadzorstvu. 3. Beilage 66. — Bericht des Landesausschnsscs über einige Aenderungen des Gesetzes betreffend die Schulaufsicht. se je v formalnem oziru oglasil k besedi gospod poslanec Jarc. Poslanec Jarc: V smislu § 24. poslovnika predlagam, da bi se ta zadeva, ne da bi se poprej odkazala odseku, obravnavala takoj sedaj v zbornici. Deželni glavar: Gospod poslanec .Tare predlaga, da bi se ta priloga brez odseka takoj obravnavala v zbornici. Gospodje, ki se strinjate s tem predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in tedaj se bo o tej stvari takoj obravnavalo. Prosim gospoda referenta deželnega odbora. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz : Prosim za besedo ! Deželni glavar: Za besedo se je oglasil Njega ekscelenca gospod deželni predsednik. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz: Visoka zbornica! Moram opozoriti visoko zbornico, da v poročilu deželnega odbora niso obsegani nekateri pomisleki, iz katerih glasom dotičnega razpisa deželne vlade je bila odklonjena Najvišja sankcija, in smatram za svojo dolžnost, da opozorim na to okolnost visoko zbornico, da uvažuje tudi te druge pomisleke, kateri niso omenjeni v tem poročilu deželnega odbora. Ako gospodje želijo, sem jim na razpolago in pripravljen, jim dotične pomisleke tudi tukaj označiti. (Poslanec Lenarčič: „Dobro bi bilo!“) Deželni glavar: Torej prosim gospoda referenta deželnega odbora! Poročevalec deželnega odbora dr. Zajec: Visoka zbornica! Čast mi je poročati o poročilu deželnega odbora o nekaterih izpremembah načrta zakona o šolskem nadzorstvu. Deželni zbor je 1. 1909. sklenil načrt novega zakona o šolskem nadzorstvu. Ta zakon pa ni dobil Naj višjega potrjen j a, marveč je deželna vlada z dopisom z dne 10. februarja 1911, št. 321, naznanila, da zakonski načrt ni zadobil Najvišjega potrjen j a iz več razlogov. V tem poročilu, gospodje, imate naštete vse one točke, glede katerih se je deželni odbor v svojem predlogu uklonil in sklenil, deželnemu zboru priporočiti, da se te določbe v zakonu izpremene. Kakor je ekscelenca gospod deželni predsednik baron Schwarz omenil, v tem poročilu ni omenjena še ena važnejša točka, glede katere želi vlada, da bi se izpre-menila, namreč točka, ki govori o zastopstvu v okrajnih šolskih svetih in v mestnem šolskem svetu. Tam je namreč določeno, da naj zastopajo deželni odbor v okrajnem šolskem svetu trije člani, v mestnem šolskem svetu pa dva člana. V tem pogledu vidi vlada nesoglasje, in bi imeli strokovni organi deželne vlade VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 145 premalo vpliva na šolsko nadzorstvo. S temi izpremembami, ki jih predlaga deželni odbor, mislim, je ustreženo tudi želji ekscelence gospoda barona Schwarza. Drugi pomisleki, ki jih navaja vlada, so sledeči: § 3. zakonskega načrta določa, da zastopa v krajnem šolskem svetu cerkev s pravico glasovanja katoliški župnik, vsled katerega določila bi bila pravica glasovanja v krajnem šolskem svetu glede zastopnikov verskih družb trajno omejena na katoliško cerkev. V tem pogledu se je deželni odbor prilagodil želji vlade in predlaga izpremembo tega paragrafa v tem smislu. 8 tem v zvezi se oporeka določilu § 20., št. 2 zakonskega načrta, v katerega smislu naj ima v mestnem šolskem svetu po enega zastopnika samo ona verska družba, ki šteje v mestnem šolskem okraju nad 2000 duš, dočim ima po sedaj veljavnih zakonitih določilih v mestnem šolskem svetu svojega zastopnika vsaka verska družba, ako šteje nad 500 duš. Deželni odbor se je tudi v tem pogledu prilagodil želji vlade in nasvetuje izpremembo tega paragrafa v tem smislu. Nadalje se upira vlada določilu § 39., v kolikor je ondi izrečeno, da se imata imenovati člana učiteljstva na podstavi terno-pred-loga, ki ga poda deželni odbor. V tem pogledu se je deželni odbor v toliko uklonil, da je sklenil deželnemu zboru predlagati, da se prepusti ministrstvu imenovanje člana iz srednješolskega učiteljstva, medtem ko si pridržuje deželni odbor pravico za terno-predlog glede ljudskošolskega učiteljstva. Potem se vlada spodtilca iz financielnih ozirov nad 5. odstavkom § 36., ki določa, da dobijo člani okrajnega šolskega sveta, katerih bivališče je oddaljeno več kakor štiri kilometre od uradnega sedeža okrajnega šolskega sveta, potnino in hranščino iz državnih sredstev, dočim je po sedaj veljavnih predpisih članom okrajnega šolskege sveta povrniti te stroško le tedaj, ako je njih bivališče oddaljeno nad 8 kilometrov od uradnega sedeža okrajnega šolskega sveta. Tudi v tej točki se je deželni odbor udal in je sklenil predlagati izpremembo v tem smislu, kakor želi vlada. Deželni odbor je prepričan, da je storil veliko žrtev, da se je uklonil v nekaterih bistvenih stvareh, in sklenil visokemu deželnemu zboru priporočati te izpremembe. Nikakor se pa ni mogel odločiti za to, da bi se uklonil oni zahtevi vlade, ki meri na to, da bi se znižalo število zastopnikov deželnega odbora v okrajnih šolskih svetih od treh na dva. Predlagam torej v imenu deželnega odbora, da se predlog deželnega odbora sprejme. Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. Besedo ima Njega ekscelenca gospod deželni predsednik. Lnudespräsident Exzellenz Freiherr Von Schwarz: Hoher Landtag! Durch die Bemerkungen des Herrn Referenten sind noch nicht alle Punkte, die im ministeriellen Erlasse zur Sprache gebracht wurden, erörtert worden. Es wird daher das beste sein, wenn ich die Zuschrift des Ministeriums verlese. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Eger: „Wir werden Exzellenz dafür sehr dankbar sein, wenn wir so davon Kenntnis erhalten!") Die betreffende Note des k. k. Landcsschnlrats-präsidinms vom 10. Februar 1911, ZI. 321/pr., an den krainischcn Landesansschuß lautet (bere — liest): „Seine k. und k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 16. November 1910 dem vom Landtage des Herzogtumes Krain in der XIV. Sitzung vom 13. Oktober 1909 beschlossenen Entwürfe eines neuen Gesetzes über die Schulaufsicht die Allerhöchste Sanktion nicht zu erteilen geruht. Hievon beehre ich mich, den krainischen Landes-ausschuß, bezugnehmend auf die dortige Note vom 3. März 1910, ZI. 516, infolge Erlasses des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 31. Jänner 1911, ZI. 48.526 ex 1910, mit dem Beifügen in Kenntnis zu setzen, daß der in Rede stehende Gesetzentwurf aus folgenden Gründen die Allerhöchste Sanktion nicht erhalten hat. In dem Gesetzentwurf, welcher vom Landtage zum Beschluß erhoben wurde, ohne die Stellungnahme der Regierung zu der voin Landesausschusse ausgearbeiteten Vorlage abzuwarten, sollte das ganze Gebiet der Schulaufsicht, die in Krain bisher durch die Gesetze vom 25. Februar 1870, L.-G.-Bl. Nr. 11, vom 9. März 1879, L.-G.-Bl. Nr. 13, beziehungsweise vom 23. April 1909, L.-G.-Bl. Nr. 12, geregelt ist, also die Zusammensetzung und der Wirkungskreis der einzelnen Schulaufsichtsbehörden und Schulaufsichtsorgane, einer Neuregelung unterzogen werden. So wird im § 20, P. 5, dem Landesausschusse das Recht eingeräumt, zwei Vertreter des Landes und zwei Ersatzmänner in den Stadtschulrat zu entsenden, während die Anzahl seiner Vertreter in denIBezirks-schnlrätcn im § 23, P. 5, von zwei auf drei erhöht wird. Auch soll nach § 39 die Ernennung der zwei Vertreter des Lehrstandes im Landesschulrate auf Grund eines vom Landesausschusse zu erstattenden^Tcrno-vorschlages erfolgen." In diesem Punkte ist, wie wir gehört haben, dem Bedenken^dcrMcgicrung teilweise Rechnung getragen worden, indem jetzt nur das Vorschlagsrecht bezüglich eines^der beiden Vertreter gefordert wird. (Bere — lieft:) „Diese Bestimmungen im Zusammenhalte mit den neuen Anordnungen der § 20, P. 6, ttttb'§ 23,fP.(6, nach welchem im Stadtschulrate beziehungsweise tut Bezirksschulräte von mehreren Bezirksschulinspektoren 146 VI. seja dne 7. februarja 1912. stets nur einer das Stimmrecht auszuüben hätte, würden eine wesentliche Schwächung der Stellung der staatlichen Jnspektionsorgane und der Fachmänner im Landesschulrate und in den Bezirksschulräten zur Folge haben und so den pädagogisch-didaktischen Interessen der Schulen nur zum Nachteile gereichen. Hiezu kommt noch, daß zufolge der Bestimmung des § 3 des Entwurfes das Stimmrecht der Vertreter der Religionsgenossenschaften im Ortsschulrate dauernd auf den Vertreter der katholischen Kirche beschränkt bleiben soll und daß nach § 20, P. 2, eine Glaubensgcnvsscnschaft nur dann das Recht erhält, einen Vertreter in den Stadtschulrat zu entsenden, wenn ihre Seelenzahl im Schulbezirke mehr als 2000 beträgt, während nach dem geltenden Gesetze auch anderen Rcligionsgescllschaften die Möglichkeit gewahrt war, unter Umständen ihren Vertreter in den Orts-schnlrat zu entsenden und im Stadtschulrate die Ver-tretungsbefugnis schon bei einer Anzahl von mehr als 500 Seelen gegeben war. So einschneidende Verschiebungen im Kräfteverhältnisse der einzelnen Interessengruppen in den Schulbehörden könnten — bis zu einem gewissen Maße — nur dann als zulässig bezeichnet werden, wenn im ganzen System der Volksschulgesetzgebung des Landes wesentliche, eine intensivere Beteiligung einzelner Kon-knrrenzfaktoren bedingende Änderungen vorgenommen werden würden. Da aber alle anderen Schulgesetze, insbesondere die Gesetze über die Schulerhaltung und über die Leh-rergehaltc unverändert belassen wurden (Poslanec — Abgeordneter Profesor Jarc: „To država ve, zakaj!“) und seit der letzten Abänderung des Schnl-aufsichtsgesetzes durch das Gesetz vom 23. April 1909, L.-G.-Bl. Nr. 12, auch in den maßgebenden Verhältnissen keine gewichtigen Veränderungen eingetreten sind, so lag zu einer Abänderung der Schnlaufsichtsgcsetzc, deren Bestimmungen sich in der Praxis im großen und ganzen bewähren, keine Veranlassung vor. Auch müßte die Regierung Wert darauf legen, daß es ihr ermöglicht werde, vor der Beschlußfassung des Landtages über eine so wichtige Neukodifikation auch ihrerseits einzelne andere, in den Verhältnissen begründete Änderungen des geltenden Gesetzes anzuregen." Der letzte Punkt betrifft nur die Entschädigung für die Mitglieder des Bezirksschulrates. Angesichts dieser Erklärungen der Regierung muß ich das hohe Haus ersuchen, die Bedenken derselben doch einer Erwägung und Würdigung zu unterziehen, und muß zum Schlüsse auch das Bedauern ausdrücken, daß, obwohl es in der Zuschrift an den Landes-ansschuß gewünscht und als zweckentsprechend bezeichnet wurde, der Regierung keine Gelegenheit geboten worden ist, zum neuen Gesetzentwürfe auch ihrerseits Stellung zu nehmen, und wenn schon eine Neukodi-sikation stattfinden soll, zu sagen, wie dieselbe gegenwärtig zu lauten habe. Wie gesagt, einzelnes ist berücksichtigt worden, aber nichtberiicksichtigt sind noch immer die Bedenken bezüglich der Bestimmungen: erstens, daß der Landes- - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. ansschuß jetzt das Recht haben soll, zwei Vertreter des Landes und zwei Ersatzmänner in den Stadtschulrat zu entsenden; ferner, daß im Stadtschulrate immer nur ein Inspektor das Stimmrecht haben soll; dann die Erhöhung der Anzahl der Vertreter des Landes in den Bezirksschulräten von zwei auf drei; dann weiters, daß auch tut Bezirksschulräte von mehreren Bezirksschnlinspektvren nur einer das Stimm-recht auszuüben hätte; und schließlich noch ein sehr wichtiges Bedenken: bezüglich des Vorschlagsrechtes des Landesausschusses für einen Vertreter des Lehr-standes tut Landesschulrate, und, wie gesagt, der Umstand, daß die Regierung keine Gelegenheit hatte, zum neuen Gesetzentwürfe auch ihrerseits Stehlung zu nehmen. Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „Nikar se ne trudite, ekscelenca ! Bo pa zopet nazaj prišlo! Deželni glavar: K besedi pride sedaj prvi kontragovornik gospod poslanec dr. Eger. Abgeordneter Dr. Eger: Hohes Haus! Die Änderungen, die vom Herrn Berichterstatter vorgeschlagen werden, sind ja gewiß Verbesserungen; allein wir können trotzdem auch für den verbesserten Gesetzentwurf nicht stimmen, und zwar hauptsächlich aus den Gründen, die ich seinerzeit bei Abführung der Debatte über den ursprünglichen Entwurf dargelegt habe, dann aber auch wegen des formalen Vorgehens, das hier beobachtet wurde. Wenn vom hohen Hanse ein Gesetz beschlossen worden ist, welches die Sanktivit nicht erlangt hat, so ist es selbstverständlich, daß, bevor es dem hohen Hause wiedervorgelegt wird, allen Parteien Gelegenheit geboten werden muß, sich von den Gründen der Nichtsanktioniernng Kenntnis zu verschaffen, ittdent sie tu die betreffende Zuschrift der Regierung Einsicht nehnten. Und wenn schon den einzelnen Mitgliedern des Landtages die Zuschrift nicht in Abschrift Vorgelegt wird,, was am zweckentsprechendsten wäre, so ist es zum ^mindesten formale Anstandspflicht, daß man ihnen die Gelegenheit gibt, wenigstens bei der Ausschußberatung tu die Regierungsnote Einsicht zu nehmen. Das ist nicht geschehen, und wir müssen uns nun an der Beratung eines Gesetzes beteiligen, ohne auch nur zu wissen, welche Bedenken das Ministerium vorbringt. Auch der Herr Berichterstatter hat es nicht der Mühe wert gefunden, tins die Zuschrift der Regierung zur Kenntnis zu bringen; wir sind Herrn Landespräsidenten >zn Dank verpflichtet, daß er uns durch Verlesung der Note darüber ■ informiert hat, welche Einwendungen das Ministerium gegen den beschlossenen Gesetzentwurf erhoben hat. Wir protestieren ganz entschieden gegen eine derartige Mißachtung und siitd schon aus diesem Grunde nicht in der Lage, uns an der weiteren Beratung über diesen Gegenstand zu beteiligen, verwahren uns gegen diesen Vorgang, feilt so wichtiges Gesetz ohne Ausschußberatung zttr Abstintmung ztt bringen, und VI. seja, dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 147 jiub bemiissigt, an die hohe Regierung das Ersuchen ( (9/Pet.) Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec Pogačnik: Deželni zbor je leta 1905. dovolil žebljarski in železo-obrtni zadrugi v Kropi in Kamni gorici za dobo 5 let brezobrestno posojilo 4000 K, katero naj bi se pričelo vračati s 6. letom v letnih obrokih po 400 K s 4°/o obresti. Leta 1896. pa je že glede nato, da povzdigne to domačo obrt, deželni zbor sklenil tudi prevzeti od zadruge 40 deležev po 200 K, torej v skupnem znesku 8000 K. Obresti deležev so navedene v zadnji bilanci z zneskom 5600 K ter so pripisane računu brezobrestnega posojila. Zadruga prosi sedaj za odpis obresti deležev in podaljšanje brezobrestnega posojila v znesku 4000 K. Finančni odsek predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: ■ Prošnja prve žebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici se odstopi deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Ker ni nihče oglasen k besedi, bomo glasovali. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s predlogom odsekovim, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem j e rešena ta točka dnevnega reda. Prehajamo k nadaljnji točki: 5. č) Ustno poročilo finančnega odseka: o prošnji prve žebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici za podporo za nabavo novih strojev (12/Pet.). 5. č) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses: über die Petition der ersten Nagelschmicd; ttud Eisenindustrie-Genossenschaft in Kropa und Steinbüchl um Subvention zur Anschaffung neuer Maschinen (12/Pet). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec Pogačnik: Ravnoista zadruga prosi v drugi vlogi visoki deželni zbor za podporo za nabavo novih strojev. Zadruga se je ustanovila leta 1895. Takrat se je delo vse ročno vršilo, med tem časom pa si je zadruga s pomočjo ministrstva nabavila nekaj strojev za izdelova- nje žebljev. Ker je konkurenca velika in ročno delo absolutno ne more konkurirati s stroji, namerava si sedaj s podporo ministrstva in deželnega zbora nabaviti nekaj novih strojev. Finančni odsek predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja prve žebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici za podporo se odstopi deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. — Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo. Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljna točka je: 5. d) Poročilo finančnega odseka: o prošnji »Unterstützungsverein für Juristen« na Dunaju za podporo (11/Pet.); 5. d) Bericht des Finanzausschusses: über das Snbvcntionsgcsnch des „Hüter; stütznngsverc'ues für Juristen" in Wien (11/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Gospodje, predlogu finančnega odseka nimam ničesar dodati. Glasi se pa: „Prošnja se odstopa deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. e) Poročilo finančnega odseka: o prošnjah društva za promet tujcev na Kranjskem (738/Pet., 739/Pet. 1.1910.). 5. e) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des Bcreines für de» Fremdenverkehr in Krain (738/Pei, 739/Pet. de 1910). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: V predlogu finančnega odseka se predlaga izrednega kredita 3000 K več, nego je že ustavljeno v deželnem proračunu: VI. seja, dne 7. februarja 1912. — VL Sitzung am 7. Februar 1912. 151 Predlog se glasi: „1. Za promet tujcev se dovoli deželnemu odboru izreden kredit 3000 K za 1. 1912. 2. Prošnji društva za promet tujcev se odstopita deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Ako se nihče na oglasi, — (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) je debata zaključena. Prosim torej glasovati in prosim tiste gospode, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Predlog je sprejet, s tem je rešena ta točka dnevnega reda in mi prehajamo k nadaljnji točki: 5. f) Poročilo finančnega odseka: o prošnji društva „Verein zur Abhaltung wissenschaftlicher Ferialkurse für Lehrer“ in odbora „Ausschuß für volkstümliche Universitätsvorträge der k. k. Universität in Wien“, naj se s podporami omogoči učiteljem udeležba pri poučnih tečajih (39/Pet.). 5. f) Bericht des Finanzausfchnsfes: über die Petition des „Vereines znr Abhaltung wissenschaftlicher Ferialkurse für Lehrer" mib bes „Ausschusses für volkstümliche Univcrsitätsvorträge der k. k. Universität in Wien", it m durch Unterstützungen den Lehrern die Beteiligung an den Unterrichts-hnfeit zu ermöglichen (39/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: V proračunu je dovolj velika svota za te namene označena in je popolnoma lahko mogoče deželnemu odboru, v posameznih slučajih dati učiteljem priložnost, udeleževati se takih kurzov. Zaraditega predlagam v imenu finančnega odseka: „Prošnja se odstopa deželnemu odboru v rešitev v posamnih slučajih.“ Deželni glavar: K besedi ni nihče priglašen, bomo torej glasovali. Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. 8 tem je ta točka dnevnega reda rešena in prehajamo k nadaljnji točki: 5. g) Poročilo finančnega odseka: o prošnji „Narodne šole“ za podporo (67/Pet.). 5. g) Bericht des Finanzausschusses: über das Subvenlionsgesuch der „Narodna šola“ (67/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: „Narodna šola“ prosi izredne podpore, češ, da hoče skromno in tiho praznovati svojo štiridesetletnico. Svojčas je „Narodna šola“ veliko in važno nalogo izvrševala, ko še ni bil zmisel za šolo tako razvit, kakor danes. Danes pa izvršujejo občine to stvar in zaraditega stavljam s stališča varčnosti v imenu finančnega odseka predlog: „Prošnja se odkloni.“ Deželni glavar: K besedi, in sicer „contra“, se je oglasil gospod poslanec Gangl. Poslanec Gangl: Visoka zbornica! Predvsem bi si usojal gospoda poročevalca uljudno prositi, naj bi bil tako prijazen in bi nam blagovolil to prošnjo prečitati. Poročevalec dr. Krek: (izroči prošnjo — übergibt die Eingabe): Jaz je ne bom bral. Čitajte jo sami. Poslanec Gangl (nadaljuje — fortfahrend): In sicer izrekam to prošnjo zaraditega, ker je iz prošnje razvidno, da je društvo „Narodna šola“ podpore v resnici potrebno. Prošnja se torej glasi (bere — liest): „Visoki deželni zbor! Leta 1872. so ustanovili najboljši slovenski rodoljubi društvo „Narodna šola“, ko j e sedež je bil do leta 1876. v Idriji. Tistega leta se je društvo preselilo v Ljubljano. Letos obhaja društvo tiho in skromno svojo štiridesetletnico. Društvo „Narodna šola“ ima eminentno kulturni smoter. Ono podpira skozi 40 let ubogo kranjsko šolsko mladino z raznimi učili kot zvezki, peresi, svinčniki, knjigami in raznimi drugimi šolskimi potrebščinami. Ono podpira vse ljudske šole, bodisi svetne ali samostanske šole po svojih skromnih močeh. To mu je pa le mogoče, ako dobiva dovelj podpore od svojih dobrotnikov. 152 VI. seja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. Visoki kranjski deželni zbor je še do pred nekaj leti dosledno daroval vsako leto znatno vsoto 400 K. Dohodki tega društva so tako minimalni, da ono nikakor ne more ustreči obilnim prošnjam krajnih šolskih svetov za podporo sa-moučil revnim šolskim učencem naše dežele. Ker letos obhaja društvo svojo štiridesetletnico, in bi rado v proslavo svojega slavja mnogo več šol obdarovalo, se obrača podpisani odbor pri tej priliki do visokega deželnega zbora z uljudno prošnjo, naj ji isti blagovoli nakloniti nekaj denarne podpore v korist uboge kranjske šolske mladine. V Ljubljani, dne 16. januarja 1912. Za odbor „Narodne šole“ v Ljubljani: Gale l.r., A. Razinger 1. r., t. č. tajnik. t. č. predsednik. “ Iz te prošnje, visoka zbornica, je razvidno, da je društvo „Narodna šola“ strogo dobrodelno, človekoljubno društvo, od katerega imajo korist vse šole naše kranjske dežele. Do 1. 1901. je deželni zbor kranjski vsako leto nakazoval društvu denarno podporo, tedaj pa, ko je, zaradi znane obstrukcije, zaostalo delovanje kranjskega deželnega zbora, je tudi ta podpora izostala. Celo Kranjska hranilnica je do leta 1908. prispevala vsako leto za društvo „Narodna šola“, in ako nas poročila ne varajo, bo Kranjska hranilnica to podporo zopet obnovila. Takrat, ko je društvo „Narodna šola“ dobivalo podporo od dežele in od Kranjske hranilnice, je dajalo vsem šolam po deželi učne pripomočke, kakor svinčnike, zvezke, papir, peresa itd. za 50% cenejše. Torej kdor je dal za društvo 50 K, je dobil za 100 K takega blaga. To je bilo gotovo v veliko korist učnim uspehom, ker učencem in učenkam zlasti ubož-nejših slojev ni primanjkovalo učnih pripomočkov. Da društvo „Narodna šola“ pri razdeljevanju takih podpor ni delalo nobenih izjem, je dokaz temu to, da je bila deležna teh podpor tudi šola šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu in zasilna šola na Štangi, kjer poučuje župnik Saje. Torej se ni delalo prav nobenega razločka in moram poudarjati, da je društvo „Narodna šola“ podpiralo v enaki meri vse šole v naši kranjski deželi. Sedaj, ko so te podpore zlasti od strani dežele izostale skoro že celih 10 let, se je procentna mera znižala od 50% na 10%. Danes daje društvo torej za 10% cenejše učne pripomočke tistim šolam, ki so potrebne take podpore. Iskreno je želeti, da te podpore ne usahnejo, kar se pa mora zgoditi, ako društvo ne dobi nobene podpore, zakaj na društveni odbor prihaja toliko prošenj, da ni mogoče vsem ustreči. Mislim, da deželni zbor ustreže vsemu kranjskemu šolstvu, zlasti pa še tistim ubož-nejšim slojem, ki nimajo na razpolago denarnih sredstev, da bi nabavili svojim otrokom potrebne učne pripomočke, ako ne sprejme predloga finančnega odseka, ampak se iz človekoljubja in ljubezni do naše šolske mladine pridruži mojemu predlogu, ki se glasi (bereitest): „Društvu ,Narodna šola/ se dovoli 400 K podpore“. (Živahno odobravanje v središču — Lebhafter Beifall im Zentrum.) Deželni glavar: Nihče več ni oglašen k besedi. Gospod poslanec Gang! predlaga (bere — lieft): „Društvu ,Narodna šola1 se dovoli 400 K podpore“. Ta predlog je tudi v debati. Ali želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ne, — gospod poročevalec? Poročevalec dr. Krek: Ta topli govor gospoda tovariša Gangla je name napravil nek posebni vtis v tem-le oziru. Jaz prej niti mislil nisem na to, da bi ta „Narodna šola“ utegnila biti kakor strankarsko društvo, ampak ker je častiti gospod tovariš Gangl tako krepko poudarjal njega nepristranost, vzbudil se je v meni o njej sum in zato tudi s tega stališča še bolj toplo priporočam predlog finančnega odseka. (Veselost na levi. — Heiterkeit links.) Deželni glavar: Bomo sedaj glasovali, in sicer najprej o spreminjalnem predlogu gospoda poslanca Gangla. Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo naj vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je odklonjen. In sedaj pride predlog odsekov, — gospodje, ki ste za predlog finančnega odseka, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je sprejet in s tem je ta točka dnevnega reda rešena. Prehajamo k nadaljnji točki: 5. h) Poročilo finančnega odseka: o prošnji društva „Wiener akademischer Verein für Sexualhygiene“ (13/Pet.); VI. soja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 153 5. h) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des „Wiener akademischen Vereines für Sexnalhygiene" (13/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Društvo prosi podpore. Ker naš deželni denar ni za take namene, vsledtega predlagam v imenu finančnega odseka, da se ta prošnja odkloni. Deželni glavar: Ker ni nihče oglašen k besedi, bomo glasovali. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s predlogom odsekovim, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Prehajamo k nadaljnji točki: 5. i) Poročilo finančnega odseka: o prošnji podpornega društva za dijake na realki v Idriji (1/Pet.); 5. i) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des Nnterstütznugsvereines für Schüler an der Realschule in Zdria (1/Pet); Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Gospodje, dotični znesek za podpore dijaških društev je v proračunu in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Prošnja se odstopa deželnemu odboru.“ Deželni glavar: K besedi se je oglasil, in sicer „pro“ gospod poslanec Gangl. Poslanec Gangl: Visoka zbornica! Jaz se, ker je že v proračunu ustavljena vsota za podpore dijaškim društvom, obračam s tega mesta na deželni odbor, proseč ga, da naj uvažuje prošnjo podpornega društva za Idrijske realce, ker to podporno društvo dosedaj še nobene podpore od dežele ni prejelo. Izrekam se z a poročilo, kakor ga predlaga finančni odsek, prosim pa samo, da se to poročilo v toliko izpremeni, da se glasi predlog: „Prošnja se priporočilno odstopa deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Gospod poslanec Gangl predlaga (bere — liest): „Prošnja se priporočilno odstopa deželnemu odboru“. To je dodaten predlog, stoji v debati. Nihče več se ne oglasi k besedi, tedaj je debata zaključena. Gospod poročevalec se odpove besedi, torej glasujemo, in sicer najprej o predlogu finančnega odseka, ki se glasi: „Prošnja se odstopa deželnemu odboru“. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Predlog je sprejet. Sedaj glasujemo še o besedi „priporočilno“, ki jo predlaga gospod poslanec Gangl, torej, da bi beseda „priporočilno“ prišla pred besedo „odstopa“. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo tudi s tem pristavkom, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je odklonjen. Stem je rešena ta točka dnevnega reda in prehajamo k točki: 5. j) Poročilo finančnega odseka: o prošnjah planinskega društva za podporo (730/Pet., 733/Pet. 1. 1910.). 5. j) Bericht des Finanzansschnsses: über die Petition des „Planinsko društvo“ NM Subvention (730/Pet,. 733/Pet. de 1910). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: V proračunu je v ta namen tudi primerna vsota ustavljena, zaraditega predlagam, da se sprejme predlog finančnega odseka: „Prošnji se prepuščata deželnemu odboru, ki se obenem pooblašča, da si zagotovi v odboru planinskega društva primeren vpliv.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in stem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. k) Poročilo finančnega odseka: oprošnji pripravljalnega odbora za zgradbo vajenškega doma v Ljubljani za brezobrestno posojilo (49/Pet.). 5. k) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition desVorbereitungsausfchufses für den Ban des „Vajenški dom“ in Laibach um ein unverzinsliches Darlehen (49/Pet). Prosim gospoda poročevalca! 154 VI. seja, dne 7. februarja 1912. VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Poročevalec dr. Krek: Stvar je zelo važna, ampak deželni odbor si mora prej zagotoviti svoj vpliv pri celi tej zadevi. Tudi finančne razmere so danes take, da ne more dežela kake večje vsote tvegati, četudi v najboljše namene, in vsled tega predlagam, da se sprejme predlog finančnega odseka, ki se glasi: „Deželni zbor pozdravlja ustanovitev Vajenskega doma v Ljubljani in naroča deželnemu odboru: a) naj zagotovi deželnemu zastopstvu primeren vpliv v kuratoriju Vajenskega doma. b) naj stopi v dogovor s pripravljalnim odborom glede na nameravano ustanovitev in naj stavi prihodnjemu deželnemu zboru primerne predloge v tem oziru.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in stem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. 1) Poročilo finančnega odseka: o prošnjah društva „Philharmonische Gesellschaft“ v Ljubljani za podporo (735/Pet. 1. 1910.; 51/Pet.), 5. 1) Bericht des Finanzausschusses: über die Snbbentionvgcsnche der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach (735/Pet. de 1910; 51/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Predlagam, da se prošnji izročita deželnemu odboru v rešitev. Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena, in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. m) Poročilo finančnega odseka: o prošnji „Dramatičnega društva“ v Ljubljani za podporo gledališču (740/Pet. 1. 1910.). 5. m) Bericht des Finanzansschnsfes: über die Petition des „Dramatično društvo“ in Laibach um Subvention für das Theater (740/Pet. de 1910). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Predlog finančnega odseka se glasi: „Prošnja se odkloni.“ Prosim, da se ta predlog sprejme. Deželni glavar: Debata je o tvor j ena. K besedi, in sicer „contra“ se je oglasil gospod poslanec dr. Novak. Poslanec dr. Novak: Visoka zbornica! Smatram za svojo dolžnost, da poudarjam važnost Dramatičnega društva za razvoj naše narodne kulture. Dramatično društvo je včasih z velikimi žrtvami vzdrževalo slovensko gledališče in le obžalujem, da njega stremljenja od strani častite večine niso vedno našla zasluženega priznanja. Vendar pa tudi danes nečem staviti nobenega konkretnega predloga v tem zmislu, da bi predlagal kako podporo proti predlogu gospoda referenta. To pa iz tega razloga, ker je znano, da je vpeljan med deželnim odborom in mestno občino ljubljansko dogovor v tem zmislu, da prevzame svoj čas deželno gledališče mestna občina. Jaz želim, da bi se ta dogovor čimpreje končal, končal v korist Dramatičnemu društvu in slovenskemu gledališču samemu. Poslanec Jarc: Visoki zbor! Predlagam še sledečo resolucijo : „Deželnemu odboru se naroča, naj si pri oddajanju deželnega gledališča pridrži primeren vpliv na repertoir in nastavljenje gledališkega ravnatelj a.“ To utemeljujem s posebnimi razmerami, ki so se pokazale letos pri deželnemu gledališču in ki so splošno znane, o katerih pa na tem mestu nečem govoriti. Deželni glavar: Gospod poslanec Jarc predlaga (bere — lieft): „Deželnemu odboru se naroča, naj si pri oddajanju deželnega gledališča pridrži primeren vpliv na repertoir in nastavljenje gledališkega ravnatelja.“ Predlog stoji v debati. Nihče ni več oglašen k besedi, tedaj je debata zaključena. Gospod referent? VI. seja dne 7. februarja 1912. - VL Sitzung am 7. Februar 1912. 155 Poročevalec dr. Krek: Nimam nič omeniti. Deželni glavar: Gospod referent se odpove besedi, tedaj glasujmo, in sicer najprej o predlogu finančnega odseka. Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom odsekovim, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Sedaj glasujemo še o resoluciji gospoda poslanca Jarca in prosim gospode, ki se ž njo strinjate, da izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Prehajamo k točki: 5. n) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Glasbene Matice za podporo (34/Pet.). 5. n) Bericht des Finanzausschusses: über das Subbeutiousgesuch der Glasbena Matica (34/Pet.) Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Stvar, za katero se gre, je jako daleko-sežna in zato je treba še mnogo dogovorov, preden se da končno rešiti. Vsledtega se je finančnemu odseku najbolje zdelo predlagati: „Deželni zbor more sklepati o deželnih podporah za namene Glasbene Matice šele potem, če se zagotovi pri tem deželnemu odboru primeren vpliv. V tem zmislu odstopa prošnjo deželnemu odboru in se mu naroča, naj stopi v dogovor z odborom Glasbene Matice.“ Deželni glavar: Debata je o tvor j ena. K besedi, in sicer „contra“ se je oglasil gospod poslanec dr. Triller. Poslanec dr. Triller: Visoka zbornica! Če prelistajemo deželne proračune in deželne zaključke zadnjih let, in zlasti tudi računski zaključek za 1. 1909., ki je bil danes na dnevnem redu, tedaj se moramo prepričati, da je v tej hiši jako malo simpatij za kulturno stremljenje slovenskega meščanstva. V proračunu za 1.1912. najdemo nad pol milijona kron za razne podpore, ampak vse želje meščanstva, ki tvori dve tretjini davko- plačujočega prebivalstva, so odpravljene tako mačehovsko, da je videti tendenco, da se hoče napredno meščanstvo popolnoma izstradati. (Medklici na levi. — Zwischenrufe links.) Prosim! V zadnjem času so izginile iz deželnega proračuna med drugim podpore za naš edini ženski licej in za slovensko gledališče. Zaman smo trkali tudi za podporo za obrtno šolo, ki je tako potrebna podpore in novih dohodkov, zaman smo trkali za podporo društvu „Domovina“, ki je eminentno karitativno društvo, ki nad 100 dijakov preskrbuje deloma brezplačno, deloma pa za naj nižjo ceno z dobro in tečno hrano. Vse take prošnje se mečejo samoobsebi umevno kratkomalo pod mizo, in danes naj pa pride pod nož tudi še Glasbena Matica. Gospod referent je stavil predlog, ki je po mojem prepričanju naravnost poniževalen za ta kulturni zavod. Kaj je Glasbena Matica ? Glasbena Matica je kulturen zavod, ki -je zanesel slavo slovenske pesmi od Dunaja pa do avstrijske riviere ob Adriji. (Klici v središču — Rufe im Zentrum: „Tako je!“) Glasbena Matica je zavod, ki se je znal vzlic temu, in akoravno se ne da tajiti, da pripada 99 % izmed članov napredni stranki, ohraniti na visokem nivoju umetnosti in nestrankarstva in še danes sta v odboru Glasbene Matice, akoravno jo podpira samo napredno občinstvo, dva duhovnika, ki sta priznana glasbenika. Glasbena Matica je daleko, daleko oddaljena od vsakega strankarstva, in zaraditega jaz ne vem, kak vpliv hoče imeti deželni odbor. S tem vplivom deželnega odbora bomo gotovo imeli težave, kajti kolikor je meni znano, smo v deželnem odboru po večini nemuzikalični in posebnega muzikaličnega referenta deželni odbor tudi še nima. Vpliv deželnega odbora bo torej samo stran-karsko-politični. To spričuje tudi dejstvo, da od filharmoničnega društva, ki je nemško, niste zahtevali nobenega vpliva. Naj se mi nikar ne ugovarja, da se je zahteval tudi vpliv na delovanje Planinskega društva. To je čisto nekaj drugega. Delovanje Planinskega društva je tako, da je deželni odbor prav lahko podpira z raznimi nasveti, pri Glasbeni Matici je pa to popolnoma izključeno. Jaz imam ta vtis, da hočete Glasbeno Matico prisiliti v to, da bi se združila s kakim drugim društvom, recimo s kakim Vašim društvom. Toda to je napačno. Jaz priznavam, da imate svoje glasbene društvo „Ljubljano“ in priznavam tudi, da to Vaše glasbeno društvo deluje z Glasbeno Matico paralelno, da bi pa delovalo z Glasbeno Matico skupno, to je pa danes še izključeno. Prav z ozirom na eminentni kulturni pomen Glasbene Matice in z ozirom na nepristransko delovanje tega zavoda bi priporočal, da se mu da, kakor se je to v prejšnjih letih zgo- 156 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Satzung mu 7. Februar 1912. dilo, brezpogojno podpora iz deželnih sredstev. Jaz kažem tukaj exempli gratia na proračun mestne občine ljubljanske, v katerem je brezpogojno dovoljena podpora Glasbeni Matici in glasbenemu društvu „Ljubljana“. Tukaj Vam je torej mestna občina pravo pot pokazala. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Proračun je napravil vladni komisar!“) Seveda, proračun je napravil vladni komisar, gospod kolega Jarc, to je resnica. Toda resnica je pa tudi, da je bil proračun 14 dni razpoložen na vpogled vsemu meščanstvu in da niti eden napreden davkoplačevalec ni ugovarjal zoper to točko, tako da je torej ta točka s privoljenjem vsega naprednega občinstva prišla v proračun. Jaz vem, da govorim brez upa zmage, kajti če pogledam rahli smehljaj gospoda referenta, ki je na tako duhovit način odgovarjal mojemu tovarišu Ganglu, ko je ta apeliral na njegovo človekoljubje, potem vem, kaj moremo od njega pričakovati. Vendar se mi je pa ravno pri tej točki, ko se gre za tako važno zadevo, zdelo potrebno, da povzdignem svoj glas, da apeliram na Vašo pra-vicoljubnost. Vi pa potem glasujte, kakor hočete. Jaz torej predlagam: „Glasbeni Matici se dovoli iz deželnih sredstev za leto 1912. podpora v znesku 6000 K.“ Če ta moj predlog odklonite, potem Vas ne bom pri nobeni točki in tudi pri debati o deželnem proračunu več nadlegoval s kako slično prošnjo. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: Ker nihče več ni oglasen k besedi, je debata zaključena in ima gospod poročevalec končno besedo. Poročevalec dr. Krek: Saj je to gospodom in celemu svetu jasno, da smo mi vsaki kulturi nasprotni in da pobijamo n. pr. s trgovskimi šolami itd. vsak gospodarski napredek našega meščanstva. To je znano in zaradi tega se seveda ne morem čuditi gospodu predgovorniku, alt o je, kakor že večkrat, znane stvari ponovil. Kaj se bo doseglo in kaj se bo naredilo z Glasbeno Matico na podlagi bodočih pogajanj, je seveda stvar prihodnosti, o kateri ne vemo, kam bo prišla, in zato o tej stvari ne bom govoril. Pogajanja, ako se bodo pričela, se bodo gotovo stvarno vršila in potem bomo že slišali o rezultatih. Gospod predgovornik že sedaj ve, kako se bodo vršila, in zaraditega je v srečnejšem položaju, kakor jaz. Glede na predlog pa, ki ga je stavil gospod predgovornik, bi pa jaz lahko malo drugače zapel, kakor on. Če začnemo govoriti o kakršnemkoli društvu, da ima dober namen, to društvo ima človekoljuben namen, potem seveda pridemo do zaključka, da je društvo podpore potrebno in vredno itd. Toda s stališča finančnega odseka in večine te zbornice se moramo vprašati, kaj more storiti dežela v danih razmerah. Če na eni strani, gospodje, vpijete o bankerotni deželi, na drugi strani pa prihajate z vsemi mogočimi željami in zahtevami, nikari ne mislite, da bomo šli v Vašo past in še bolj obtoževali proračun, da boste potem še lažje obrekovali naše gospodarstvo. (Odobravanje na levi. — Beifall links. — Poslanec dr. Triller: „Gospod doktor, spomnite se na leto 1910., na asanacijo „Gospodarske zveze !“). Zato vztrajam pri predlogu finančnega odseka. Deželni glavar: Bomo sedaj glasovali in sicer najprej o spreminjevalnem predlogu gospoda poslanca dr. Trillerja, ki se glasi (bere — liest): „Glasbeni Matici“ se dovoli iz deželnih sredstev za leto 1912 podpora v znesku 6000 K." Prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je odklonjen. Prosim, sedaj glasovati o predlogu finančnega odseka in prosim gospode, ki se ž njim strinjajo, da izvolijo vstati! Zgodi se — Geschieht.) Predlog odseka je sprejet. S tem je rešena ta točka dnevnega reda in mi prehajamo k nadaljnji točki: 5. o) Poročilo finančnega odseka: o prošnji „Slovenske Filharmonije“ za podporo (22/Pet.). 5. o) Bericht des Finanzausschusses: über das SubVentionsgesilch der „Slovenska Filharmonija“ (22/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Predlagam v imenu finančnega (odseka: „Prošnja se odstopa deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata j c zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. p) Poročilo finančnega odseka: o prošnji društva „Asylverein“ na Dunaju za podporo za 1. 1912. (36/Pet.) 5. p) Bericht des Finanznnsschnsses: über das Snbbentionsgcsuch des Asylvereines in Wien pro 1912 (36/Pet). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Finančni odsek predlaga: „Prošnja se odstopa deželnemu odboru v rešitev.“ Prosim, da se ta predlog sprejme. Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, -- debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolile vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. r) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Kočevske posojilnice za podporo (25/Pet.). 5. r) Bericht des Finanzausschusses: über das Snbventionsgesnch der Gottscheer Darlehenskasse (25/Pet). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Tukaj gre za neko precej kočljivo reč. Kočevsko posojilnico so ustanovili ljudje, ki niso imeli pravega znanja o zadružnih stvareh, in ki so gledali predvsem na korist stranke, kateri so pripadali, liberalne stranke namreč, premalo pa na kontrolo tega, kar so ustanovili v Kočevju, in vsledtega je prišlo tako daleč, da ima Kočevska posojilnica na podlagi izida revizije, ki jo je izvršil deželni odbor, danes izgube 78.218 K. Ta reč je torej zelo žalostna. Veliko kmetov, slovenskih in tudi nekaj nemških, je udeleženih pri tej posojilnici, in ako bi prišla ta posojilnica v konkurz, bi bila materijalna škoda velika in občutna za večje število Stanovnikov naše dežele. Ampak to ni edini razlog, vsled katerega prihajamo s predlogom, kakor ga stavijo finančni odsek, marveč glavni razlog za to, da se je finančni odsek bavil s to prošnjo v dobrohotnem ztnislu, je ta, da vsak poraz kake zadruge vpliva slabo na razvoj zadružništva sploh', — ne toliko zaradi dejstva samega, ampak zaradi nelojalnega strankarstva, ki tudi take žalostne slučaje izrablja za svoje namene. Za ašanacijo posojilnice so posamezni člani in nekateri zavodi dosedaj podpisali 45.100 K. Vprašanje je seveda, koliko so ti podpisi vredni, na vsak način se pa vidi pri celi stvari, da ni nikogar, ki bi vso reč vzel v roke, in to je po mojih mislih glavna naloga, ki bi jo imel deželni odbor. Glavna reč ni denarna podpora. Če deželni odbor z vsem svojim pritiskom, z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, dobi od ljudi, kar more, potem se bo dalo izhajati, ne da bi dežela imela kaj znatnega prispevati, ker že v tem slučaju, če se bo videlo, da kak resen faktor za stvar skrbi, bo nevarnost preprečena. Jaz odločno prosim deželni odbor, da, če se sklene, kar predlaga finančni odsek, do skrajnosti varčuje z deželnim denarjem. Deželni denar ni za to, da bi se falitni zavodi ohranjali, pač pa je v splošnem interesu dežela zavezana oziroma vsaj opravičena, da tukaj vmes poseže. Iz teh razlogov prosim, da se sprejme predlog finančnega odseka, ki se glasi: „Deželni odbor se pooblašča, da proti naknadni odobritvi deželnega zbora primerno pripomore iz deželnih sredstev za sanacijo Kočevske posojilnice, in sicer za to, da se za-brani gospodarski propad nedolžnih žrtev, toda le pod pogojem, da se doseže v tem oziru sporazum z Zadružno zvezo, in da se v ta namen prej popolnoma zagotovi primeren prispevek solventnih činiteljev, ki so direktno ali indirektno zakrivili sedanje razmere Kočevske posojilnice.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. K besedi, in sicer „contra“, je oglašen gospod poslanec dr. Eger. Abgeordneter Dr. Eger: Hohes Haus! Der Finanzausschuß beantragt, wie mint aus dem schriftlichen Berichte ersieht und wie soeben Vom Herrn Berichterstatter ausführlich dargetan wurde, daß der Landesausschuß ermächtigt werde, gegen nachträgliche Genehmigung seitens des Landtages aus Landesmitteln zur Sanierung der „Kočevska posojilnica“ angemessen beizutragen. Ich habe den Inhalt der Petition durchgesehen und aus demselben entnommen, daß das Defizit für das Jahr 1910 allein — über die anderen Jahre, z. B. über das Jahr 1911 wissen wir nichts, 78.000 K beträgt, daß über 40.00t) K Von einzelnen Interessenten und Von anderen Vorschußkassen aufgebracht worden sind und daß mithin das Land, wenn es die Sanierung 158 VI. seja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung cim 7. Februar 1912. durchführen will, mindestens 80.000 K in die Hand nehyten müßte. Der Herr Berichterstatter hat bemerkt, daß auch deutsche Bauern beteiligt seien, und den Schluß gezogen, daß der Landesausschuß das Geld hergeben soll, während es in der Petition selbst ausdrücklich heißt, daß es sich um die Erhaltung slowenischen Lebens in Gottschee handelt. Ich bemerke hiezu nun Folgendes. Die „Kočevska posojilnica“ wurde bor mehreren Jahren errichtet, um den Slowenen in Gottschee einen finanziellen Rückhalt zu geben. Die Slowenen haben dazu ein gutes Recht, wie jede Nation. Die „Kočevska posojilnica“ hatte aber auch die weitere Aufgabe, die slowenische Einwanderung in Gottschee zu fördern, und an dieser nationalpolitischen Aufgabe ist sie zugrunde gegangen. Sie hat vorerst ans dem Hauptplatze in Gottschee ein Haus gekauft und dasselbe mindestens um 20.000 K überzahlt. Sie hat weiters die beiden Brüder Pevc, zwei homines ignoti, nach Gottschee berufen und denselben die Geschästseröffnung ermöglicht. Obwohl die Brüder Pevc vollkommen vermögenslos waren, haben sie von der „Kočevska posojilnica“ 70.000 K erhalten. Es ist selbstverständlich, daß derartige Kredite nur aus nationalen Gründen gegeben werden, denn sonst wäre ein solches Vorgehen unbegreiflich. Es läßt sich mithin nicht bestreiten, daß die „Kočevska posojilnica“ nur errichtet würde, um den Slowenen im Gebiet von Gottschee als nationales Bollwerk zu dienen, und daß sie nicht durch fremde Schuld, sondern wegen dieser einseitigen politischen Tätigkeit zugrunde gegangen ist. Es geht daher nicht an, daß ein solches Institut ans den Steuergeldern beider Nationen saniert werde. Ich möchte mir erlauben, die Aufmerksamkeit des hohen Hauses und namentlich der Herren, die auch von den deutschen Bauern Gottschees gewählt worden sind, darauf zu lenken, daß es auf die Gottscheer einen merkwürdigen Eindruck machen wird, wenn man ihnen wiederholt versichert hat, daß sie vollständig paritätisch behandelt werden, und wenn sie nun sehen, daß hierein weit höherer Betrag für die Sanierung eines einseitig politischen Geldinstitutes ausgegeben werden soll, als tut ganzen Gebiet von Gottschee für Wasserleitungen und Wege in drei Jahren verwendet wurde, obwohl die Unterstützung dieser Zweige gewiß zu den Hauptaufgaben der Landesverwaltung gehört. (Poslanec — Abgeordneter Galle: „Ganz richtig!") Wir können dem Antrage des Finanzausschusses nicht zustimmen, insbesondere auch deshalb, weil es sich wieder um einen Bianko-Wechsel an den Landes-anssehuß handelt, tu deut die Summe, welche aus Landesmiteln beigetragen werden soll, nicht einmal genannt ist, weiters aber auch deshalb nicht, weil es eine schlechte Figur niacht, wenn der krainische Landtag mit schlechtem Beispiel vorangeht und für die Sanierung von auf derartige Weise zugrunde gegangenen Geldinstituten Beiträge aus den Stenergeldern bewilligt. Ich bitte daher, den Antrag des Finanzausschusses abzulehnen. (Pritrjevanje na desni — Zustimmung rechts.) Deželni glavar: K besedi je nadalje, in sicer kot progo-vornik, oglasen gospod poslanec Jaklič. Poslanec Jaklič: Visoka zbornica! Jaz bom seveda govoril za predlog finančnega odseka. Čudno se mi pa zdi, da gospodje tiste stranke, ki je pravzaprav povzročila vso kalamiteto doli na Kočevskem, danes tako molče. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Imajo vzrok za to!“) Ker se je ravno od nasprotne strani vsak krah in vsak polom, ki se je pripetil kdaj v naši deželi, podtikal ravno naši stranki, smatram za svojo dolžnost, da danes v tej zbornici pred vso javnostjo povem, kaj je vzrok oni nesreči doli na Kočevskem, in kje je iskati one krivce, ki so povzročili ruin naših slovenskih kmetov na Kočevskem. Pred leti, pred kakimi tremi ali štirimi leti, so člani narodno-napredne stranke šli reševat kočevske Slovence. Bil je velik tamtam po časopisih, bahali so se, kako bodo šli in zavzeli tiste nemške postojanke. Toda kaj se je zgodilo? Tisti Slovenci, ki so bili tako nespametni, da so verjeli liberalnim obetom in liberalnim glasilom, stojijo danes pred konkurzom. Kočevska posojilnica je strogo strankarska ustanova. Ustanovila jo je narodno-napredna stranka in sodelovali so tudi člani te zbornice, ki sede v klubu narodno-napredne stranke. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Ki pa sedaj molče!“) Ustanovni zbor Kočevske posojilnice se je vršil v prostorih nekega liberalnega zavoda v Ribnici pod predsedstvom člana tukajšnje zbornice, in ondi so bili tudi zastopniki liberalnih zavodov, kolikor jih je v našem okraju. Sodeloval je pa pri tej stvari tudi še neki drug denarni zavod, namreč Kmetska posojilnica, ki je omogočila z nakupom Petschetove hiše v Kočevju, da je imela slovenska Kočevska posojilnica sploh svojo streho. Nakup te hiše j e Kmetska posojilnica izvršila po svojem uradniku in kakor se mi zdi, je bila hiša prepisana nekaj časa na ime dotičnega uradnika. Reklo se je pa, da kadar bo Kočevska posojilnica mogla shajati, da bo prevzela to hišo. Toda to se je zgodilo prej, preden je mogla posojilnica sploh shajati. Takoj z ustanovitvijo posojilnice so otvorili tudi trgovino, katera je pod brezvestnim vodstvom in pomanjkljivim nadzorstvom srečno prišla v konkurz, in zaradi tega konkurza je prišla v nesrečo tudi posojilnica. Kako je nastala velikanska izguba pri posojilnici, bo najbrž vedel drug član te visoke zbornice, ki je konkurz izvrševal. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Kdo pa je bil tisti!“) Dr. Novak. V še večjo stisko je pa prišla Kočevska posojilnica na drug način. L. 1909. so ljubljanski trgovci nastopili in pri- VI. soja dne 7. februarja 1912. tisnili pri izvrševalnem odboru svoje stranke, da Zveza slovenskih zadrug oziroma Kmetska posojilnica odtegne kredit Agro-Merkurju. Seveda bi moral Agro-Merkur isti hip priti v konkurz, toda člani izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke, ki so tudi bili odborniki „Zveze slovenskih zadrug“ in odborniki Kočevske posojilnice, so pa kratko mal o odprli kredit za Agro-Merkur pri Kočevski posojilnici, seveda gotovo z vednostjo Zveze slovenskih zadrug in Kmetske posojilnice. Oni naj bi bili tudi porok za tiste velikanske svote, katere dolguje Agro-Merkur Kočevski posojilnici. (Poslanec — Abgeordneter dr. Tavčar: „Prav nobene svote! To so same izmišljene pravljice, katere nalašč nosite v zbornico!“) Te pravljice, gospod dr. Tavčar, dobro veste, da so žalibog resnične. (Poslanec — Abgeordneter dr. Novak: „Kdaj sem jaz bil upravitelj konkurzne mase!“) Zveza slovenskih zadrug ima v svojih pravilih določilo . . . (Poslanec — Abgeordneter dr. Tavčar: „Govorite rajši o svojih zadrugah!“) Vi, gospod dr. Tavčar, ste pa že veliko govorili o naših zadrugah, prorokovali jim pogin ter ste že celo svojo glavo zastavili... Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim, ostanimo pri Kočevski posojilnici! Poslanec Jaklič (nadaljuje — fortfahrend): Torej, gospodje. Zveza slovenskih zadrug ima v svojih pravilih določilo, da varuje koristi svojih članic, toda ko je prišla Kočevska posojilnica, ki je članica Zveze slovenskih zadrug v stisko, so prišli člani oziroma odborniki dotične posojilnice v Ljubljano in so prosili, naj bode Zveza slovenskih zadrug oziroma Kmetska posojilnica milostna in naj jih skuša rešiti, toda člani izvrševalnega odbora so jih nemilostno odslovili in so jim naravnost zagrozili s konkurzom in Zveza slovenskih zadrug je tudi takoj odpovedala veliko posojilo pri Kočevski posojilnici, katero je tožila po svojem advokatu ter ji stem napravila veliko stroškov. Dva odbor nikaKočevske posojilnice sta tudi odbornika Zveze slovenskih zadrug, in ta zveza je tedaj gotovo tudi sokriva kalamitete doli v Kočevju in sedaj seveda dolžna to stvar urediti. Pa ne samo, da je Zveza slovenskih zadrug v tej stiski tako trdo nastopila proti svoji članici, ampak spravila jo je tudi še na drug način v stisko, namreč da je tirjala od te svoje članice neprimerno visoke oderuške obresti, in sicer po 6 % (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) Zaraditega tukaj pribijem, da je naroclnonapredna stranka kriva žalostnega - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 159 stanja kočevskih Slovencev, in tisti ljudje, ki so vprizorili reševanje kočevskih Slovencev, so dolžni svoji vesti, to stvar tudi poravnati. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Toda kaj vidimo ravno pri pristaših te stranke, ki so uprizorili to stvar? Ravno ti ljudje, ki so celo to reč uprizorili, se hočejo sedaj izmazati in nekateri so se tudi že srečno izmuznili, da ne pridejo v sitnosti, ako pride do konkurza. Vseh podrobnosti o tej posojilnici ne bom navajal, dasiravno bi bilo zelo interesantno jih izvedeti, ampak hočem povedati samo par stvari. Pri tej posojilnici niso dobivali posojil samo slovenski kmetje, ampak tudi nemški; potem se tam doli ni posojevalo samo prebivalcem tamošnjega okraja, ampak kdorkoli v deželi ni dobil drugje posojila, se je zatekel h Kočevski posojilnici (Poslanec dr.Lampe: „Vinarska zadruga v Krškem !“) Da! Vinarska zadruga v Krškem (Poslanec dr. Pegan: „Doma jim niso hoteli dati posojila!“ — Poslanec dr. Lampe: „Umazana reči“), ki je tudi Vaša članica, je ' dobila tam precej posojila. Tukaj se hoče seveda stvar sanirati in jaz bi prav rad videl, da bi se sanirala, in sicer prav kmalu. Pred seboj imam precej izjav, v katerih se posamezni faktorji zavezujejo to stvar poravnati, toda te izjave so nezadostne in premalenkostne, zlasti so pa nezadostne izjave tistih ljudi, ki so to stvar zakrivili. Kakor iskreno želim, da se ta stvar reši, vendar prosim deželni odbor in pa Zadružno zvezo, da naj bosta pri tej stvari previdna in naj skušata od tistih ljudi, ki so to reč zakrivili, bolj trdne izjave in izdatnejše podpore, kakor so pa dozdaj obljubljene. Jaz apeliram na gospode od narodnona-predne stranke, da če imajo kaj vesti... Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim, tako govorjenje je nedopustno in je moram grajati. Poslanec Jaklič (nadaljuje - fortfahrend): Apeliram torej na gospode narodno-na-predne stranke, da pritisnejo na svoje pristaše, da se ta stvar uredi. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi ter ogorčeni klici v središču: — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links, sowie entrüstete Rufe im Zentrum: „Nam očitati vest, to je nesramno! Tega si ne pustimo do-pasti!“) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim, gospodje, to je moja stvar, da red napravim. 160 VI. seja due 7. februarja 1912. VI. Sitzung tim 7. Februar 1012. Jaz sem gospoda govornika že grajal zaradi izraza o „vesti“ in stem je parlamentarnemu redu zadoščeno v vsakem oziru. Ker ni noben govornik več oglasen „contra“ dobi besedo progovornik gospod poslanec dr. Tavčar. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Jaz bom za svojo osebo glasoval za stavljeni predlog, dasiravno sem že danes prepričan, da reelnih posledic ta predlog ne bo imel. Vsaj moja slutnja mi tako govori, da je prišel ta predlog več ali manj v zbornico zaraditega, da se gospodu poslancu Jakliču da prilika, da pokaže . . . Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim, jaz ne morem dopuščati, da se koga sumniči, in da bi se kak predlog, ki ga stavi kak odsek visoki zbornici, označil kot " nereelen. Ta izraz moram grajati. Poslanec dr. Tavčar (nadaljuje — fortfahrend): , Vzamem grajo na znanje. Trdim pa vendarle, da bi bilo pri takih prilikah najbolj primerno, stvar dostojno in mirno razpravljati ter opuščati vsake rekriminacije. Jaz odločno zanikujem, da bi bila narodno-napredna stranka kot taka zakrivila razmere v Kočevski posojilnici. Jaz za svojo osebo Vam tudi ne bom nikdar kaj takega očital, če se Vam bo kdaj pripetilo, da bo kak Vaš zavod prišel v tako stisko, kakor je sedaj Kočevska posojilnica, torej nam tudi Vi nikar ne očitajte takih stvari, katerih nismo zakrivili. Kar pa se tiče zavoda samega, gospodje, moram na eno stvar odgovoriti. Zveza slovenskih zadrug je dala Kočevski posojilnici gotov denar, in sicer je danes tega denarja na dolgu okrog 240.000 K. Zveza ta denar mora imeti, ker drugače pride sama v stiske in zategadelj je absolutno nemogoče, da bi se naša Zveza pribila na križ zaradi naše vesti, kakor pravi gospod Jaklič. Mi hočeno svoj denar nazaj, ker ga Zveza mora dobiti, toda Zveza je pa pripravljena do vsake kulance. Eno garancijo mora pa pri tem imeti, to namreč, da društvenimi, dokler ni zadeva popolnoma aplani-rana, ne smejo zapuščati Kočevske posojilnice. Tožba se je morala vložiti in vložila se je zato, da ne bi izstopili vsi društveniki, in da bi nazadnje obstojala cela zadruga iz enega ali dveh članov, Zveza slovenskih zadrug bi pa obležala s svojo terjatvijo na cesti. Če imate res dobro voljo pomagati, pomagajte, saj fond imate, večjega kakor pa Zveza. Ali bojim se, da iz cele stvari ne bo nič, ker v predlogu stoji, da se deželni odbor pooblašča, da proti naknadni odobritvi deželnega zbora primerno pripomore iz deželnih sredstev za sanacijo Kočevske posojilnice, in sicer zato, da se zabrani gospodarski propad nedolžnih žrtev, toda le pod pogojem, da se doseže v tem oziru sporazum z Zadružno zvezo, in da se v ta namen prej popolnoma zagotovi primeren prispevek solventnih čini-teljev, ki so direktno ali indirektno zakrivili sedanje razmere Kočevske posojilnice. Med te činitelje pa ni mogoče prištevati Zveze slovenskih zadrug, ker bi drugače prišla ta Zveza sama v katastrofo. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: Ker ni oglašen noben govornik več, je debata zaključena, in ima sklepčno besedo gospod poročevalec. Poročevalec dr. Krek: Debata se je tako razvila, da je tudi nekoliko razburjenja prišlo v zbornico in zaraditega je težko za poročevalca vse te stvari razmotrivati in posameznim gospodom tako odgovarjati, kakor bi zaslužili. Gospod dr. Tavčar, ki je ravno pred menoj govoril, je med drugim rekel, da osebno ni nikomur nič očital, oziroma da ne mara očitati kakih konkurzov ali kaj takega. Zgodovina te zbornice in tudi zastopniki te zbornice nam pa dajejo podlago za ravno nasprotno prepričanje. Drugega nič ne rečem. Iz strankarskega stališča bi seveda mi nikdar ne bili v stanu glasovati za predlog finančnega odseka. Gospod dr. Tavčar se čuti dovolj močnega, da v tem slučaju, ko je predlog vendar lojalen in je moje poročilo tudi popolnoma jasno, podtika stvari, na katere finančni odsek niti mislil ni. (Poslanec dr. Tavčar: „Saj sem bil že grajan za to stvar!“) Ampak ta stvar označuje mišljenje gospoda predgovornika in to podtikanje bi zaslužilo od naše strani protest, ako bi bil tak protest potreben. Iz ozirov na liberalno ali narodno-napredno stranko, ali iz ozirov na to, da bi dosegli pri gospodih narodno-napredne stranke to, da bi kdaj molčali ali govorili, v tej zbornici, še dolgo ne bomo ničesar storili in glede Zadružne zveze in zadružne stvari, gospodje, pa izvedite, da smo si v teh 15, 16 letih, kar delamo v zadružništvu, pridobili pri našem ljudstvu toliko zaupanja, da o tem zadružništvu lahko govorite in pišete, kar hočete, ker za Vaše besede se naše ljudstvo in narod nič več ne zmeni. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levi — Lebhafte Zustimmung und Hände- VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung nut 7. Februar 1912. 161 klatschen links. — Poslanec dr. Tavčar: „Eno tretjino glasov smo pa le dobili!“) Tele izkušnje, gospodje, imamo. Bilo je svoj čas, ko je uslužbenec Zadružne zveze moral iz službe in ko je potem ta uslužbenec napadel zvezo v nasprotnih časopisih, ko je ovadil zvezo in je bila ovadba oddana državnemu pravdništvu ter se je ta ovadba javno razglasila, ob tistem času torej je zveza, ki je imela takrat nad 10 milijonov vlog od vseh posojilnic, dobila samo od ene eno dopisnico, s katero se je vprašalo, kaj je s to stvarjo, in tisti, ki je bil podpisan, je bil učitelj. (Veselost na levi. — Heiterkeit links.) To, gospodje, nam več kakor zadostuje in zaraditega se mi s stališča, kaj bo slovenska liberalna javnost sodila o našem zadružništvu sploh, niti ne žganemu ne, ker slovenska liberalna javnost za nas absolutno nič ne pomenja- (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!“) Pač pa je druga stvar, zaradi katere se moram pečati z gospodom poslancem dr.Eger-jem. To je pa važno za nas. Nemška stranka, oziroma ljubljanski poročevalci v nemške liste so se obnašali glede našega zadružništva sploh in glede zadružništva, katero smo ustanovili mi, skrajno čudno, tako čudno, da se da iz tega sklepati, da stranka, katera rabi taka sredstva, ne more stati na posebno solidnih nogah, in da stranka, katera se bojuje s takim orožjem, ne zasluži, da bi se jo prištevalo med resne stranke. Gospodje, neresnica, direktna laž je to, kar je pisano in sicer kot dopis iz Kranjske, Ljubljane, v graških listih, in od tu pridejo potem ti dopisi v dunajske liste, v zakotne nemške liste na Češkem, Moravskem, v Slezi ji in celo v Nemčijo. Jaz sem imel že večkrat priliko, govoriti z raznimi osebami, in sem zasledil, da takorekoč ni inteligentnega Nemca, ki se zanima za zadružništvo, ki bi ne trdil, da je vse naše zadružništvo na jugu popolnoma falitno. Za vse to se imamo zahvaliti tem časnikarskim poročilom. Gospodje, laži v tem oziru presegajo že vse meje. Ako se kak tukajšnji liberalni list skorajži in potem najde stotisoče, ki smo jih dobili od vlade, in piše o tem, da s tem denarjem podpiramo dalmatinsko časopisje, da smo tolikointoliko milijonov zgubili, nas to prav nič ne briga in se mi pri tem lepo zabavamo. Ampak Nemci, ki natančno poznajo naše politične razmere in način našega političnega boja in ki si domišljujejo, da igrajo v tem političnem boju veliko vlogo, vzamejo vse te stvari kot popolnoma resnične, in nemško časopisje diskreditira s takimi poročili v javnosti našo deželo in naš narod. Nasproti takemu postopanju nemškega časopisja je za nas vojska nemogoča, in prepričan sem, da če pade Kočevska posojilnica, če pride v ban- kerot, potem bo šla trditev o bankerotu našega jugoslovanskega zadružništva v vse kroge, kjerkoli se bere nemško časopisje. (Poslanec — Abgeordneter dr. Eger: „Schon seit zwei Jahren wird nichts davon geschrieben!") Prosim, gospodje, prav pred kratkim smo brali nekaj takega. Dunajski tednik „Die Wage“ je v štev. 2. z dne 13. januarja 1912 prinesel med drugim tudi to-le (bere — liest): „Bor kaum Jahresfrist sind im slowenischen Teil unseres Staates ungezählte kleinbürgerliche und kleinbäuerliche Existenzen durch die unlautere Gebarung zweier Geldinstitute ruiniert worden, die ebenfalls von Geistlichen und Klerikalen begründet und verwaltet worden waren. Das waren also katholische Banken oder Sparkassen". To so torej stvari, katerih ta „Wage“ ni dohila iz naših slovenskih časopisov, ampak to gre potom graškega nemško-nacionalnega časopisja. Ne bom karakteriziral te nacionalne stranke južno od Spielfelda, ker jo ta način boja dovolj ka-rakterizira, ampak če pričakujemo mi v vsakem takem slučaju naj večjo nelojalnost in naj večjo zlobnost od te plati, se nam pač ne bodete čudili, kajti za to imamo že dovolj izkušenj, če se na primer v listu, ki hoče biti resen, piše o takih stvareh. Za zgled naj mi bo dovoljeno prebrati iz lista „Grazer Tagblatt“ z dne 4. januarja 1911 en odstavek, ki se glasi (bere — liest): „Die nationale Empfindlichkeit der Slaven ist so groß, das; sie selbst gegen die Gestattung einer Südmark-Lotterie Sturm gelaufen sind. Was aber vermag die Südmark, selbst wenn sie ihre Einnahmen verdreifachte, int Verhältnisse zu den zahlreichen slowenischen Genossenschafts-Sparkassen zu leisten, die ohne jede Behinderung fast ausschließlich wirtschaftliche Angriffspolitik treiben." Te misli „wirtschaftliche Angriffs Politik" so z agrarskega stališča naj večja neumnost. Zajedno je pa to tudi največja zlobnost, da se nemškim kmetom, ki zahtevajo, da ž njimi skupno branimo kmetske interese, da se tem kmetom ne pove resnica, da mi na isti način kakor oni izkušamo rešiti gospodarske eksistence in da pri tem v najzadnji točki našega programa stoji tudi misel, da se s temi zavodi hočemo braniti proti nemštvu. Gospodje, taki stavki, take trditve zastrupljajo javnost in zaradi tega nimam besedam gospoda poslanca dr. Egerja drugega odgovoriti, kakor to, da nas je Vaša taktika, ne rečem Vaša, gospod doktor, ampak taktika nemškega nacionalizma proti nam, naredila previdne, nas je naredila do skrajnosti ne-zaupne. Obenem nam je pa tudi rodila prepričanje, da vse, prav vse, karkoli moremo mi Slovenci si pridobiti, si moremo pridobiti samo z lastnimi močmi, ter nas je prepričala o naravnost krtitem sovraštvu naših narodnih nasprotnikov, ki žive med nami ali ki nas obdajajo. Ali so te stvari zdrave ali ne, o tem ne bom govoril, ampak s stališča, o k a- 1G2 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. lerem sem že govoril, prosim da se sprejme predlog finančnega odseka. (Odobravanje na levi — Beifall links.) Ponavljam pa še enkrat, da je deželni odbor zavezan, da pri tem svojem delu do skrajnosti varčuje z deželnim denarjem. (Ponovljeno živahno odobravanje in ploskanje na levi — Erneuter lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: Gospodje, mi prehajamo do glasovanja. Predložen je samo odsekov predlog in jaz prosim tiste gospode poslance, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejet in stem je rešena ta točka dnevnega reda. Prehajamo k nadaljnji točki: 5. s) Poročilo finančnega odseka: o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1909. (k prilogi 253 1. 1910.). 5. s) Bericht des Finanzausschusses: über öcn Rechnungsabschluß des Landesfonds für das Jahr 1909 (zur Beilage 253 de 1910). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Finančni odsek predlaga: „Računski sklep za leto 1909. se odobri.“ Deželni glavar; Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo ! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in stem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. š) Poročilo finančnega odseka: o nekaterih premembah v načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin (k prilogi 49.). 5. š) Bericht des Finanzausschusses: über einige Aenderungen tat Gesetzentwürfe über die Einführung einer Wertzuwachsabgabe von Liegenschaften (zur Beilage 49). Prosim gospoda poročevalca ! Poročevalec dr. Žitnik: Visoka zbornica! V seji dne 27. oktobra 1910. je visoka zbornica pritrdila načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. Vlada, oziroma finančno ministrstvo je imelo pomisleke proti 3 paragrafom, proti §§. 9., 27. in 30. in ti pomisleki so obrazloženi v tiskani prilogi deželnega odbora št. 49. Torej teh stvari ne bom ponavljal, ampak predlagam samo v imenu finančnega odseka, da visoka zbornica vse te tri izpremembe sprejme, ker sicer zakonski načrt ne dobi Naj višje sankcije. Finančni odsek predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Paragrafi 9. (odstavek prvi in točka 1.), 27. in 30. naj se glase: § 9. Pridobitni ceni (vrednosti) jev svrho ugotovitve davščini zavezanega prirastka na vrednosti prišteti: 1. vse dokazne izdatke, ki so jih otujitelj ali pa njegovi predniki v pravici imeli v dobi, ki je pri odmeri davščine vzeti za podlago, za trajni povišek vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za novogradnje, pri- in prezidave, za zboljšanje kulturnega stanja kmetijskih in gozdarskih zemljišč in za druge kmetijske melioracije, prikupnine za vodovode, stroške ali prispevke k stroškom cestnih, trotoarskih, kanalskih in vodnih zgradb, prispevke za vodne zadruge, v kolikor ti prispevki služijo za napravo, ne pa za vzdrževanje vodnih zgradb i. dr. Taki izdatki se ne prištej ejo pridobitni vrednosti tedaj, kadar so se pokrili iz podpor. § 9. Dem Erwerbspreise (Erwerbswerte) sind behufs Ermittlung des abgabepflichtigen Wertzuwachses hinzuzurechnen : 1. Alle nachweisbaren Aufwendungen, welche der Veräußerer oder seine Rechtsvorgänger in dem der Bemessung der Abgabe zugrunde zu legenden Zeitraume zur dauernden Erhöhung des Wertes der Liegenschaft gemacht haben, also insbesondere Kosten für Neu-, Zu-, Auf- und Umbauten, für die Verbesserung des Kulturzustandes land- und forstwirtschaftlicher Grundstücke und für sonstige landwirtschaftliche Meliorationen, Einkaufstaxen für Wasserleitungen, Kosten oder Beitrage zu den Kosten von Straßen-, Trottoir-, Kanal-, Wasserbauten, Beiträge für Wassergenossenschaften, insoweit diese Beiträge für die Herstellung und nicht fiir die Erhaltung von Wasserbauten dienen, u. et. m. Solche Aufwendungen werden dem Erwerbswerte dann nicht hinzugerechnet, wenn sie aus Subventionen gedeckt worden sind. VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 163 Poraba donosa davščine, poviška davščine in glob. § 27. Od donosa v enem letu vplačanih davščin od prirastka na vrednosti, poviškov davščin in postranskih pristojbin je najprej odšteti 5 odstotkov kot režijski prispevek za deželni zaklad. Preostali donos pripade z eno polovico deželnemu zakladu, z drugo pa občinskim blagajnicam. V to svrho mora deželni urad polovico preostalega donosa odmerjenih in pobranih davščin in poviškov davščin odkazati občinam, v katerih leže o tuj ena zemljišča, drugo polovico pa preračuniti na deželni zaklad. Donos je tako izračuniti in ga za vsako občino posebej določiti, da je od donosa vplačanih davščin in poviškov davščin po odbitku režijskega prispevka predvsem odšteti samo povračila, povračilne obresti, sodne cenilne stroške in izvršilne stroške. Deželni odbor sme dogovorno s političnim deželnim oblastvom odrediti, da se donos, ki pripada občinam, samo do določenega zneska porabi za tekoče občinske potrebščine, morebitni ostanek pa odkaže nabiralnemu zakladu, ki se mora z narastlimi obrestmi vred rabiti za investicijske naprave, zlasti za ljudsko-šolske zgradbe, za preskrbovanje stanovanj in za občila ali pa za vračilo dolgov. Za mesta z lastnim statutom ne velja ta določba. Globe se stekajo v ubožni zaklad tiste občine, v kateri leži zemljišče, ki je predmet davščine. Verwendung des Ertrages der Abgabe, A b g a b e nerhö h u n g und d c r Geld st rase n. § 27. Bon dem Ertrage der in einem Jahre eingezahlten Wertzuwachsabgaben der Abgabenerhöhungen und Nebengebühren ist zunächst ein Regiebeitrag von 5 % sür den Landesfonds in Abzug zu bringen. Der restliche Ertrag fließt zu einer Hälfte in den Landesfonds, zur anderen in die Gemeindekassen. Zu diesem Behufe hat das Landesamt die Hälfte des Ertrages der bemessenen und eingehobenen Abgaben und Abgabenerhöhungen an die Gemeinden, in welchen die veräußerten Grundstücke gelegen sind, zu überweisen, die andere Hälfte aber an den Landesfonds zu überrechnen. Der Ertrag ist so zu berechnen und für jede Gemeinde abgesondert zu ermitteln, daß vom Ertrage der eingezahlten Abgaben und Abgabenerhöhungen nach Abschlag des Regiebeitrages nur Rückvergütungen, Bergütungszinsen, gerichtliche Schätzungskosten und Exekutionskosteu vorweg abzuziehen sind. Der Landesausschuß kann im Einvernehmen mit der politischen Landesbehörde anordne», daß der den Gemeinden zufallende Ertrag nur bis zu einem be- stimmten Betrage für laufende Gemeindeerfordernisse verwendet, der allfällige Rest aber einem Rücklagen-fonds zugewiesen werde, der einschließlich der erwachsenden Zinsen für Jnvestitionsanlagen, insbesondere auf dem Gebiete der Volksschulbauten, der Wohnungsfürsorge und der Verkehrsmittel, oder zur Rückzahlung von Schulden zu verwenden ist. Für Städte mit eigenem Statute findet diese Bestimmung keine Anwendung. Die Geldstrafen fließen in den Armenfonds jener Gemeinde, in welcher das den Gegenstand der Abgabe bildende Grundstück gelegen ist. Doba veljavnosti. § 30. Ta zakon dobi veljavo z dnem, katerega se razglasi izvršitveni ukaz, in jo izgubi z 31. dnem decembra meseca leta 1917.“ Wirksamkeitsdauer. § 30. Die Wirksamkeit dieses Gesetzes beginnt mit dem Tage der Knndinachung der Vollzugsverordnung und endet mit 31. Dezember 1917." Deželni glavar: . Otvarjam debato. K besedi, in sicer „contra“, se je oglasil gospod poslanec dr. Triller. Poslanec dr. Triller: Visoka zbornica! Stališče moje stranke napram temu zakonskemu načrtu je ostalo neizpremenjeno. Mi priznavamo njega oportu-niteto in pravičnost, ampak mi stojimo na stališču, na katerem stoji tudi vlada, da bodi ta davščina v prvi vrsti komunalna; zaradi tega se prejkoslej pritožujemo, da je občinam, zlasti mestni občini ljubljanski, odmerjena veliko premajhna udeležba na dohodkih tega davka, in zaradi tega protestu-jemo proti temu, da bi se načrt v tej obliki uveljavil in sprejel. (Pritrjevanje v središču — Zustimmung im Zentrum.) Deželni glavar: K besedi ni nihče več oglašen, debata je tedaj zaključena. Želi gospod poročevalec besede? Poročevalec dr. Žitnik: Ne ! Deželni glavar; Bomo tedaj glasovali in jaz prosim tiste gospode, ki so z a predlog finančnega odseka, da izvolijo vstati. 164 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. (Zgodi se — Geschieht.) Predlog je sprejet in stem je rešena ta točka dnevnega reda. Prehajamo k točki: 5. t) Poročilo finančnega odseka: o pobiranju pokopališčnih pristojbin za trško pokopališče v Vipavi (k prilogi 51.). 5. t) Bericht des Finanzausschusses: über die Enthebung von Friedhofsgebnhrtn für den Marktfriedhof in Wippach '(zur Beilage 51). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. žitnik: Visoka zbornica! Finančni odsek se popolnoma strinja s poročilom deželnega odbora, ta pa zopet s sklepi občinskega odbora za trg Vipavo. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Trgu Vipava se dovoli od trškega pokopališča pobirati sledeče pristojbine: I. a) za navadne povrstne grobove odraslih ..............................K 2*— b) za navadne povrstne grobove otrok do 10 let................... „ 1'— Za navadne povrstne grobove od ubožcev se ne pobira pristojbina. II. Za obnovitev povrstnega ali izbranega groba vsakih 10 let: a) za odraslega.....................K 10'— b) za otroka do 10 let............ „ 5'— III. Za neuvrščene izbrane rodbinske grobove: a) za odraslega.....................K 50'— b) za otroka do 10 let ............ „ 25'— IV. Za sezidane rodbinske rakve: a) za domačine....................K 100'— b) za tujce.......................„ 200'— V. Za kopanje jame povrstnih grobov: a) za odraslega ...................K 4'— b) za otroka do 10 let ............. „ 3'— Za izkopanje rodbinskega groba: a) za odraslega......................K 8'— b) za otroka do 10 let.............. „ 4"— VI. Za pomoč pri raztelesovanju . . K 4'— Za pomoč pri izkopavanju mrliča „ 4' — izvzemši zdravstveno-policijske in sodne obdukcije. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Naj višje potrjenje.“ Deželni glavar: O tv ar j am debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in stem je rešena točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. u) Poročilo finančnega odseka: o dovolitvi nad 100% doklad v občini Jablanica v 1.1912 (k prilogi 42.). 5. u) Bericht des Finanzausschusses: über die Bewilligung von 100% übersteigenden Umlagen in der Gemeinde Jablanica im Jahre 1012 (zur Beilage 42). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Žitnik: V občini Jablanica na Notranjskem so se v štirih vaseh zgradili vodovodi in v ta namen potrebujejo v dotičnih davčnih občinah višjo nego 100°/o doklado. Finančni odsek predlaga, pritrjujoč predlogu deželnega odbora: „Visoki deželni zbor skleni: 1. V občini Jablanica se dovoli leta 1912. pobirati v davčni občini Jasen 140% no, v davčni občini Vrbovo 121 % no, v vasi Vrbica 117%no in v vasi Kuteževo 150% no doklado na vse direktne davke razen osebne dohoda-rine in plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33., to je od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev oziroma njih kongrue. 2. Deželnemu odboru se naroča, temu sklepu izposlovati Najvišje potrjenje.“ Prosim visoko zbornico, da pritrdi temu predlogu. Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo ! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! VI seja dne 7. februarja 1912, VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. 165 (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in stem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. v) Poročilo finančnega odseka: o pobiranju 119% doklade po davčni občini Polje v krajni občini Vrabče (k prilogi 44.). 5. v) ßcnrljf des Finanzausschusses: über die Linhebnng einer 119% lliulmjr tu der Stkliergemcinde Uölje der Ortsgemeinde Brabve (zur Beilage 44). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Žitnik: Visoka zbornica! V davčni občini Polje, občine Vrabče, so zgradili šolsko poslopje in v poplačilo z gradbenih troskov potrebujejo zvišanje občinskih priklad, kakor imate gospodje to utemeljeno v tiskani prilogi deželnega odbora. Zato predlagam samo v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Občini Vrabče se za pokritje občinskih in šolskih potrebščin dovoli, da leta 1912. po davčni občini Polje pobira 119%no doklado na vse direktne davke razen osebne dohoda-rine in plačarine po zmislu zakona z dne 24. junija 1898, deželnega zakona štev. 33, to je od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev oziroma njih kongrue. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Naj višje potrjen j e.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovima predlogoma, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. z) Poročilo finančnega odseka: o pobiranju 122 % doklade po davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj v krajni občini Stari Trg pri Ložu (k prilogi 45.). •j. z) Bericht des Finanzausschusses: über die Linhebnng einer 122% Umlage tu den Steuergemeiuden Obcrscedorf und Lipsenj der OrtSgemrinde ÄltenmarKt bei Lans (zur Beilage 45). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Žitnik : Visoka zbornica! Kakor je znano, gradila se je takozvana „gozdna cesta“ od Št. Petra čez Trnovo na Javornik na eni, in na drugi strani proti Cerkniškemu jezeru, in pri tej cestni zgradbi sta udeleženi tudi davčni občini Gorenje Jezero in Lipsenj. Potrebujejo 122 0 o no doklado na direktne davke in vsled tega predlagam, kakor tudi deželni odbor, v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Občini Stari Trg pri Ložu se dovoli pobirati 1. 1912. po davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj 122 % no doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine v zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, to je od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev oziroma njih kongrue. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Naj višje potrjenje.“ Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. ž) Poročilo finančnega odseka: o pobiranju nad 100% doklad v občini Trnovo (k prilogi 48.); 5. ž) Bericht des Finanzausschusses: über die Linhebnng non 100% übersteigenden Umlagen in der Gemeinde Trnovo (zur Beilage 48). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Žitnik: Visoka zbornica! V vasi Harije, občine Trnovo naNotranjskem, še je zgradila kapnica in obenem mrtvašnica, za katero mora plačevati tudi sosedna davčna občina Tominje. V ta namen potrebujejo zvišanje občinskih priklad in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Občini Trnovo se dovoli 1. 1912. pobirati po davčni občini Tominje 124 % no, po davčni Harije pa 201 % no doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zmislu II. člena zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, to je od službenih prejemkov 166 VI. seja dno. 7. februarja 1912. dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev oziroma njih kongrue. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjen j e.“ Obenem je finančni odsek sklenil še dve resoluciji. Prva je sama po sebi umevna in se glasi: 1. Deželni odbor naj opozori županstvo občine Trnovo, da hode moralo pri kapnici v Harijah neprizadetim davkoplačevalcem pobrano doklado povrniti.“ Ker je pri kapnici v Harijah vdeležena samo vas Harije, torej mora županstvo skrbeti, da vrne vasi Tominje nanjo spadajoči del dnklade. Druga resolucija je pa splošna. Dogaja se po deželi, o čemer se je obširno govorilo v finančnem odseku, da v nekaterih krajih občinski zastopi sklepajo previsoke občinske pri-klade za taka podjetja, od katerih bodo imele koristi še tudi poznejše generacije, recimo za cestne zgradbe, za šole itd. Torej se meni zdi, da v gotovih slučajih občinski zastopi preveč obremene posamezne vasi. Zaradi tega finančni odsek izraža v drugi resoluciji opomin, katerega naj pošlje deželni odbor županstvom, da previdno sklepajo občinski zastopi o tako visokih občinskih dokladah. Druga resolucija se torej glasi: „2. Deželnemu odboru se naroča, naj pouči županstva, da ne sklepajo za trajne zgradbe (kakor za šole, ceste, vodovode itd.), ki bodo služile tudi poznejši generaciji, previsokih doklad, ako presegajo davčno moč prizadetega prebivalstva.“ Gospodje, ustanovili smo deželno banko, imamo tudi še druge denarne zavode v deželi, in torej je omogočeno raznim interesentom dobivati za primerne obresti posojila, katera se lahko vračajo v daljši vrsti let. Visoka zbornica naj sprejme predlog finančnega odseka in pa obe predlagani resoluciji. Deželni glavar: Debata je otvorjena. Ker se nihče ne oglasi k besedi, je debata zaključena in prehajamo na glasovanje, in sicer lahko skupno glasujemo o predlogu in obeh resolucijah odsekovih. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom in obema resolucijama, izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka: 5. aa) Poročilo finančnega odseka: o dopisu c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko glede naprave telefonskih zvez na Kranjskem. (46/Pet.) VI. Sitzung nm 7. Februar 1912. 5. aa) Lcricht (ice FiiiaMlisschiissts: iilicv dir Holc iirs it. It. Laildtspriisidinms fits it vat n Mvrjfcni) dir Errichtung von Ttlrphon-vrrbindliligfn in Svatu. (46/Pet.) Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Žitnik: V seji dne 14. oktobra 1909 je naš častiti gospod tovariš baron Born tukaj utemeljil nujni predlog, kateri se je glasil: „Deželnemu odboru se naroča, da nemudoma stori vse korake, da se od trgovinskega ministrstva pred dvema letoma dana obljuba glede na interurbanno telefonsko omrežje za Kranjsko vendar enkrat izvrši.“ Drugo leto februarja meseca je gospod poslanec baron Born vložil interpelacijo na gospoda deželnega glavarja o tem vprašanju in tedaj je tovariš gospod dr. Lampe kot deželni govornik odgovoril, kaj je deželni odbor po onem sklepu sklenil, namreč da je dopisal trgovinskemu ministrstvu, ali in kdaj se bo izvršil saj del dotičnega telefonskega omrežja, namreč zveza Ljubljane z Gorenjsko. Toda iz dotičnih aktov ni razvidno še do danes, da bi bilo trgovinsko ministrstvo kaj odgovorilo, pač pa je pozneje, ko je gospod poslanec baron Born v seji dne 27. oktobra 1910 zopet ponovil svoj nujni predlog, dopisal v tej zadevi poštnemu ravnateljstvu v Trstu in trgovinski zbornici. V teh aktih leži odgovor poštnega ravnateljstva, katero pravi, da bi se dala doseči zveza za Gorenjsko, namreč od Ljubljane do Jesenic in Belepeči po eni in po drugi strani v Kamnik, ako bi se interesenti zavezali za vsaj 30 odstotni prispevek. Deželni odbor je to na znanje vzel in sporočil o zadevi županstvu v Kamniku, od katerega pa do danes ni došel noben odgovor. To je znamenje, da se za stvar zanimajo samo nekateri interesentje, ne pa občine kot take. Dalje se je deželni odbor o stvari obrnil tudi na deželni odbor goriški, od katerega je dobil odgovor, da so se vršila pogajanja radi zgradbe proge Gorica, Ajdovščina, Postojna, Ljubljana, da je pa od interesentov zagotovljenih premalo prispevkov in da so vsledtega dotična pogajanja obtičala. Torej v tem Stadiju se je nahajala stvar še koncem preteklega leta. Dne 27. decembra 1911 pa je deželno predsedstvo -doposlalo deželnemu odboru noto, v kateri naglaša vlada veliko potrebo telefonskega omrežja za celo Kranjsko. V prvi vrsti naj bi se napravila zveza od Ljubljane kot glavnega mesta dežele, na razne kraje po deželi, ki so, bodisi v političnem ali administrativnem bodisi v in-dustrialnem, trgovinskem gospodarskem, prometno političnem ali sploh kakem drugem oziru važna. Vlada je napravila načrt, po ka- 167 VI. seja dne 7. februarja 1912. terem naj bi se razni kraji po deželi uvrstili v tri kategorije. V prvo kategorijo bi prišli najvažnejši kraji, za katere bi bilo najprej potrebno misliti na telefonske naprave, in sicer sedeži okrajnih glavarstev: Tržič zaradi industrije, Jesenice in Javornik iz istega vzroka, Bohinjska Bistrica in Bled zaradi tujskega prometa ln Zagorje in Idrije zaradi rudnikov. Druga skupina bi bili vsi kraji po deželi, kjer so okrajna sodišča, poleglega pa še posamezni drugi kraji, ki imajo večjo važnost, kakor Medvode, Dol Logatec, Rakek in Toplice na Dolenjskem. Za tretjo skupino bi prišli v poštev: Št. Vid, Gorenja in Dolenja Šiška, Planina, Stari Trg pri Ložu itd. Nadalje pa vlada naglaša, da skoraj ni upati, da bi občine, oziroma sploh interesenti mogli prispevati 30%, katere od njih zahteva državna telefonska uprava, in zaraditega se obrača na deželni odbor, oziroma visoko zbornico z zahtevo, naj bi dežela prevzela vse prispevke interesentov. Svota ni imenovana nobena; kakor sem se osebno informiral pri gospodu deželnemu predsedniku, bi za to leto znašala potrebščina 10.000 — 20.000 K. Mi vsi seveda priznavamo potrebo telefonske zveze in smo večkrat v državnem zboru imeli priliko staviti predlog, naj se visoka vlada ozira tudi na Kranjsko, toda na drugi strani se je pa v finančnem odseku vendar poudarjalo, da bi dotične naprave v prvi vrsti koristile državi, oziroma državni upravi. Gotovo bi bilo koristno, ko bi bila deželna vlada po telefonu zvezana z okrajnimi glavarstvi. V drugi vrsti pa bi zveze koristile zasebnim interesentom, industrijalcem, hotelirjem itd., dočim dežela kot taka na telefonskih napravah pravzaprav nima neposredne, ampak samo posredno korist. Ti razlogi in pa ozir na neugodne deželne finance so bili merodajni, daje finančni odsek, če se ne motim soglasno, vsaj ugovora ni bilo nobenega— sklenil predlagati sledeče: „Visoki deželni zbor skleni: L Deželnemu odboru se naroča, da sklicevaje se na sklep visokega deželnega zbora v XV. seji dne 14. oktobra 1909 nemudoma nadaljuje pogajanja glede naprave telefonskih zvez na Kranjskem s c. kr. trgovinskim ministrstvom — in odločno zahteva, da iz dovoljenega kredita 20 milijonov za izpopolnitev telefonskega omrežja tudi za Kranjsko določi primerno svoto. 2. Deželnemu odboru se dalje naroča, naj obenem prijavi c. kr. deželnemu predsedstvu pozivno na tamošnji dopis z dne 27. decembra 1. 1911., št. 4459 pr., da z ozirom na neugodne deželne finance deželni zbor ne more dovoliti v ta namen nobenega prispevka, ker telefonske naprave itak služijo v prvi vrsti koristim države in zasebnih interesentov. VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. Deželni glavar: Otvarjam debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo! Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati! (Zgodi se Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 5. bb) Poročilo finančnega odseka: o prošnji predstojništva uršulinskega samostana v Ljubljani za vštetev starostne doklade in za nagrado svetnim učiteljicam (16/Pet.). 5. bb) ßct'td)t des FiiiaiiMiisschiljses: über die Petition des Rrfniinerkonvents in Laibach um Eiitreehinlitg der Ältersjutage und um Remuneration für die weltlichen Lehrerinnen (16/Pet). Prosim gospoda poročevalca ! Poročevalec Bartol: Visoka zbornica! Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani je.vložilo prošnjo, da bi se tudi svetnim učiteljicam, ki služijo na vnanji ljudski uršulinski šoli, vštel čas od usposobljenostnega izpita v pokojninsko dobo. Finančni odsek se je bavil s to prošnjo in je sklenil predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: L Prošnji vodstva uršulinskega samostana v Ljubljani, da se svetnim učiteljicam, ki služijo na vnanji uršulinski ljudski šoli, všteje čas od usposoblj enostnega izpita v pokojninsko dobo, se ugodi.“ Obenem prosi vodstvo tudi, naj bi deželni zbor naklonil samostanu nagrado za vzdrževanje potrebnih svetnih učiteljic na vnanji šoli. Tej prošnji pa finančni odsek ni ugodil, vsled česar tudi jaz predlagam: „2. Prošnji istega zavoda, da bi se dovolila redna podpora v znesku 2000 kron v s vrbo boljšega plačevanja svetnih učiteljic na vnanji ljudski šoli, se ne ugodi.“ LmideshailPtmailn-Stellvertreter Freiherr von Licchtcttverg (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend): Wünscht jemand zu den Anträgen des Herrn Berichterstatter das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, bitte ich abzustimmen und ersuche diejenigen, die damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. 168 VI. seja dne 7. februarja 1912. -- VI. Sitzung mit 7. Februar 1912. Wir kommen nun zu Punkt: 5. cc) Poročilo finančnega odseka: o prošnji „Društva vpokojenih učiteljev na Kranjskem“ za draginjske doklade (50/Pet.). 5. cc) ßcvidjt des Finanjansschiisies: über das Gesuch des Vereines der pensionierte» Lehrer in imun mit Tenermigsjnlagc (50/Pet). Poročevalec Bartol: Začasni odbor „Društva vpokojenega učiteljstva na Kranjskem“ je vložil prošnjo na deželni zbor, da bi isti blagovolil skleniti primerno draginj sko doklado vpokoj enim učiteljem, ki te doklade še nimajo. V imenu finančnega odseka predlagam: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja društva vpokojenih učiteljev na Kranjskem za podelitev draginjske doklade se odstopi deželnemu odboru v rešitev.“ Landeshvnptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem Antrage das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 5. čč) Poročilo finančnega odseka: o prošnji vpokojenega učiteljskega osebja na Kranjskem za draginjsko doklado (71/Pet.). 5. čč) Sericht des Finaiijansschujfcs: über das Gesuch der pensionierten Lehrerschaft in Krain mit Tencrungsjnlagc (71/Pet.). Poročevalec Bartol: Enaka prošnja prišla je tudi od vpokojenega učiteljskega osobja na Kranjskem, in sicer tudi za podelitev draginjske doklade. Finančni odsek je sklenil predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja vpokojenega učiteljskega osobja na Kranjskem za podelitev draginjske doklade se odstopi deželnemu odboru v primerno uva-ževanje po potrebi.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem Antrage das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 5. dd) Poročilo finančnega odseka: o prošnji vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnovega zavoda za priznanje starostnih doklad svetnim učiteljicam na tem zavodu (20/Pet.). 5. dd) Srricht des Finanzansfchnjfcs: über dir Petition der Vorstrhnng des Jmiit von Lichtrnthnrn'schrii Miidchenwaisenhanses mit 3liri'keim u itij von Ättrrsjnlagrii den ivelttichrn Lrhrr-nititm an dieser Änstatt (20/Pet). Poročevalec Bartol: Vodstvo Lichtenthurnovega zavoda prosi, da se svetnim učiteljicam, ki so uslužbene na zavodu, priznajo iste ugodnosti, kakor jih uživajo učiteljice na drugih javnih ljudskih šolah, namreč, da se jim všteje čas od uspo-sobljenostnega izpita v pokojninsko dobo, in štejejo starostne doklade od prvega službenega nastopa na tem zavodu. Finančni odsek predlaga k tem prošnjam: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnovega zavoda, da se svetnim učiteljicam na dekliški šoli priznajo starostne doklade od časa, ko so prestale izkušnjo učiteljske usposobljenosti, se ugodi.“ Prosim, da visoka zbornica sprejme ta predlog. Laudeshanptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zn diesem Antrage das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 5. ee) Poročilo finančnega odseka: o poročilu deželnega odbora o odredbah v svrho razbremenitve deželne blaznice na Studencu (k prilogi 46.). si e e) Stricht des Fi nanj a n s sch »sirs: über den Lericht dcs Landesansschnjfes betreffend die Masinahmru zur Entlastung der Landesirren-anftalt jii Ztndenec (zur Beilage 46). Poročevalec Pogačnik: Visoka zbornica! Gospodje imate tiskano poročilo deželnega odbora v rokah. Dejstvo je, da je deželna blaznica vedno prenapolnjena. Danes n. pr. je bolnikov v njej okroglo 50 nad normalo. Ako bi se hotelo deželno blaznico razširiti in zgraditi tamkaj novo poslopje za približno 100 bolnikov in potrebno strežniško osobje, bi to stalo okroglo 500.000 do 550.000 K. Zato je prav prišla ponudba VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 169 kongregacije usmiljenih sestra, da je pripravljena zgraditi s pomočjo dežele v hiralnici pri sv. Jožefu novo poslopje za okroglo 70 bolnikov. Načrt pogodbe, ki je jako ugoden za deželo, je tudi natiskan v prilogi deželnega odbora. Sedaj stane bolnik na Studencu povprečno na dan 1 K 26 h, dočim so se sestre, in sicer za dobo petih let zadovoljile z dnevno oskrbnino po 1 K, kar bi torej za 70 bolnikov v petih letih znašalo 33.470 K. Troski za prizidavo v hiralnici pri sv. Jožefu s popolno opravo bi znašali 54.000 K in finančni odsek predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Poročilo deželnega odbora se odobruje vzame na znanje. 2. Za preuredbe v deželni hiralnici ter v s vrh o nabave novih postelj v deželni blaznici na Studencu se dovoli kredit v skupnem znesku 54.000 K, katere naj deželni odbor pokrije potom posojila.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem Antrage das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 5. ff) Poročilo finančnega odseka: o poročilu deželnega odbora o povračilu oskrbnih stroškev v bolnici v Krškem za kranjske domačine, preden je ta zavod dobil pravico javnosti (k prilogi 50.). •j. ff) Bericht des Ti n >ui Mis s chaises: über de» Bericht des Landesansschnffrs betreffend die Rückvergütung der int Gemeindespitale in GnrKfeld für arine ürainifche Einheimische in der Zeit vor der ZnerKenming des Offrntlichlleits-rcchtes dieser Anstatt anerwachsenen Berpjiegs-holten (zur Beilage 50). Poročevalec Pogačnik: Uprava občinske bolnišnice v Krškem prosi za povračilo troškov za revne bolnike kranjske, ki so v zavodu nastali od 1. decembra 1899 do 1. julija 1901, to je v dobi, ko ta bolnišnica še ni imela pravico javnosti. V tem času, to je bilo torej pred 12 leti, je bolnišnica dobila kot prispevek k oskrbnini troškom za dobo od 1. decembra 1899. pa do 18. junija 1901 znesek 2000 K in odpust predrt j erna 2000 K. Glede na to predlaga finančni odsek: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja bolnišnice v Krškem za povračilo oskrbnih stroškov se odkloni,“ Landes,lanptmiittit-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu dicsent Antrage das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Punkt: 5. gg) Poročilo finančnega odseka: o samostalnem predlogu gospoda poslanca dr. Kreka in tovarišev glede ustanovitve „Gospodarske šole“ (št. XIV). 5. gg) Bericht des Tinaiyansschnffes: über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Dr. Krell und Genoffen inbrtrrff Errichtung der „Gospodarska šola“ (Nr. XIV). Wird abgesetzt von der heutigen Tagesordnung, nachdem das Programm noch nicht vorgelegt werden konnte. Wir übergehen also zu Punkt: 5. hh) Poročilo finančnega odseka: glede draginjske doklade in zvišanja stanarine ljubljanskemu učiteljstvu (10/Pet.). 5. hh) Bericht des Tinaiyansschnffes: inbetreff der Teucrnngsjntage und Erhöhung des Clnartiergeldcs der LaibachcrLchrcrschaft (10/Pet). Ich bitte den Herrn Berichterstatter! Poročevalec Bartol: Visoka zbornica! Mestni šolski svet ljubljanski, kakor tudi podružnica Slomškove zveze v Ljubljani sta vložila prošnjo do deželnega zbora za zvišanje stanarin in draginj skih doklad, oziroma da se priznajo draginj ske doklade tudi neoženjenim učiteljem in učiteljicam. Z ozirom na to, da ima učiteljstvo tukaj v Ljubljani razne naprave, ki so mu v korist, n. pr. tiskarno itd., je finančni odsek sklenil priporočiti deželnemu zboru sledeči predlog: „Visoki deželni zbor//skleni: a) Prošnja mestnega šolskega sveta ljubljanskega, da se prizna draginjska doklada, tudi učiteljicam in neoženjenim učiteljem se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljicam in neoženjenim učiteljem dovoli draginjsko doklado. b) Prošnja podružnice Slomškove zveze v Ljubljani za zvišanje 50% stanarine ljubljanskemu učiteljstvu se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljem in učiteljicam dovoli draginj sko doklado,“ 170 vi. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Licchtenberg: Wünscht jemand das Wort? Der Herr Abgeordnete Dr. Triller hat das Wort. Poslanec dr. Triller: Visoka zbornica! Predležeči predlog je čisto navadna kopija zloglasnega predloga, ki je bil sprejet v prvi seji tega zasedanja in s katerimi se deželni odbor pooblašča, da dovoli s 1. januarjem 1912. „po svojiprevidn osti“ draginjsko doklado do 25% temeljne plače tudi takim članom učiteljskega osobja, ki so bili doslej izvzeti. Moja gospoda, jaz mislim, da so taki predlogi nekaka špecialeta, ki pa naši zbornici niso na čast in ne morejo služiti njenemu ugledu. Ako je ljubljansko učiteljstvo potrebno podpore, je te podpore potrebno brez vsake izjeme. S tem pa, da se je dal deželnemu odboru tak pouvoir, da daje podpore le takim učiteljem, katere on po svoji previdnosti smatra za vredne in potrebne, s tem so se odprla vrata in okna največji politični korupciji. In s tem, da silite učiteljstvo pod igo ene politične stranke, spravljate v deželno gospodarstvo naravnost nemoralna načela. (Klici v središču — Rufe im Zentrum: „Res je!“) Moja gospoda, jaz stvari ne bom nadalje utemeljeval, ampak z ozirom na to, da stanarina ljubljanskega učiteljstva ne odgovarja več dejanskim razmeram, da s to stanarino ljubljanski učitelj ne more najeti in plačati niti naj skromnejšega stanovanja, in z ozirom na to, da je prošnja tako mestnega šolskega sveta kakor tudi Slomškove zveze popolnoma upravičena, stavim sledeči predlog: „Prošnji mestnega šolskega sveta in podružnice Slomškove zveze se ugodi, ter zviša ljubljanskemu učiteljstvu stanarina s 1. januarjem t. 1. za 25 °/o.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht noch jemand das Wort? Der Herr Abgeordnete Graf Margheri hat das Wort. Abgeordneter Gras Margheri: Hohes Haus! Es kann keinem Zweifel unterliegen, daß die Lehrerschaft der Stadt Laibach schwerer den Kampf ums Dasein führt als diejenige des Landes. Es haben aber auch alle öffentlichen Funktionäre, ob sie nun im Dienste des Staates, des Landes oder der Kommune stehen, welche bestrebt sind, nach bestem Wissen lutb Gewissen ihren Pflichten nachzukommen, Anspruch auf gleiche Behandlung. Wenn dies nicht der Fall ist, so ist es klar, daß eine gewisse Unzufriedenheit die Folge davon ist, welche manchmal in der ungleichförmigen Behandlung, ob berechtigt oder unberechtigt, ihren Grund findet. Das einzig richtige Prinzip in diesem Falle ist unserer Ansicht nach, daß, Um gleiche Pflichten sind, auch gleiche Rechte walten. In Erwägung dieser Umstände erlaube ich mir, zum 2. Absatz des Antrages des Finanzausschusses nomine des Klubs, dem anzugehören ich die Ehre habe, den Abänderungsantrag zu stellen: „Absatz b hat zu lauten: Das Quartiergeld für sämtliche Lehrpersonen in Laibach wird um 50 % erhöht." Poslanec dr. Triller: Prosim besede! Jaz se akomodiram predlogu gospoda poslanca grofa Margheri j a in umaknem svoj predlog. Landeshauptmann Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Nachdem der Herr Abgeordnete Dr. Triller sich dem Antrage des Herrn Abgeordneten Grafen Margheri anschließt, antfällt sein Antrag. Wünscht noch jemand der Herren das Wort. (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, so ist die Debatte geschlossen und das Schlußwort hat der Herr Berichterstatter. Poročevalec Bartol: Z ozirom na izvajanja gospoda tovariša dr. Trillerja, ki se boji, da se bo, če se sprejme predlog finančnega odseka, dotični sklep od strani deželnega odbora zlorabil, odgovarjam, da imamo mi toliko zaupanja v deželni odbor, da bo postopal pravično in res v pravi potrebi prihajal na pomoč dotičnemu učiteljstvu, katero živi v bedi. Pred očmi je imel finančni odsek, ki se je bavil s temi prošnjami, tudi to, da nekateri učitelji ljubljanski kot akci-o nar ji raznih društev niso potrebni podpore, in ker je stališče naše stranke danes tako, da se nam vedno predbaciva, da je dežela ban-kerotna, stojimo mi na stališču, da moramo kolikor le mogoče varčevati in gledati, da se nepotrebni izdatki dežele Kranjske ne po-množujejo. Priporočam torej še enkrat, da se sprejme predlog, ki gaje sklenil finančni odsek. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wir werden jetzt über die Anträge abstimmen, und zwar absatzweise. Zum ersten Punkte a ist kein Antrag gestellt worden. Ich bitte die Herren, welche mit dem Punkte a des Antrages des Finanzausschusses einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. VI. seja due 7. februarja 1912. -- VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 171 Wir stimmen nun zum zweiten Absatz. Wir haben beim Punkte b zuerst über den Antrag des Herrn Abgeordneten Grafen Margheri als den weitergehenden abznstimmeu. Haben die Herren den Antrag noch in Erinnerung? Sonst werde ich ihn verlesen. Weil eine Verlesung nicht gewünscht wird, so bitte ich die Herren, welche mit dem Antrage des Abgeordneten Grafen Margheri einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.> Der Antrag ist gefallen. Wir werden jetzt über den Punkt b, so wie er vom Herrn Berichterstatter beantragt wird, abstimmen. Ich bitte die Herren, welche mit dem Antrage b des Herrn Berichterstatters einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se—Geschieht.) Angenommen. Hiemit ist dieser Punkt der Tagesordnung erledigt. Wir kommen jetzt zu Punkt: 5. ii) Poročilo finančnega odseka: o prošnji kuratorija zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za prispevek v pokritje investicijskih izdatkov (24/Pet.). 5. ii) Bericht des Finanjansschnffrs: über die petition des Kuratoriums des prreiiies für Gewerbeforderimg in Ära in um einen Leiten g j ur Beduin g der Investition-ausgaben (24/Pet). Ich ersuche den Herrn Berichterstatter! Poročevalec dr. Žitnik: Visoka zbornica! Leta 1910. je bil v deželi ustanovljen zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani. Za ustanovitev je bilo tedaj proračunjenih 10.000 K. Ker se je pa zavod ustanovil šele sredi leta, je dežela izplačala samo 3468 K 55 h. Leta 1911. se tudi ni porabil ves kredit v ta namen in je ostalo nekaj čez 1000 K. Kuratorij tega zavoda sedaj prosi, da se ta preostanek izplača kot investicijska zaloga, iz katere bi zavod nabavljal razne potrebščine, orodje, knjige itd. V tem oziru moram omeniti, da je star običaj pri državni upravi, da dovoljeni, a tekom dotičnega leta neporabljeni krediti koncem leta zapadejo. Tej prošnji torej ni mogoče ugoditi. Dalje pa prosi kuratorij, naj bi deželni zbor dovolil večjo svoto za izredne potrebščine. Kuratorij našteva tukaj razne stvari in končno pride do sklepa, da naj bi ta izredni prispevek znašal celih 8000 K. V svojem dopisu pa kuratorij sam naglasa to-le (bere — liest): „Kuratorij pripomni, da je v drugih krono-vinah uredila take zavode ali država sama, tako, da so takoj lahko začeli s poslovanjem, ali jim je pa dala investicijske glavnice v toliki višini, da se jim ni bilo treba baviti s takimi težkočami.“ Gospodje,pred seboj imam slučajno državni proračun državnega zbora, v katerem se za pospeševanje obrti v raznih avstrijskih krono-vinah za leto 1912. predlaga kredit 1,816.990 K, in od tega naj dobi dežela Kranjska samo 7000 K, torej znesek, ki ni v nikaki primeri z navedeno veliko vsoto. Dalje je za obrtno šolstvo, za katero ima dežela tudi jako izdatne troške, v državnem proračunu stavljenih samo 1000 K. V finančnem odseku se je naglašalo, da se je država, oziroma ministrstvo za javna dela doslej sploh premalo oziralo na pospeševanje obrtnih koristi v deželi Kranjski in zaraditega predlagam v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Prošnji kuratorija zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za izreden prispevek se ne ugodi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da pri c. kr. ministrstvu za javna dela izposluje iz državnega kredita za pospeševanje obrti primeren prispevek za potrebne investicije zavoda, kakor je vlada preskrbela tudi za druge kronovine.“ Prosim visoko zbornico, da sprejme ta predlog. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zn diesem Antrage das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Deželni glavar (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend): Prehajamo sedaj k nadaljnji točki: 5. j j) Poročilo finančnega odseka: o pobiranju 120 % doklade v davčni občini Postojna (k prilogi 40.). 5. jj) Bericht des Finaiyansfchnffes: betreffend die Enthebung einer 120 % tlinlage in der Stenrrgemeinde' Jidelsberg (zur Beilage 40). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! V prilogi 40. poroča nam deželni odbor o potrebščini občine postojnske, oziroma predlaga, da bi se ji dovolila izvanredna 172 VI. seja, dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 120 % doklada, in sicer to za mesto Postojna. O tej zadevi mi je pripomniti to, da je oskrb-ništvo mesta Postojne v neprijetnem položaju, da ima skrbeti za pokritje dolga 288.200 K in samo to delo v pokritje amortizacije in obrestovani a zahteva za 1. 1912. znesek 19.609 K. Vsledtega je čisto naravno, da mora občina skrbeti za to, da na kak način pokrije ta primanjkljaj. Finančni odsek se je pridružil mnenju deželnega odbora in predlaga tako kakor isti: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Občini Postojna se dovoli za 1. 1912. pobiranje 120o/g doklade na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zmi-slu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, to je od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue, po davčni občini (mestu) Postojna. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Naj višje potrjenje.“ Deželni glavar: O tv ar j am debato. Ali želi kdo gospodov besede? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ker ne, je debata zaključena in mi bomo glasovali. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, da blagovolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Predlog je sprejet. Nadaljnje točke: 5. k k) Poročilo finančnega odseka: o prošnji R. Jakopiča za brezobrestno posojilo 'v znesku 20.000 K v svrho izplačan j a svojega umetniškega paviljona (53/Pet.). 5. kk) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des R. Jakopič um ein unverzinsliches Darlehen per 20.000 K behufs Bezahlung der Kosten für sein Kunstpavillon (53/Pet.). 5. 11) Poročilo finančnega odseka: o prošnji prof. Voduška za zvišanje letne nagrade za meteorologična opazovanja (724/Pet. 1. 1910.). 5. 11) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des Prof. Al- Vodušek um Erhöhung der Jahressnbvention für meteorologische Beobachtungen (724/Pet. de 1910). 5. mm) Poročilo finančnega odseka: o prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika Peternela za zvišanje pokojnine (44/Pet.). 5. mm) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des pens. Distriktsarztes Peternel um Pensionserhöhung (44/Pei). 5. nn) Poročilo finančnega odseka: o prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika dr. Perišiča za zvišanje pokojnine (35/Pet.). 5. n n) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des pens. Distriktsarztes Dr. Perišic um Pensionserhöhung (35/Pet.). 5. oo) Poročilo finančnega odseka: o prošnjah deželnih uslužbencev, uradnikov, oficijantov, pisarniških pomočnikov in strojepisk za draginjske podpore in trajno odpomoč (27/Pet., 28/Pet., 29/Pet.). 5. oo) Bericht des Finanzausschusses: liber die Petitionen der Landebediensteten, Beamten, Offizianten, Kanzleigehilfen und Maschinschreiberinnen um Teuerungszulagen und dauernde Abhilfe (27/Pet., 28/Pet., 29/Pet.). 5. pp) Poročilo finančnega odseka: o prošnji bivšega deželnega dacarja Peljhana za milostno podporo (23/Pet.). 5. pp) Bericht des Finanzausschusses: liber das Unterstützungsgesuch des gewesenen Landesbestellten Peljhan (23/Pet.). 5. rr) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Avgusta Adamiča, vpokojenega učitelja v Ljubljani, za draginjsko doklado (72/Pet.). 5. rr) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition des August Adamic, pens. Lehrers in Laibach, um eine Teuerungszulage (72/Pet). 5. ss) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Terezije Črnologar, učiteljeve vdove, za denarno podporo (40/Pet.). 5. ss) Bericht des Finanzausschusses: über das Unterstützungsgesuch der Lehrers-luittoe Theresie Črnologar (40/Pet). 5. šš) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Ivana Gantarja, vpokojenega nadučitelja v Ljubljani, za denarno podporo (66/Pet.).. VI. seja- dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 173 5. šš) Bericht des Finanzausschusses: über das Unterstützungsgesuch des Pens. Oberlehrers Johann Gantar in Laibach (66/Pet.X 5. it) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Frančiška Golmajerja, vpoko-jenega nadučitelja v Radovljici, za zvišanje pokojnine (37/Pet.). 5. tt) Bericht des Finanzausschusses: über das Gesuch des Pens. Oberlehrers Franz Golmayer in Radmannsdorf um Pensions-erhöhnng (37/Pet.). 5. uu) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Pavla Borštnika, učitelja v pokoju, za povišanje pokojnine (65/Pet.). 5. uu) Bericht des Finanzausschusses: über das Gesuch des pens. Lehrers Paul Borštnik um Pensionserhöhung (65/Pet). 5, vv) Poročilo finančnega odseka: o prošnji Friderike Konschegg, vpoko-jene učiteljice, za dovolitev polnih prejemkov tudi v pokoju (38/Pet.). 5. vv) Bericht des Finanzausschusses: über die Petition der pens. Lehrerin Friderike Konschegg um Bewilligung der vollen Bezüge auch im Ruhestande (38/Pet.). 6, a) Poročilo personalnega odseka*: o poročilu deželnega odbora zadevajoč dve osebni zadevi pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani (k prilogi 47.). 6. a) Bericht des Personalausschnsses: über den Bericht des Landesausschusses, betreffend zwei Personalangelegenheiten bei den Landeswohltätiqkeitsanstalten in Laibach (zur Beilage 47.). 6. b) Poročilo personalnega odseka: o prošnji Amalije Baloh, vdove deželnega sluge, za zvišanje pokojnine in vzgojevalnine (54/Pet.). 6. b) Bericht des Personalansschusses: über die Petition der landschaftlichen Dienerswitwe Amalia Baloh um Erhöhung der Pension und des Erziehnngsbeitrages (54/Pet.) 6. c) Poročilo personalnega odseka: o prošnji Ane Hofbauer, vdove deželnega tajnika, za zvišanje pokojnine (56/Pet.). 6. c) Bericht des Personalausschusses: über die Petition der Landessekretärswitwe Anna Hosbauer um Pensionserhöhung (56/Pet). 6. d) Poročilo personalnega odseka: o prošnji Ignacija Repše, pomožnega uradnika v deželni bolnici, za pregled prekoračenja starosti in za imenovanje pisarniškim oficijantom (60/Pet.). 6. d) Bericht des Personalausschnsses: über die Petition des Anshilfsbeamten im Landesspitale Ignaz Repse um Nachsicht der Altersüberschreitung und um Ernennung als Kanzleioffiziant (60 Pet). odlagam sedaj za enkrat in prehajamo k točki: 7. a) Poročilo upravnega odseka: o prošnji občine Veliki Gaber in Pra-preče za zgradbo nove ceste Temenica— Št. Lorene (4/Pet.). 7. a) Bericht des Verwaltungsausschnsses: über die Petition der Gemeinde Großgaber und Praprece, betreffend den Bau einer neuen Straße Temenica—St. Lorenz (4/Pet.). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec Košak; Visoki zbor! V imenu upravnega odseka poročati mi je o prošnji občin Veliki Gaber in Prapreče v litijskem političnem okraju za zgradbo nove ceste iz Temenice v Št. Lorene. Upravni odsek predlaga: »Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da deželni tehnik na licu mesta prouči razmere glede zaprošene ceste in v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge.« Ker sem se pa pri deželnem odboru prepričal, da so načrti te ceste že napravljeni, torej spreminjam ta predlog upravnega odseka in predlagam: »Deželni odbor se poživlja, da v sporazumu z okrajnim cestnim odborom čimpreje dogradi to cesto.« Deželni glavar: O t var j am debato. Nihče se ne oglasi k besedi, — debata je zaključena in tedaj glasujmo. Gospodje, ki se strinjate z odsekovim predlogom, izvolite vstati. (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Nadaljnja točka je: 7. h) Poročilo upravnega odseka: o prošnji cestnega odbora logaškega za uvrstitev okrajne ceste Dolenji Logatec na logaški kolodvor med deželne ceste (52/Pet.). 174 VI. seja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 7. b) Bericht des Verwaltnngsansschnsses: über die Petition des Stratzenansschnsses Loitsch um Einreihung der Bezirksstraße Nnterloitsch bis znr Station Loitsch unter die Landesstraßen (52/Pet). Prosim gospoda poročevalca. Poročevalec Košak: Visoki zbor! Poročati mi je v imenu upravnega odseka o prošnji cestnega odbora logaškega za uvrstitev okrajne ceste Dol. Logatec na logaški kolodvor med deželne ceste. Cestni odbor je to v seji dne 19. decembra 1911, kakor je iz prošnje razvidno, soglasno sklenil. V utemeljitev navaja, da imajo on-dotne okrajne ceste daljavo nad 31 km, dalje da mora na novo izvršiti 1 km okrajne ceste Logatec—Laze in pa še razne druge reči. Upravni odsek je opravičenost prošnje uvidel ter predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja se odstopi deželnemu odboru s priporočilom, da čimprej ustreže v prošnji navedenim željam.“ Deželni glavar: Ker ni nihče oglasen k besedi, bomo glasovali. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s predlogom odsekovim, da izvolijo vstati. (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Prehajamo k nadaljnji točki: 8. Poročilo šolskega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Jarca in tovarišev za ustanovitev 2 razredne ženske trgovske šole v Ljubljani (št. IV). 8. Bericht des Schnlansschnsses über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Jarc und Genossen um Errichtung einer zweiklassigen Mädchenhandelsschule in Laibach. (Nr. IV.) Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec Jarc: Visoka zbornica! Predlog glede ustanovitve 2 razredne ženske trgovske šole v Ljubljani je bil stavljen z ozirom na dejstvo, da v današnjih socialnih razmerah velik del ženstva išče v trgovini svoj obstoj in svoj zaslužek. Če vzamemo v roko statistiko iz leta 1902. vidimo, da je v trgovini zaposlenih 30 do 40o/g žensk izmed vseh v dotičnih poklicih delujočih. V malem obratu je razmerje med ženskimi in moškimi trgovci 10:23, v srednjem 10:13 in v velikih obratih 10:80. Nasproti tem dejstvom je popolnoma odveč govoriti o upravičenosti ženskega poslovanja v trgovini. Eno je pa gotovo, namreč to, da v trgovini zavzemajo vodilna mesta vedno le možje, ženske pa samo nižja mesta. Da je to tako, ni tega pripisovati samo splošni višji inteligenci moških, ampak pomanjkanju strokovne izobrazbe pri ženskah in ravno to je lahko mogoče izpopolniti. Kakor se moški izobrazijo za delovanje v kontorju, v blagajni, v knjigovodstvu, v detajlni trgovini itd., se to ravnotako lahko tudi pri ženskah zgodi, da bodo potem ravnotako na svojem mestu, kakor njih moški tovariši. Ravno pri nas opazujemo to, da je mala trgovina, in te je precej, po veliki večini v ženskih rokah. In če nekoliko opazujemo naše ženstvo po trgovinah, vidimo, koliko brezplodnega dela se naredi in koliko dragocenega časa se po nepotrebnem potrati ravno vsled pomanjkanja strokovne izobrazbe. Ravno vsled tega je pa treba, da se tudi naše ženstvo temeljito izobrazi, kajti komercijalno izobraženo ženstvo bo našlo svoj pošten poklic v trgovini, pri pošti, pri brzojavu, pri železnici, pri avtonomnih oblastih itd. Ženske trgovske šole so se začele razvijati šele v zadnjih letih jako naglo. Naučno ministrstvo pospešuje dvorazredne trgovske šolo za ženske, izdelalo je zanje tudi že učni načrt in danes imamo v Avstriji 19 trgovskih šol za ženske. Pri nas je realizacija take trgovske šole za ženske tem lažja, ker že obstoji dvorazredna trgovska šola za moške, s katero bi se ta nova šola za ženske naravnost orga.nično zvezala. Naše slabe finance za sedaj še ne pridejo v poštev, ker se otvori ta šola šele v jeseni 1. 1913. Za sedaj se gre samo za to, da se pripravi vse potrebno in da se zagotove vse subvencije, ki so za to šolo potrebne. Upam, da bo visoka vlada z ozirom na važen pomen te trgovske šole ravno v Ljubljani dotično stremljenje deželnega odbora podpirala v višji meri kakor doslej, in da dobi tudi že obstoječa trgovska šola višjo podporo, kakor jo je pa dobivala dozdaj. Šolski odsek predlaga torej (bere — liest): „Visoki deželni zbor skleni: L V zvezi z Slovensko trgovsko šolo se osnuj e v Ljubljani dvorazredna ženska trgovska šola, ki se naj otvori, ako mogoče, že jeseni leta 1913. 2. Deželni odbor naj v zvezi s kuratorijem Slovenske trgovske šole izvrši vse potrebne predpriprave in naj poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. VI. seja cine 7. februarja 1912. — VI. Sitzung a»i 7. Februar 1912. 175 3. Deželni odbor naj zlasti tudi za žensko trgovsko šolo skuša zagotoviti redne prispevke merodajnih činiteljev.“ Poleg tega pa predlaga šolski odsek še resolucijo, ki jo je stavil v odseku tovariš dr. Pegan. Ta resolucija se glasi (bere — liest): „Deželnemu odboru se naroča, da pozove ravnateljstvo Slovenske trgovske šole, naj nasvetuje, kako bi se od strani ravnateljstva uredilo za absolvente in absolventinje trgovske šole posredovanje služb.“ Prosim visoko zbornico, da te predloge in to resolucijo sprejme. Deželni glavar: O tv ar j am debato. K besedi se je oglasil, in sicer „pro“, gospod poslanec dr. Triller. Poslanec dr. Triller: Visoka zbornica! Danes sem v redkem prijetnem položaju, da lahko prav iz srca pozdravljam predlog, ki ga je stavil gospod tovariš Jarc. Vse, kar se je govorilo pri raznih odsekih in v javnosti glede vrednosti sedanjih trgovskih tečajev, odgovarja popolnoma resnici. Mi imamo v Ljubljani 5 ali 6 takih trgovskih tečajev, katere naše deklice prav pridno obiskujejo, toda ti tečaji trajajo samo eno leto, kar pa nikakor ne zadošča za temeljito naobrazbo, in se vsled tega širi po Ljubljani samo nekak nov proletariat. Dandanes že ne dobite več dobre sobarice, ker vse deklice silijo v kak tak trgovski kurz, kjer se nauče nekoliko strojepisja, jako površno nekoliko knjigovodstva, in ko po enem letu tako 16 do 17 letna dekleta stopijo v življenje, pa apelirajo na to, da hodijo uradnice v pisarnah, v kondorjih itd. Ponudb je veliko, toda če vprašamo po usposobljenosti dotičnih absolventk, vidimo, da je usposobljenost, zlasti za privatna podjetja tako nezadostna, da odgovarja komaj 10% najponižnejšim zahtevam; če se danes razpiše ena sama služba, se gotovo oglasi 60 do 70, da celo do 100 absolventinj takih trgovskih tečajev, ki so brez službe. Tako ne more iti dalje. Zakaj mi bomo naenkrat imeli površno izobraženo žensko mladino, s katero ne bomo vedeli, kam, ker bo, kakor rečeno, premalo izobražena in za-raditega ne bo usposobljena za razne službe in ker ne bomo imeli dovolj prostora za vse absolventinje takih trgovskih tečajev, kakor jih imamo sedaj. Zaraditega sem jaz že v ku-ratoriju mestnega dekliškega liceja sprožil vprašanje, če ne bi se dalo temu odpomoči stem, da se enoletni trgovski tečaj na tem zavodu spremeni v dveletno trgovsko šolo. Če pa naša dežela napravi tako, šolo tem boljše, kajti potem mestni dekliški licej gotovo ne bo imel povoda, deželni trgovski šoli konkurirati, ker bo ena taka šola popolnoma zadostovala. Priporočal bi pa že sedaj, da bodi ta šola stroga, da naj veliko zahteva in naj se puste le take deklice absolvirati šolo, ki bodo v istini pokazale, da so si v 2 letih pridobile popolno usposobljenost za pisarne, kontorje itd., ker le če se bo tako postopalo, bo šola dosegla namen, ki ga imamo pred očmi. Na vsak način pa p omenja ta predlog korak naprej in nekak potreben poskus za asanacijo nezdravih razmer, in zato bom jaz z velikim veseljem glasoval za stavljeni predlog. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču. — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: Ker ni nihče več oglašen k besedi, je debata zaključena in ima sklepčno besedo gospod poročevalec. Poročevalec Jarc: Se odpovem besedi. Deželni glavar: Gospod poročevalec se je odrekel besedi, in bomo torej glasovali. Prosim tiste gospode, ki se strinjate s predlogi in obenem z resolucijo šolskega odseka, da izvolite vstati. (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto, in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka: 9, Poročilo upravnega odseka o zakonskem načrtu glede odkupa posestev se držečih novčnih in pridobninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. (Priloga 64., k prilogi 28.) 9. Bericht des VerwaltuugsausschMes liber den Gesetzentwurf, betreffend die Ablösung der ans Realitäten haftenden Geldgiebigkeiten und Naturalleistungen für Kirchen, Pfarren und deren Organe (Beilage 64, zur Beilage 28). Prosim gospoda poročevalca. Poročevalec Jaklič: Visoka zbornica! Upravni odsek se je o tej točki posvetoval in je prišel do sklepa, kakor ga imate gospodje v rokah v prilogi 64. 176 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Predlog upravnega odseka se torej glasi: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Priloženi zakonski načrt se odobri. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zakonskemu načrtu izposluje Naj višjo sankcijo.“ Prosim visoko zbornico, da te predloge sprejme. Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. K besedi sta dosedaj oglašena, in sicer »contra«, gospoda poslanca dr. Novak in Viš-nikar. Podajem besedo prvemu kontragovorniku dr. Novaku. Poslanec dr. Novak: Visoka zbornica! Vprašanje bire je treba po mojem mnenju in mislim, tudi po mnenju večine te zbornice enkrat končno rešiti, in sicer tako, da se zemljišča oproste in razbre-mene od teh dajatev, kakor so se oprostila raznih desetin in tlak. Obžalovati je le, da se to ni zgodilo že s cesarskim patentom iz 1.1849. in da se že takrat ni odpravila bira napram cerkvam in njih organom, in da je bilo prepuščeno deželnim zakonodajstvom, če in na kak način naj se bira odkupi. Za deželo kranjsko se je to zgodilo z zakonom iz 1. 1882., ki je bil pa promulgiran šele 1. 1886. Ta zakon se je pozneje izpremenil v toliko, da se je 1. 1892. cenitev bire nekoliko drugače določila, kakor je pa bila določena prvotno, to je leta 1882. Po mojem mnenju je obžalovati, da se kmečko ljudstvo v deželi kranjski ni posluževalo pravic, katere mu daje zakon za odkup bire, v tej meri, kakor bi se lahko, in da ni še prišlo do prepričanja, da je bira nekaj krivičnega za kmeta. (Klici na levi — Rufe links: „To pa ni res!“) No, če jo Vi smatrate za pravično, potem pa nikar ne predlagajte, da naj se odkupi. Za kmeta je bira krivična že raditega, ker jo mora kmet plačevati, dočim sta meščan in delavec od bire oproščena. Resnica je, da bira ni enakomerno razdeljena med prebivalstvo. Če je kmet razprodal svoje posestvo in si je pridržal samo hišo, mora vendar plačevati biro v isti obliki in meri, kakor poprej, dasiravno ima sedaj manjše posestvo. (Klici na levi — Rufe links: „Saj ni res!“ — Poslanec dr. Pegan: „Saj se zoper to lahko zavaruje s kupno pogodbo!“) Pri indo-lenci našega kmeta se prav lahko zgodi, da na to pozabi, ta krivičnost postane potem pribita in je ne odpravi nihče s sveta. Dosedaj je bil pri izvrševanju svoje pravice glede odkupa bire vsak posameznik popolnoma neodvisen od soposestnikov. Po preteku zakonitega roka je naznanil svoje želje in zahteve okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da naj se bira odkupi, in politična oblast je potem vpeljala zadevno postopanje in izvršila odkup, pa naj je bilo to potem ostalim sovaščanom všeč ali ne. in če je en sam obveza-nec zahteval odkup bire, se je bira lahko odkupila, ne samo za njega, ampak tudi začelo občino. Gospodje, če Vam je na tem ležeče, da se bira odkupi, potem skrbite, da se ljudstvo v obilnejši meri seznani s tem zakonom. Resnica pa je, da se ljudstvo v zadnjih letih veliko bolj zanima za prostost svojih zemljišč, tudi kar se tiče odkupa bire, ker ravno v tem pogledu prihajajo obilna vprašanja na razne zastope ter mnogobrojne prošnje za različne informacije. Inv tem trenotku, gospodje, pa pridete Vi, in hočete to pravico naenkrat posamezniku prikrajšati. (Medklici na levi — Zwischenrufe links.) Dosedaj je lahko vsak posameznik izvrševal svoje pravice, ne da bi bil pri tem navezan na voljo soposestnikov. (Poslanec dr. Pegan: „Izvrševal jih je samo tisti, ki je hotel župniku nagaj ati!“) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim, ne motiti gospoda govornika! (Medklici poslanca dr. Pegana — Zwischenrufe des Abgeordneten Dr. Pegan). Poslanec dr. Novak: Prosim, ali imam jaz besedo, ali gospod dr. Pegan ? Deželni glavar: Vi imate besedo, gospod dr. Novak. Gospod dr. Pegan naj blagovoli to vpoštevati. Poslanec dr. Novak (nadaljuje — fortfahrend): Po dosedanjem zakonu se je torej vsak posameznik lahko od bire odkupil, ne da bi bil pri tem odvisen od večine svojih sovaščanov. V spričo velike indolence, ki vlada po deželi, včasih pa tudi radi neopravičenega strahu in bojazni pred pastirjem — upravičencem, kateremu je ljubša bira in natura, bo kaj lahko mogoče, da posameznik, ki mu je na tem ležeče, da se bira odkupi, ne bo mogel doseči te absolutne večine, kakor jo zahteva načrt predležečega zakona. Treba bo samo reči župniku, da ima raje biro v naturalijah, pa bo dotičnik težko dobil absolutno večino, ki je potrebna za odkup bire za njegovo posestvo. Bira je pa tudi ponižujoča za duhovnika samega, kajti jaz ne vem, če je za duhovnika posebno prijetno hoditi, dandanes od hiše do hiše z vrečico v roki in pobirati tiste malen- VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 177 kosti, ki so dostikrat tudi odvisne od dobre ali slabe volje lastnika. Dalje je pa bira za kmeta krivična tudi v tern pogledu, ker včasih postane deloma neprostovoljna. Bira, ki je bila v začetku morda prostovoljna, je vsled dolgoletnega odrajtovanja prišla nekako v navado in vsled tega postala kot obvezna bira. Če je torej na eni strani neprijetno za duhovnika, hoditi z vrečico od hiše do hiše, na drugi strani pa bira krivična za posamezne posestnike, potem je po mojem mnenju dolžnost vseh prizadetih interesentov, da izkušajo kolikor mogoče pospeševati odkup bire. Če je v resnici upravičencem ljubše, da ne hodijo od hiše do hiše pobirat naturalij, potem bi bili po mojem mnenju zavezani, predložiti tak zakonski načrt, s katerim se odkup bire kolikor mogoče pospešuje, ne pa takega načrta, s katerim se odkup samo obtožuje. Odkup sam pa prizadetih interesentov ne more dosti holeti, ker se odkupnina lahko razdeli na daljšo vrsto let. Odkup bire je pa potreben že po naravi sami, ker se mora temeljni princip proste lastnine uveljaviti končno tudi glede bire, in zategadelj je vsaka določba, ki ovira prosto izvrševanje posamezniku pristoječih pravic, do cela neopravičena. Take zapreke, ki jih določa predležeči zakonski načrt, so v nasprotstvu s temeljnimi principi proste lastnine, in zaraditega je stranka, kateri imam čast pripadati, naravno v takem položaju, da mora glasovati proti predloženemu načrtu tega zakona. Predlagam torej, da visoka zbornica odkloni predloge upravnega odseka. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: K besedi pride sedaj uglašeni progovornik gospod poslanec dr. Krek. Poslanec dr. Krek: Gospodje! Jaz se moram že zaraditega potegniti za predlog odseka, ker je ta predlog posledica resolucije, katero sem imel jaz čast staviti v tej zbornici. O tem predmetu, o biri, se je tukaj v tej zbornici že večkrat razpravljalo, in vselej so liberalni zastopniki stali na drugačnem stališču, kakor pa naši zastopniki, kmetski na drugem, kakor pa mestni. Zato mislim, da ni treba danes zopet ponavljati vseh tistih razlogov, ki govore za to, da je predlog, kakor ga priporoča odsek, pravilen. Za nas bi moralo pravzaprav merodajno biti to, da ljudstvo splošno biro želi, in da ljudstvo smatra, da je sama sitnost, hudobija (Poslanec Jarc: „Tako je!“) ali kakor ljudje pravijo, liberalna žlehtnoba, če se v posamez- nih slučajih sproži odkup, in kjerkoli se je to zgodilo, povsod ljudje s prstom kažejo za do-tičnikom in pravijo, ta beštija nas je spravil v to sitnost in to samo zato, da je fajmoštru nagajal. (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!“) To je stališče za nas. Ampak, gospodje, na eno besedo pa moram odgovoriti prečastitemu gospodu predgovorniku dr. Novaku. On je trdil, da je bira tudi za duhovnika sramotilna. Toda dve stvari sta, ki se tičeta bire. Ti dve stvari sta tako lepi, tako nežni, tako pesniški, da jih moram posebej poudarjati. Prvič je bira edini ostanek starega naturalnega gospodarstva v javnosti, in ta ostanek je ravno v zvezi z razmerjem, ki ga ima ljudstvo do tiste inštitucije, ki je tudi po svojem človeškem delu najbolj konservativna, v razmerju do cerkve. To je tako lepa, da medtem, ko se ves svet pokorava kapitalističnemu načelu, cerkev tukaj tudi glede na popolnoma človeško plat varuje stara načela in se drži tistih starih načel, kako naj se duhovnik preskrbi, in se izogiblje temu, da bi duhovnik postal navaden uradnik. Drugi moment je pa še lepši in še nežnejši. To je ozka zveza med duhovnikom in kmetom, ki se zrcali ravno v biri, in katera zveza bi bila oslabljena, kakor hitro bi duhovnik dobival svoje stvari, ki jih potrebuje od ljudstva drugače kakor potom bire. Ta zveza duhovnika s kmetskim ljudstvom ima ravno v biri svoj poseben pečat. Dobro vem, da je naša srednješolska vzgoja, pa tudi življenje v sedanjem času tako, da se duhovščina, preden vstopi nazaj k svojemu delu, večinoma odtuji kmetu in potem lahko dobite duhovnike, ki pravijo: Proč z biro, ker ne vedo, da bi z odpravo bire padla tudi nekaj lepega, nekaj za duhovski stan potrebnega in za cerkev koristnega. Zato moramo ravnotako z vso odločnostjo zanikati stališče nasprotnikov, ki hočejo tudi proti volji večine faranov odpraviti biro, kakor bi morali v tem slučaju nastopiti nasproti tistemu, kdor bi hotel vtihotapiti med našo duhovščino naziranje, da je za duhovnika najboljše, če se s kmetijo nič ne peča. To so liberalne misli, to so misli, katere se nikakor ne zlagajo s cerkvenim življenjem. Duhovnik na kmetih čuti s kmetskim stanom in ravno zaraditega je duhovnik poklican, da vodi ljudstvo k boljšemu napredku, ga tolaži v slabih časih, ga krepi, kadar omaguje in ga vodi, kadar treba tudi do bojev in zmag. (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!“) Tako je torej duhovnik, ki je navezan na to, da dobi naturalne pridelke od ljudstva v najožjem stiku z našim ljudstvom ter na ta način spozna vse njegove dobre in slabe lastnosti. Iz teh momentov torej sledi, da vsak poizkus razrušiti to zvezo našega duhovnika s kmetom, napraviti iz duhovnika gospoda, ki 178 VI. seja dne 7. februarja 1912. nima s kmetijstvom nič opraviti, ločiti duhovnika od kmečkega gospodarstva, uničiti v njem zanimanje za kmetijstvo in njegov uspeh, vsak tak poizkus pomen j a po mojih mislih nazadovanje. To bi nam morda dalo v javnosti duhovnike-uradnike, ne pa duhovni-kov-župnikov, kakor jih potrebuje naš narod, duhovnikov, ki z vsemi kapljami svoje krvi ljubijo naš narod, ki nam s svojim znojem ustvarja kruh in ki nam s svojim delom zagotavlja našo svobodo. (Viharno ploskanje na levi — Stürmischer, anhaltender Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar. Do besede pride sedaj drugi kontragovor-nik gospod poslanec Višnikar. Poslanec Višnikar: Visoko zbornica! Strinjam se s spremembo § 5., katero spremembo sem sam stavil v odseku, ne pa tudi s spremembo § 13. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Pegan: »To je pa Specialna razprava!«), ki meri na to, da se odkup hire kolikor mogoče obteži ako ne popolnoma onemogoči. Gospodje, proti tej spremembi govorim iz popolnoma stvarnih razlogov in ne iz »liberalne žlehtnobe«, kakor se je izrazil častiti gospod predgovornik dr. Krek. Vprašanje nastane, ako je ta prememba zakona sploh potrebna in umestna. Gospodje, zakon obstoja že nad 25 let ter daje zavezancem velike olajšave pri plačevanju njihovih obveznosti. Po tem zakonu imajo obvezanci pravico zahtevati od upravičencev, da tekom enega meseca naznanijo svoje zahteve za odkup, in ako se je v naši deželi navzlic temu le v malo občinah odpravila hira, je to dokaz, da predlagana sprememba zakona ni potrebna. Določba § 13., da namreč eden lahko zahteva odkup bire za celo občino, je na videz res krivična, toda ako se pa postavimo na načelo, ki se določa s cesarskim patentom iz leta 1848. in 1849., ako se postavimo na to načelo, da mora vsaka lastnina biti bremen prosta, izgleda stvar malo drugačna. Antidiluvi-jalna bremena so se tekom časa večinoma odpravila. Leta 1781. se je odpravilo suženjstvo pod cesarjem Jožefom II., leta 1848. se je odpravilo podložništvo »Untertanverband« in v cesarskem patentu z dne 4. marca 1849 se je izreklo, da so davščine napram cerkvam in šolam ter njih organom odpravljene proti primerni odškodnini. Gospodje, te davščine, ta bremena pravno ne obstojajo več, zakon ščiti le dejansko stanje. V tem zmislu se glasi tudi poznejša naredba za odkup teh davščin trgovskega ministrstva iz leta 1850. in iz leta 1851., toda ta stvar se je zavlačevala do — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. današnjega dne. Državni osnovni zakon iz leta 1887. pravi, da je vsaka stalna realna dolžnost odkupljena in da se v bodoče nobena nepremičnina ne sme več obtežiti s kakim ne-premenljivim realnim bremenom. Odkup davščin je del agrarnega vprašanja in deželni zakon 15. junija 1882 je pravzaprav le izvršilni zakon obstoječih državnih zakonov in cesarskih patentov. Na podlagi § 13. je smel do-zdaj zavezanec zahtevati odkup bire tudi proti volji upravičenca. Te pravice se mu z novim zakonom ne more vzeti. Paragraf 1. tega zakona pravi (bere — liest): »Nepremagljive davščine v rečeh in v denarjih, ki gredo cerkvam, župnijam, njih organom in služabnikom (§ 2.), katere obstoje še kot realna bremena, se imajo odkupiti, na kolikor se to ni zgodilo že vsled mojega patenta 4. marca 1849.« Odkup je tedaj tukaj imperativen. Vzrok, zakaj se odkup vrši po občinah, je pač v prvi vrsti ta, da je težko za vsakega posameznika razpravo vršiti, ker bi bilo postopanje predrago, evidenca v tej zadevi jako težavna. Zato eden lahko provocira odkup bire za celo občino. Najbolje bi bilo, ko bi bil ta odkup obligatoričen, ker pa to ni, je najbolje, da se vrši postopanje skupaj za celo občino, ker se cenilni tarifi sestavijo celotno za celi davčni okraj. Jaz mislim, da je odprava bire v interesu zavezancev, kakor tudi upravičencev. Naš kmet se je iznebil tlake že pred šestdesetimi leti in, gospodje, to so bila veliko večja bremena, kakor je pa ta malenkostna lcolektura. Ako je to šlo, se bo tudi bira dala igraje odpraviti. Jaz trdim, da je to v interes u. obeh strata k. Prvič je to v interesu zavezancev. Zakaj? Gospodje, ta davščina, bira, se spreminja glede osebe in vrednosti. Kakor veste, je pri nas razkosavanje zemljišč na dnevnem redu. Vsled tega je težava tudi z biro, naloženo na %', 1A, 1/»-. ^ zemlje itd. Pojm podružništva dandanes že skoro popolnoma zginja. Ako je kdo razprodal zemljišče nadrobno ter si pridržal samo hišico z vrtičkom in kako njivo, je bira ostala ista, kakor je bila prej, in tako se zgodi, da marsikateri posestnik, ki ima polovico več posestva, plačuje manj bire, kakor pa kdo drugi, ki ima morda samo hišo. To razmerje ni za današnji čas več primerno in pravično. Seveda bi se lahko reklo, da se bira pri razprodaji zemljišča lahko razdeli na odprodane parcele, ali gospoda moja, bira v naturi se ne da deliti niti po davkih niti po parcelah. Drugič je pa odprava bire tudi v interesu upravičencev samih. Kdor je imel kdaj kaj z biro opraviti, ta ve, da je mnogo slučajev, v katerih duhovnik svojo biro izgubi. Stroški za pobiranje bire so pa končno tudi precejšnji. Pri kongrui se računa za pobiranje 20 odstotkov, poleg tega so pa še pri- VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 179 delki, ki jih dobi, mnogo slabši. K o n g r u a fhiekdanjih bremen odpravi. Mnogo posestni- se je že uredila leta 1898. in pozneje še leta 1907. Po uredbi kongrue ne bo noben duhovnik ,na izgubi, ako se bira odpravi, ker to, kar pri biri manj dobi, kakor znaša plača, se mu izplača iz verskega zaklada ali iz državne blagajne. V tem oziru bi bil potem duhovnik res nekak državni uradnik. Jaz torej trdim, da duhovnik ne bo imel nobene izgube, ako se odpravi bira, ker to, kar pri kongrui manj dobi, prejme izplačano v denarju. Večkrat se očita duhovnikom, da se zaradi tega potegujejo za to, da se obdrži bira, ker imajo vsled tega baje boljše dohodke. No, jaz nisem tako malenkosten, da bi to komu očital, ker vem, da so, če eden ali drugi nekoliko več dobi, pa dotični pridelki toliko slabši. Gospodje, ki ste iz vinorodnih krajev, veste, kako vino dobi duhovnik. To vino, znano pod imenom »kolek-turnik«, dobro, slabo, sladko, kislo in ples-njivo, vse gre v eno posodo. Potem si lahko predstavljate kvaliteto takega vina. Torej jaz prav nič ne očitam, če kak duhovnik mogoče nekaj več dobi, in tudi tega ne trdim, da duhovniki zaradi bire kmeta preganjajo. Toda d u h ča s a zahteva, da se ta zastarana bremena vendar enkrat odpravijo. Gospodje, meni je dobro znano, da mnogi duhovniki želijo, da se bira odkupi, ker se jim ne zdi dostojno hoditi z vrečico od hiše do hiše in pobirati tisto malenkostno biro. Prvikrat se je o tej zadevi v deželnem zboru razpravljalo leta 1.875. in takrat je dr. Razlag navajal neki slučaj iz Štajerskega, ko se mu je neki duhovnik pritoževal, kako kmetje duhovnikom pri pobiranju bire slabo postrežejo in se iz duhovnikov naravnost norčujejo. Rekel je tudi, da bi se duhovniki radi iznebili bire, ako bi se jim le dovolila za to primerna plača. To se je storilo vsled uredbe kongrue in zaradi tega odpade tudi razlog, ki navidezno govori proti odpravi bire. Gospodje, navedem naj še drugi slučaj. V Ribnici so imeli v neki občini cerkovnika, ki je imel za plačo samo biro. Mož se je pritoževal, da ne more shajati z dosedanjo plačo in je prosil, da naj se mu zboljšajo njegovi prejemki. Sedaj je pa nastalo vprašanje, na kak način naj se to zgodi. Bira se ne da zvišati, na davke pa zopet ne gre, ker bi se potem pritegnili temu plačilu vsi občani, in zato so bili ljudje v veliki zadregi, kdo naj pokrije to povišano cerkovnikovo plačo, ali naj listi, ki so že dosedaj dajali, več prispevajo, ali pa se, kar bi bilo bolj pravično, pritegnejo temu tisti, ki niso dosedaj nič prispevali za cerkovnika. Gospodje, jaz mislim, da je v interesu kmeta, da se ta bira odpravi. Jaz se ne bojim ugovora, da je odprava tlake ijn desetine blagodejno vplivala na napredek našega kmeta, in tako bi bilo le želeti, da se tudi ta ostanek kov že danes plačuje svojo biro v relutu ali v denarju, ker marsikateri kmet nima več toliko pridelka, da bi mogel odrajtovati biro v naturi. (Postanec — Abgerdneter Matjašič: .-^Denarja ima pa še manj!«) Tako mora n. pr. plačevati v denarju predivo, ker lanu doma več ne pridelava. Čemu so potem tisti stroški za pobiranje, ki se zaračunijo z 20 odstotki. Ako je kmet dolžan dajati duhovniku en mernik žita, ki je vredno morda kakih 5 K, bi se s 100 K lahko odkupil za večno. Ta odkupnina se lahko plačuje v dvajsetletnih obrokih v večjih zneskih ali pa takoj. Ako se potem od-računa še tistih 20 odstotkov, ki se sedaj zaračunavajo za pobiranje, bi kmet mnogo manj plačeval, kakor sedaj plačuje. Gospoda moja! Cesarski patent iz 1. 1849. govori tudi o davščinah za šole. Znano Vam pa je, da so te davščine za šole že davno odpravljene, ker so tisti časi, ko je bil učitelj obenem tudi organist in cerkovnik, ki je imel pravico pobirati biro, tudi že davno minuli. Dalje opozarjam na to, da sedaj ni edini kmet, oziroma posestnik tisti, ki vzdržuje cerkev in njene organe. V tem pogledu opozarjam na državni zakon z dne 31. decembra 1894 o zalaganju potrebščin katoliških župnij, potem pa deželni zakon z dne 20. marca 1890 o plačevanju stroškov za postavljanje in vzdrževanje cerkev, cerkvenih in prebendnih poslopij in pripravo cerkvenih potreb. Vse te potrebščine se ne pokrivajo z biro. ampak se na podlagi davkov odmerijo in plačujejo. Ako se torej lahko te potrebščine pokrivajo po davkih, potem, gospoda moja, se bo lahko zgodilo tudi v drugih slučajih. Gospodje, § 13. zakona glede odkupa davščin za cerkve, župnije in njih organe se je spremenil že s sklepom deželnega zbora z dne 16. oktobra 1888, toda dotični sklep ni dobil Najvišjega potrjen j a, ker je ta sprememba načelna in bistvena ter podere zakonu podlago. To velja tudi danes. Glavna zapreka, da se ta davščina ni odpravila, je po mojem mnenju ta, da so dotični stroški previsoki in da ie odkupno postopanje preveč komplicirano. Posebno naj pa omenjam v tem pogledu §§ 17. in 18. dež. zak. z dne 13. junija 1882, kjer je določeno, da o pritožbah proti cenitvam sodi deželna komisija, v kateri sedita poleg deželnega predsednika, oziroma njegovega namestnika, še dva deželna vladna svetnika in dva deželna odbornika. Čemu je tega treba, če je cenitev že pravilno izvršena, ne vem. Zaradi tega je bilo že v seji deželnega zbora dne 11. februarja 1895 soglasno sklenjeno, da se deželnemu odboru naroči, da predloži deželnemu zboru spremembo teh določil glede cenitve. 180 VI. seja dne 7. februarja 1912. Gospoda moja, jaz se u soj am to resolucijo, katera je bila takrat soglasno sprejeta, a d verbum ponoviti. Ta resolucija se glasi (bere — liest): »Deželnemu odboru se naroča, predložiti v prihodnjem zasedanju načrt zakona, s katerim se spreminjata §§ 17. in 18. zakona z dne 13. junija 1882, št. 25/1886, ter uvedejo proste j še določbe glede sestavljanja komisij za ustanavljanje odkupnih cen, ugovorov in končnih razsodb.« Prosim visoko zbornico, da to resolucijo sprejme. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrin.) Deželni glavar: Ta predlog stoji v debati. K besedi pride sedaj protigovornik gospod poslanec Drobnič. Poslanec Drobnič: Visoka zbornica! Sedaj bom pa jaz v kratkih besedah kot kmet odgovoril in pojasnil svoje stališče v tej zadevi gospodu doktorju in gospodu sodniku. (Klici na levi — Rufe links: »Dobro, dobro!«) Kakor jaz stvar razumem. se ta dva gospoda ne zavzemata za odkup hire zategadelj, da bi duhovniški stan zboljšala, ampak zato, ker kmetskih razmer ne razumeta tako, kakor jih mi razumemo. Z Vašim predlogom, gospod nadsvetnik, bi Vi položaj duhovskega stanu samo poslabšali in bi stvar samo zavlekli in hi napravili nepotrebne pisarije. Mi pa poznamo duhovske razmere in zato smo farski podrepniki itd. Toda jaz pravim, da smo pripravljeni za duhovnike še več žrtvovati, kot pa to malenkostno biro, kajti največji reveži so danes naši duhovniki, zlasti pa naši ubogi kaplani. Na drugi strani so pa razmere na kmetih zopet take, da kmet najtežje da denar, tisto malenkostno biro pa prav lahko odrajtuje. Poznam pa tudi duhovnike, ki sploh ne marajo, da bi se hira odkupila, in zato, gospod nadsvetnik, je najboljše, da takoj umaknete svoj predlog, če ste ga res stavili iz ljubezni do duhovskega stanu. Toda jaz mislim, da ste imeli pri tem vse druge namene. Prosim, gospod nadsvetnik, da mi oprostite in mi ne zamerite mojih besed, ker govorim tako odkrito, toda jaz poznam Vaše in naše razmere in vem, da če mi pritrdimo Vašemu predlogu, da se bodo naši kmetje hudovali in rekli: kakšen davek ste nam pa zopet naložili. Sedaj bomo morali plačevati nove davke, medtem ko smo prej le malenkostno biro odrajtovali. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levi — Lebhafte Zustimmung und Händeklatschen links.) — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Jaz mislim, gospodje, da sem zadostno pojasnil svoje stališče in da ste torej lahko prepričani, da je najbolje, če umaknete svoje prčdloge. Za enkrat torej lahko končam. Če pa hočete kaj več izvedeti, bom pa drugič bolj obširno govoril. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi. — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: K besedi se je oglasil, in sicer „pro“, gospod poslanec Matjašič. Poslanec Matjašič: Visoka zbornica! Jaz bom čisto nakratko povedal svoje mnenje glede tega dela. V prvi vrsti se popolnoma strinjam s tovarišem Drobničem, ki je čisto natančno pojasnil stališče duhovnika in kmeta glede odkupa hire. Iz vsega, kar so gospodje nasprotniki povedali v svojih izvajanjih, je jasno razvideti, da ti gospodje pri tem nimajo drugega namena, kakor zasejati razpor med duhovnika in kmeta, kajti kmet zmirom lažje plačuje v pridelkih kakor pa v denarju. Da bi se pa od te bire naenkrat odkupili, je splošno nemogoče, ker so skoro vsi kmetje brez vsakih denarnih sredstev, medtem ko ima naravne pridelke vsakdo, ker jih leto za letom prideluje s krvavimi žulji. Torej bo par kilogramov sena, košarico krompirja, par litrov pšenice itd. vsakdo lažje o dr aj tal, kakor pa bi se odkupil od bire z denarjem, katerega večkrat niti za sol, za svečavo in obleko nima. In če se dobi sempatja kak kapitalist, ki želi da bi se bira odkupila, potem je gotovo, da drugi ljudje stem niso zadovoljni in da navadno nastane raditega med ljudstvom veliko razburjenje in vpitje. To se je zgodilo n. pr. v Beli Krajini, ko je nastalo med ljudstvom veliko razburjenje radi odkupa bire in to na željo enega samega takega kapitalista. Gospodje nasprotniki žele, da bi se bira odkupila samo zaraditega, ker ne poznajo razmer našega kmečkega ljudstva, in zato bomo mi glasovali proti predlogom, ki so jih stavili v tej zadevi. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: Ker ni nihče več oglašen k besedi, je debata zaključena in ima sklepčno besedo gospod poročevalec. Poročevalec Jaklič: Visoka zbornica ! Gospodom nasprotnikom so že govorniki našega kluba dovolj pojasnili naše stališče v tej stvari, in zato bom jaz od- VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. 181 govarjal samo na neko čudno trditev gospoda poslanca dr. Novaka, katero je že povedal v odseku, ko smo o stvari razpravljali, namreč to, da se njemu strašno brutalno in nečloveško zdi, če se mora eden ukloniti večini v občini. To se mu zdi brutalno, medtem ko se mu ne zdi čisto nič brutalno, če se mora večina pokoriti posamezniku. Torej, gospodje, kdo pa zahteva odkup bire? To so večinoma tisti, ki hočejo nagajati župniku in različni razkose-valci gruntov. Tem je seveda stvar neljuba, in zato bi radi, da bi se odkup bire izvršil. (Poslanec — Abgeordneter Višnikar: „V drugih deželah se je že izvršil!“) Seveda jako ganljiva je pa skrb gospoda nadsvetnika Višnikar j a za dobrobit duhovščine, (Živahna veselost na levi — Lebhafte Heiterkeit links.) ki je tako ganljivo pripovedoval, kakšni reveži so duhovniki zlasti po vinorodnih krajih, ko dobivajo tisto kislo in po gnilobi smrdeče vino, katero morajo uživati. (Ponovljena živahna veselost na levi — Erneute lebhafte Heiterkeit links.) Potem se njemu smilijo duhovniki radi tistih groznih stroškov, ki jih imajo s pobiranjem bire. (Poslanec — Abgeordneter Višnikar: „20 procentov!“) V dokaz temu, da duhovščina zahteva, da se bira odkupi, je gospod nad-svetnik Višnikar navedel neki nad štirideset let star zgled, ki je zapisan v knjigah deželnega zbora. Ta zgled, gaje gospod nadsvetnik navedel in pa ta njegova globoka skrb za duhovščino, nista mene čisto nič prepričala, da bi odstopil od svojega predloga in zaradi-tega predlagam, da preidemo v Specialno debato. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: Bomo torej glasovali o predlogu gospoda poročevalca, da se preide v Specialno debato o tem zakonskem načrtu. Gospodje, ki ste za prehod v nadrobno razpravo, izvolite vstati!“ (Zgodi se — Geschieht.) Prehod v nadrobno razpravo je sklenjen in se tedaj prične Specialna razprava, in sicer o celem zakonskem načrtu skupaj. Prosim gospoda poročevalca, če ima kaj omeniti. Poročevalec Jaklič: Predlagam, da se sprejme zakon tak ka-koršen je. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ker ne, je debata zaključena ter bomo torej glasovali in sicer najprej o §§ 5. in 13. Gospodje, ki se strinjate z besedilom § 5. in § 13., prosim, blagovolite vstati. (Zgodi se — Geschieht.) §§ 5. in §§ 13. sta sprejeta. Sedaj bomo glasovali o členu I. tega zakonskega načrta. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s členom I. tega zakonskega načrta, da izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je sprejet. Sedaj prosim glasovati o členu II. Gospodje, ki se strinjate tudi s členom II. zakonskega načrta, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je tudi sprejet. In sedaj bomo glasovali o naslovu in uvodu tega zakonskega načrta. Gospodje, ki pritrjujete naslovu in uvodu, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Poročevalec Jaklič: Predlagam tretje branje. Deželni glavar: Gospod poročevalec predlaga tretje branje, to je glasovanje o zakonskem načrtu v celoti. Gospodje, ki pritrjujete zakonskemu načrtu v celoti, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Sedaj bomo glasovali o resoluciji gospoda poslanca Višnikar j a, ki se glasi (bere — liest): „Deželnemu odboru se naroča, predložiti v prihodnjem zasedanju načrt zakona, s katerim se spreminjata §§ 17. in 18. zakona z dne 13. junija 1882, št. 25/1886, ter uvedejo prostejše določbe glede sestavljanja komisij za ustanavljanje odkupnih cen, ugovorov in končnih razsodb.“ Gospodje, ki se strinjate s to resolucijo, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je manjšina in je torej ta resolucija odklonjena. (Poslanec — Abgeordneter dr. Novak: „Živjo bira!“ — Poslanec — Abgeordneter dr. Zajec: „Živjo Kočevska posojilnica!“) Gospodje, prosim za mir. Sedaj imamo glasovati še o drugi točki odsekovega predloga, ki se glasi (bere — liest): „Deželnemu odboru se naroča, da zakonskemu načrtu izposluje Najvišjo sankcijo.“ (Medklici na levi in v središču — Zwischenrufe links und im Zentrum.) Gospodje, prosim za mir! Poživljam tiste gospode, ki se strinjajo s to točko, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je tudi sprejeta, in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. 182 VI. seja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. Gospodje, sedaj bom pa jaz sejo za četrt ure prekinil, potem bom pa prosil za tajno sejo, v kateri bomo najprej rešili različne osebne zadeve. Po tajni seji se pa prične generalna debata o deželnem proračunu. (Javna seja prestane ob 1 uri popoldne in se zopet nadaljuje ob 2. uri 55 minut popoldne. Dir öffentliche Sitzung miril um 1 llljv llnchmittngs unterbrochen »ich um 2 lil)v 55 Minuten Nachmittags wieder anfgenouiineii.) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Javna seja je zopet otvorjena. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik tajne seje. Zapisnikar Demšar (bere — liest): „Zapisnik tajne seje v deželnem zboru kranjskem dne 7. februarja 1912. Deželni glavar otvarja sejo ob 2. uri 4. minute popoldne in konštatuje sklepčnost. Poročevalec poslanec dr. Krek: Prošnja R. Jakopiča za brezobrestno posojilo v znesku 20.000 K v s vrh o izplačevanja svojega umetnega paviljona se odkloni. Prošnja profesorja Voduška za zvišanje letne nagrade za metereologično opazovanje se odkloni. Poročevalec poslanec Pogačnik: Karolu Peternelu se zviša letna pokojnina na 1200 K. Okrožnemu zdravniku dr. Dušanu Perišiču se zviša pokojnina na letnih 1600 K. Poročevalec poslanec dr. Žitnik Prošnje deželnih uslužbencev, uradnikov, oficijantov, pisarniških pomočnikov in strojepisk za draginjske podpore in trajno odpomoč se odklonijo. Prošnja bivšega deželnega dacarja Peljhana za milostno podporo se odstopi s priporočilom deželnemu odboru. Poročevalec poslanec Bartol: Prošnja vpokojenega učitelja Avgusta Adamiča za podporo se odstopi deželnemu odboru. Prošnja Terezije Črnologar za denarno podporo se odstopi deželnemu odboru. Prošnja J. Gantarja, nadučitelja v pokoju, za milostno podporo in prošnja Frančiška Golmajer se odstopi deželnemu odboru.' Prošnji Pavla Borštnik se ne ugodi. Prošnja Friderike Konschegg se odstopi deželnemu odboru. Poročila personalnega odseka: Poročevalec baron Liechtenberg: Poslanec dr. Zajec predlaga, da se osebni zadevi vrneta personalnemu odseku. Sprejeto. Poročevalec poslanec dr. Zajec: Prošnja Amalije Baloh za povišanje pokojnine se odkloni. Prošnja Ane Hofbauer se odkloni. Prošnji Ignacija Repše za definitivno na-meščenje v deželni službi se ugodi. Ko se zapisnik prečita in odobri, zaključi deželni glavar sejo ob 2. uri 25 minut. Šušteršič 1. r. Fran Demšar l.r., dr. Carl baron Bornl.r.“ Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): In sedaj prehajamo, gospodje, k točki: 10. Poročilo finančnega odseka o deželnem proračunu za leto 1912. (Priloga 55., k prilogi 20.). 10. Bericht des Finanzausschusses über den Landesvoranschlag pro 1912 (Beilage 55, zur Beilage 2o). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Gospodje, pri razpravi o deželnem proračunu bi rad videl, da bi naš gospod deželni glavar ne bil tako strog glede na vzdrževanje dostojnosti v tej visoki zbornici, in sicer za-raditega, ker bi rad videl, da bi se tukaj popolnoma jasno izrazilo, kar se je govorilo v različnih zakotnih gostilnah, v Spodnjem in Gornjem Logatcu, v Trnovem, v Šiški in na Dunajski cesti, in da bi se tudi s tistimi besedami, kakor so se govorile, tukaj nastopilo, da bi se nam dala tako priložnost, da bi mogli kmalu primerno odgovoriti. Jaz bi želel — seveda bi bilo za to treba dovoljenja gospoda deželnega glavarja, katerega si pa ne upam dobiti, da bi vse tiste zabavljice, ki so se kdaj izrekle ustno ali pismeno, tiskano ali hektografirano (Veselost na levi — Heiterkeit links.) vrgle proti našemu deželnemu gospodarstvu, jasno in v tisti obliki, kakor so jo VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 183 gospodje drugod vajeni, tudi tukaj v tej zbornici prišle na dan. Toda ta želja se meni ža-libog ne more izpolniti in zaraditega moram poskušati, da razmeram primerno vendarle dosežem to, kar mislim. Neobhodno je potrebno, da proračunska debata reši gotova vprašanja, katera se v interesu dežele in v interesu njenega napredka morajo rešiti, vprašanja namreč, ali je naše gospodarstvo v resnici gospodarstvo sleparjev, ali je v resnici bankerotno, ali jev resnici brezvestnost lastnost tistih, ki vodijo sedanjo večino deželnega zbora in deželnega odbora. Da dosežem ta svoj smoter, bi stopil na stališče, da se razgovarjam z našim volilcem, in tega našega volilca je veliko in je razširjen po celi deželi. Tega našega volilca, ki ima svoje nazore in svoje mišljenje ter svojo sodbo, bi torej vprašal: Prijatelj, kaj sodiš ti o deželnem gospodarstvu, kakor je zabeleženo tukaj v tem proračunu, da se bo vršilo 1. 1912. in kaj sodiš o tem, kar se je že zgodilo in zvršilo od strani sedanjega deželnega odbora. Potem bo ta volilec rekel najprej e: Sedaj vem, da je deželni odbor nekaj domačega zame, in da je hiša, kjer stanuje deželni odbor, nekak ljudski dom (Živahno pritrjevanje na levi — Lebhafte Zustimmung links.), kamor smem tudi jaz, kjer so gospodje prijazni in če tudi ne dobim vselej tega kar želim, mi pa vendar dajo prijazen nasvet v vsaki stvari. In če potem temu volilcu povem, da se to dejstvo kaže tudi v številkah in mu povem, da je L 1908. rešil naš deželni odbor nad 16.500 aktov, 1. 1909. nad 20.000, 1. 1910. nad 22.000 in 1. 1911. pa, ne vštevši tega, kar je rešil stavbni urad, 22.977 (Klici na levi — Rufe links : „Čujte, čujte!“) in večina tega se nanaša na zadeve deželne kulture — potem bo ta naš volilec vedel, da se tukaj notri dela in bo rekel: Gospodje odborniki so pridni, uradniki so pridni in deželni odbor izvršuje tu res veliko dela. To bo naš volilec vedel in če bo potem vprašal, koliko dobijo tisti deželni odborniki, ki vso svojo inteligenco in vse svoje moči izrabljajo od zore do mraka za ljudski blagor, mu lahko odgovorim, da je ostala remune-racija tista, kakor je bila pred 20 leti! In če se temu volilcu še pove, s kakšno vnemo, marljiv kakor čebela, s kakšno inteligenco dela naš dr. Lampe (Viharno odobravanje in ploskanje na levi — Stürmischer Beifall und Händeklatschen links), potem bo vedel, da je tukaj nekaj dela narejenega, ki ni samo delo za denar, ampak je delo, katero diktira ljubezen do naše rodne zemlje. (Ponovljeno viharno odobravanje in ploskanje na levi — Erneuter stürmischer Beifall und Händeklatschen links.) In če potem vprašam posebej našega volilca, kmeta, naj si ogleda, kaj stoji tukaj notri za kmečke stvari, in naj na podlagi tega, kar se je že do sedaj zgodilo, razsodi, kakšno je gospodarstvo v deželi, mi bo kmet, naš volilec, rekel: To je že precej. Zelo sem Vam hvaležen, saj se za naš stan do zadnjega časa nazaj, takorekoč ni nihče zmenil, kmet ni nič pomenil, reklo se nam je, da smo sirovi kmetavzarji, in kamor smo prišli, povsod so nas imeli za manj vredne ljudi. (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!") Danes pa upam, da bo rekel naš kmet, volilec: Danes imam ugled, danes se v resnici, v dejanju izvršuje tisto, kar se je prej velikokrat poudarjalo le pri pijači, da je kmet steber države in dežele. Danes bo rekel naš volilec, da ve, koliko se zanj dela, dela v vseli ozirih in na poljih. In če mu potem povem še nekoliko številk, koliko se je napravilo tečajev, kako se skrbi za kmetijski pouk na deželi, bo zažarelo oko našega kmeta in se bo z globoko hvaležnostjo zahvaljeval deželnemu odboru, ki je to stvar inavguriral. Nagrad učiteljem za kmetijski pouk se je dovolilo, neglede na grmsko kmetijsko šolo 1. 1908. 4000 kron, 1. 1909. 3000 K, 1. 1910. 6929 K in 1. 1911. 6000 kron. Za lastno izobrazbo v kmetijskem oziru pa se je dalo učiteljem 1.1910. 2748 kron in 1. 1911. 1787 K. In če bom predočil številke za gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, ki jih razen Nižje Avstrijske ne prireja do sedaj še nobena druga avstrijska dežela, bodo povzdignile svoj glas naša kmečka dekleta, naše žene in naše matere in se bodo zahvaljevale deželnemu odboru, ki je toliko storil za gospodinjsko izobrazbo našega ženstva. L. 1908. se je izdalo v ta namen 2000 K, 1.1909. 4492 K, 1. 1910. 10.664 K in 1. 1911. pa že 13.892 kron. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) Za mlekarski tečaj na Vrhniki, ki nima dobička od njega samo naša dežela, ampak tudi sosednje dežele, ki pošiljajo na ta tečaj svoje sinove, se je potrošilo 1. 1909. 3484 K, 1. 1910. 3432 K, 1 1911. 2905 K. Za kmetijske tečaje se je izdalo 1.1909. 1200 K, 1. 1910. 3606 K, 1.1911. 3535 K. Predavanj v teh tečajih je bilo 1. 1909. 20, 1.1910. 35, 1. 1911. 80, na živinorejskih tečajih na Vrhniki in v Selcih pa se je vršilo 45 predavanj. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) Omenjam končno poučna potovanja, iz katerih so naši kmetovalci prinesli toliko koristnega nazaj v domovino in ki bodo imela za posledico, da naš kmet, poučen v najvažnejših panogah kmečkega gospodarstva, ne bo nosil več dragega denarja za plemensko živino v tujino, ampak bo doma priredil, kar mu je potrebno. Za ta potovanja se je izdalo 1. 1910. 5265 K, 1. 1911. pa blizu 500 K. Vsega skupaj se je za kmetijski pouk izdalo 1. 1908. 6000 K, 1. 1909. 12.177 K, 1. 1910. 31.645 K, in 1. 1911. 28.553 K. Vseh teh predavanj, ki jih je priredil deželni odbor, se je udeležilo povprečno 15.000 184 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung ant 7. Februar 1912. ljudi in večina teh ljudi se je udeleževala teh predavanj s pridom in je nesla seboj zavest, da nekaj več ve, da je treba začeti gospodarstvo na drugi podlagi, kakor je pa bilo doslej, nov duh se je zanesel med najširše sloje našega ljudstva, veselo razpoloženje je zavladalo med našimi kmetovalci, vesela volja za nadaljno delo. (Navdušeno pritrjevanje na levi — Begeisterte Zustimmung links.) Potem omenjam glede našega kmetskega volilca, kaj se je storilo za povzdigo živinoreje. In če živinorejcu povem, da se je za govedorejo izdalo od 1. 1910. do 1. 1911. skupaj 152.354K, za prašičerejo 34.436K, za premovanje telet nad 36.000 K, da se je torej od 1. 1909. izdalo vsega skupaj več kot 223.000 K za to panogo našega gospodarstva, potem sem uverjen, da bo naš živinorejec, naš volilec, v tej točki izrekel, da se je žačela nova doba in da je v tej novi dobi prišel tudi nov duh med naše kmete, nov duh med vse naše gospodarje. Naj omenim pri tej priliki samo en okraj, če govorim s svojim ožjim volilcem, namreč kamniški okraj. In če mu rečem, da se je tu v par letih vsled vpliva delovanja deželnega odbora popravilo več kot sto hlevov in svinjakov v enem samem okraju, da se je pleme živine kvalitativno neprimerno zboljšalo in da danes preprosti ljudje, kateri niso imeli poprej nobenega zmisla za umni napredek, dobro vedo, na kak način je treba skrbeti, da se vjame vsaka kapljica gnojnice, kako je treba skrbeti za dobro krmo, za čiste in zračne hleve itd., potem bo naš volilec vedel preceniti delo deželnega odbora za povzdigo ljudske blaginje. To, gospodje, so realne gospodarske potence, to je podlaga, ki nam obeta veselo prognozo za bodočnost našega naroda. (Viharno odobravanje in ploskanje na levi — Stürmischer Beisall und Händeklatschen links.) Poglejmo sadjerejo! To je stvar, ki se je poprej popolnoma zanemarjala. (Klici na levi — Rufe links: „Res je!“) Da se je izboljšanje naše sadjereje res začelo, je sad našega deželnega odbora. (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!“) Podpor za sadne drevesnice se je izdalo leta 1910. 1630 K, leta 1911. 3503 K, drugi stroški za sadjarstvo so znašali 2235 K, skupaj 7368 K. šolskih vrtov se je izboljšalo 16, predavanj za sadjerejo se je vršilo nad 60. Potem naj omenim zadružništvo. Za zadružništvo se je izdalo leta 1909. 34.990 K, leta 1910. 88.150 K,' leta 1911. 115.176 K. (Klici na levi — Rufe links : „Čujte! čujte!“) Za obrtne zadruge, to bode zanimalo našega volilca-obrtnika, in teh imamo tudi veliko, konšta-tiram z veseljem, da se je izdalo 7800 K. Kmetijskim zadrugam sploh in mlekarski zvezi se je dalo v 25 slučajih 85.000 K. Deželni vinarski zadrugi se je dalo 20.400 K po načelu, da je treba najprej skrbeti za komercialno stran našega vinarstva, in šele od te strani omogočiti dobro in pravilno tehniko. Preidimo k pomoči občinam glede občila. Za občinska pota se je izdalo od leta 1908. do 1911., in sicer skupaj za več okrajev za 30 cest 13.523 K, za vodnjake pa samo leta 1911. v 63 slučajih 8810 K. Podpore iz melioracijskega zaklada tu seveda niso vštete. Za hleve, ker sem že nekoliko omenil, se je izdalo leta 1909. 400 K, leta 1910. blizu 4000 K, leta 1911. pa v 205 slučajih 45.645 K, skupaj torej nad 50.000 K in polegtega se je prevzelo na deželni zaklad v 11 slučajih plačevanje obresti od posojil, najetih za zgradbo hlevov, za daljšo vrsto let. Pri tej priliki pa moram omeniti, in to služi na čašt našemu ljudstvu, da je bilo veliko ljudi, ki so pod vplivom tega dela deželnega odbora sami popravili svoje hleve in da niso zahtevali nobenih podpor, da torej naš napredek ne sloni na beračiji (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!“), ampak na tem, da skrbi naš deželni odbor s svojo marljivostjo in zmislom za gospodarski napredek dežele predvsem za dobre zglede. In če se potem vpraša, koliko se je zgodilo na polju melioracij, mu odgovorim sledeče: leta 1908. in 1909. se je zgradilo 17 vodovodov in drugih vododobavnih naprav za okroglo 1,050.000 K, 13 cest in mostov za 280.000 K; leta 1910. 24 vodovodov, zagradb hudournikov itd. za 1,290.000 K, 26 cest in mostov za 1,160.000 K; leta 1911. 19 vodovodov, zagradb hudournikov, uravnav in melioracij planin za 335.000 K, 9 cest in mostov za 830.000 K. Torej seje od 1. 1908. investiralo vsega skupaj 4,000.945 K za najpotrebnejše stvari vsakega gospodarstva, za vodo in za občila. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte! čujte!“) Projekti, ki so pripravljeni in ki se bodo začeli izvrševati leta 1912., pa obsegajo: 13 vodovodov za 550.000 K, 3 zagradbe hudournikov za 345.000 K, 3 melioracije planin in 32 cest in mostov za 2,200.000 K. Vsega skupaj za 3,261.000 K. V petih letih, če vštejemo letošnje, bo torej investiranih za ceste, za preskrbljenje vode in za melioracijo planin ter pašnikov 8.206.000 K. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) In tukaj moram zopet ponavljati, da vpliva zgled dežele tudi na občine in da je tista stara okostenelost ravno z delovanjem deželnega odbora spodbita. Napreden duh gre tudi v tiste kraje, kjer bi bil Še pred nekaj leti govoril popolnoma zastonj, da naj se da kak groš za popravo kake ceste. Potem pa pride vprašanje našega volilca, ki je nekoliko umetniško navdahnjen, ki ima zmisel za kulturne stvari, naš inteligent, in tudi teh imamo, in vpraša, kaj seje pa tukaj storilo. Na to mu morem odgovoriti, da se je 185 VI. seja dne 7. februarja 1912. šele z našo večino začelo podpiranje umetnikov. Od leta 1909. se je dalo 19 umetnikom 6200 K podpore. Za nakup slik, s čimur se je umetnikom največ pripomoglo, se je izdalo leta 1910. in 1911., ker se je to nakupovanje šele takrat začelo, 8510 K. Vsega skupaj se je nakupilo 23 slik. Za relief „Maria in stellis“ se je izdalo 2049 K, za nakup sohe Anastazija Grtina paše posebej 230 K. Pod posebnim naslovom za slike deželnih glavarjev pa 928 K, za sliko bivšega deželnega glavarja pl. Detele. In edini zavod, ki ga imamo, ki služi kulturi, to je naš muzej, je šele pod vplivom večine tega deželnega zbora, pod vplivom marljivosti, pridnosti našega deželnega odbora in seveda tudi pod skrbnostjo sedanjega muzejskega vodstva, postal pravi ljudski dom. (Klici na levi — Rufe links: „Res je!“) Vsakdo, ki je poznal prej deželni muzej, ve, da ni bilo tam nobenega reda, da je bilo vse razmetano, kakor na kakem pogorišču. Danes je pa tukaj red in ne samo red, ampak danes je tudi obisk ves drugačen, kakor j e bil pa preje. Samo lanskega leta je bilo 18.277 obiskovalcev, od teli 4078 korporativno iz dežele in mesta. Povprek pride 1 korporativni obisk z dežele na vsak teden. Večinoma so bile to šole, 466 obiskovalcev, 2440 je bilo pa obiskovalcev raznih drugih prebivalcev. Pa ne samo šolarji, ampak tudi druge korporacije pridno obiskujejo naš muzej, kakor Marijine družbe, (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) fantje in dekleta, (Poslanec Jarc: „Obrtniški vajenci!“) obrtniški vajenci i. t. d. i. t. d. Prirastek na vrednosti je ogromen. Samo 1. 1911. se je nakupilo 6684 novih predmetov za vsoto 16.904 K. Gospodje! Naš deželni odbor je nasprotnik kulture. To je znano in popolnoma jasno. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Vprašajmo pa našega volilca, kaj on sodi o tem in rekel bo, da se čudi, kako je naenkrat prišel nov duh, da se zidajo vsepovsod nove šole, da hočejo danes že v vsakem kotu imeti novo šolo. Bojim se celo, da bode rekel, da je talcorekoč dolžnost nas izobražencev v tem oziru gledati tudi nekoliko na finančno stran, da se ne bodo preveč obtežile po šolstvu dežela in občine. Rekel bo kmalu: Primum vivere, dein philo-sophari. Ta želja po novih šolah, izražena v številkah, je naravnost ogromna. Od 1. 1908. do 1. 1911. se je ustanovilo 40 novih ljudskih šol in 190 novih razredov. (Klici na levi — Ruse links: „Čujte, čujte!“) Vse to se je zvršilo pod patronanco kulturi nasprotnega deželnega odbora in pa kulturi nasprotne deželnozborske večine. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Potem pa skrb za mesta! Z meščanom, trgovcem, obrtnikom, ki tudi v velikem številu spada med naše volilce, se tudi lahko pogovorimo. On ve, da prej ni bilo ne trgovske šole, ne obrtnopospeševalnega urada (Klici na — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. levi — Rufe links: „Trgovska in obrtna zbornica je spala — ves budget gre za uradnike!“), in da obe ti dve središči, iz katerih se izkristalizira naš, za narodno življenje neobhodno potreben trgovski in obrtni naraščaj, da se torej ti dve središči imata za svoj obstoj zahvaliti edinole naši deželnozborski večini. (Živahno pritrjevanje na levi —Lebhafte Zustimmung links.) To ve naš volilec in zato bo z veseljem poslušal, če mu povem, da je dosedaj dovršilo trgovsko šolo 83 učencev, od katerih je večina iz Kranjskega in sicer 23 iz Ljubljane, 49 pa z dežele, ostali so iz Štajerske, Koroške, Dalmacije, Primorske in Hrvaške. To kaže, da je ta zavod na dobrem glasu, seveda samo med tistimi ljudmi, ki nas razumejo in ki govore naš jezik. (Živahna veselost na levi — Lebhafte Heiterkeit links.) Pa tudi uspehi te šole so dobri. Koncem šolskega leta 1910/11. je bilo 12 odličnjakov, prvi red je dobilo 54 učencev, drugi red 8, tretji red pa dva učenca. Ponavljalni izpit se je dovolil 7 učencem in pred koncem šolskega leta je izstopilo 6 učencev. Uradno inšpekcijsko poročilo je, kakor pravi tovariš Jarc, zelo ugodno in pravi, da je ta šola ena najboljših šol v Avstriji, (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) ampak to bo razumel seveda samo tisti, ki nas razume, to je naš volilec. (Živahna veselost na levi — Lebhafte Heiterkeit links.) Obrtnopospeševalni urad je začel poslovati aprila meseca 1. 1911. Medtem je do danes odgovoril posameznim obrtnikom v 1236 slučajih. Vlog posameznih zadrug, županstev, trgovskih tvrdk i. t. d. niti ne štejem. Obrtniki, ki preje niso nikjer dobili pomoči in zanesljivega sveta (Klici na levi — Rufe links: „Za trgovsko in obrtno zbornico niso vedeli!“) imajo danes kraj, kamor gredo lahko vprašat za svet, kjer najdejo za svoje težnje umevanje. Ta urad, ki obstoji komaj eno leto, je v tem času priredil že 1 tečaj za čevljarje, katerega se je udeležilo 25 čevljarskih mojstrov, 1 tečaj za krojače, 1 tečaj za krojačice in 1 tečaj za knjigovodstvo. Prve tri vse v Ljubljani, zadnjega pa na Bledu. Vseh teh tečajev se je udeležilo 120 obrtnikov in vseh teli 120 obrtnikov, vem, bode reklo, da je zavod res nekaj izbornega in da so se res nekaj dobrega naučili. Le pojdite jih vprašat! Kar se tiče drugih tehničnih del, se je uvedel motorični obrat za sodarsko zadrugo na Česnici in elektrificiral obrat mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Sedaj so pa v teku priprave za Vajeniški dom v Ljubljani. In za vse to delo je nastavljen 1 vodja, 1 kontoristinja in 1 sluga. To je delo, ki ga je izvrševal obrtnopospeševalni zavod. In sedaj, gospodje, poglejmo zadružno šolo. Ta zadružna šola je za zadružništvo nujno potrebna, ker v tej šoli se vzgajajo moči, ki morejo potem res uspešno delovati za ljud- 186 VI. seja dne 7. februarja 1912. VI. Sitzung am 7. Februar 1912. stvo. Do sedaj je od 1.1909. do 1911 dovršilo to zadružno šolo 73 učencev. Tukaj moram poudarjati, da je veselo znamenje, da se je glas te zadružne šole razširil na ves naš jug tako, da imamo iz Hrvaške in Dalmacije 15 učencev, iz Bosne in Hercegovine 5, iz Primorske 2, iz Koroške 6, iz Štajerske 18 učencev itd. Gospodje, to je naša zadružna šola in v tej zadružni šoli sedi poleg fanta, ki je dovršil samo ljudsko šolo tudi abiturient in jurist in vsi pravijo, da je šola izborna in da se v šoli veliko naučijo. Razumejo pač naš jezik. (Bučna veselost na levi — Schallende Heiterkeit links.) Naš volilec, ko sliši te podatke, pa seveda tudi vpraša: Koliko pa ta reč košta, kako pa dežela shaja? In potem pridem s številkami in pravim: Prijatelj, seveda ta reč stane. Za to reč je treba denarja. In nato me naš volilec nadalje vpraša: Koliko dolga pa imate, ker ste toliko novega napravili? Koliko pa je tistega dolga, o katerem slišim toliko govoriti, kadar pridem v nedeljo po maši v štacuno ali popoldne v gostilno kakega liberalca? Nato mu povem natančne številke iz knjigovodstva, da je znašal 1.1910. viseči dolg, ki pomenja efektivno izgubo, ker plodonosnih investicij se ne more tu šteti, celih 257.329 K 37 h. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) To je bilo 1.1910. Kako bo pa 1.1911. bomo pa seveda videli šele takrat, ko bomo imeli v rokah računski zaključek za to leto. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Ne bo držalo!“) Ponavljam, toliko znaša dolg in tako torej danes ta stvar stoji. Potem pride naš volilec, ko sliši te številke in reče: Ja, pa Vi imate sedaj denar tudi v električnih napravah, ki bodo povzdignile vse naše delo. Tega nič ne štejete! Koliko je pa to vredno? Vi imate nadalje. Robež, kamor hodijo iz Bolgarije in Srbije po bike, medtem ko je do sedaj naš živinorejec nosil denar na Pred-arlsko, Solnograško in v druge kraje. To je zopet nekaj. In potem bo rekel naš volilec: Pride čas, ko bo treba govoriti o tem, da bomo tudi pokrili vse to, kar je bilo do sedaj napravljenega dolga; in imeli bomo toliko dohodkov, da bomo lahko pokrivali svoje stroške, pride ta čas, ampak tega časa se jaz ne bojim, jaz, Vaš volilec, kmet, delavec, obrtnik, meščan, vaščan, inteligent in preprost človek, jaz vem, da ste nekaj naredili, da se je v deželi povzdignilo vse gospodarstvo. Naš volilec se tistega dne ne boji in tudi mi, njegovi poslanci, se ga ne(bojimo. Danes pa tisti dan še ni prišel, danes natančnega računa o teh akcijah sploh ni mogoče napraviti, ker ne vemo, koliko bo znašal državni prispevek in ker ne vemo še natančno vseh stroškov, ker novi cestni zakon še ni potrjen. In zato danes tudi ne moremo priti z nobenimi konkretnimi predlogi. In če naš volilec še izve, da je naše posojilo naj cenejše, kar ga je v zadnjih časih kak deželni odbor sploh dobil in da je primanjkljaj pri nas nerazmerno manjši kakor drugod, bo naš volilec rekel: Vem, da ste pošteni ljudje, vem, da ne vodite zastonj samo naših društev in zavodov, ampak vem, da ga ni med Vami, ki bi iskal v javnem življenju samo vinar dobička. In zato tudi vem, zakaj se na tisoče ljudi drži, kar jim prej ni bilo mogoče, ko ni bilo takih naprav. To vem, bo rekel naš volilec in bo hvaležen župniku in kaplanu, ki žrtvujeta svoj prosti čas za društva in posojilnice, hvaležen bo odbornikom, ki vodijo kmetske posojilnice in zadruge živinorejske ali kakoršnekoli. In ta naš volilec bo videl v vsem tem gospodarstvu, da je nekaj lepega, kar dviga duha, in zaraditega bo hvaležen, lahko rečem nam vsem, ki delajo zanj, hvaležen pa zlasti tistim, ki krvav pot pote, zlasti v našem deželnem odboru. (Viharno pritrjevanje na levi. — Stürmischer Beifall links.) Gospodje, to pa velja seveda samo za nas, tako sodijo le tisti, ki razumejo naš jezik. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Zakaj drugim je znano, da smo mi sleparji in lopovi, znano je, da je naš volilec reakcionarna masa, neumen in nedostopen za vsako pametno besedo, da se mora ta volilec temeljito preobrniti, potem bo šele mogoče govoriti z njim, da je ta naš volilec najbolj zaostala masa, najbolj nazadnjaški rod, kar ga živi na naši hemisferi. (Živahna veselost na levi — Lebhafte Heiterkeit links.) Deželni odbor žre, deželni odbor krade in zapravlja in deželni odbor ne misli drugega, kakor to, kako bi na sleparski način spravil to ubogo deželo in njeno prebivalstvo na boben. (Ironičen smeh na levi — Ironisches Gelächter links.) To je znano, to je skrb našega deželnega odbora. In dalje je znano tudi, zakaj deželni odbor tako dela. Temu smo krivi mi farji, naši mežnarji, naši ministrantje in naše kuharice. (Živahna veselost na levi — Lebhafte Heiterkeit links.) Tega smo krivi mi, in zaraditega mi farji in mežnarji in kuharice ne mislimo drugega, kakor to, kako bi držali to ubogo ljudstvo v temi in mračnjaštvu in kako bi ga mogli bolje molzti in pri tem sami obogateti. Seveda je pri tem res le to, da ima najboljše plačani naš kanonik slabšo plačo, kakor katerikoli svetnik pri sodniji in da je katerikoli naš duhovnik izmed vseh akade-mično izobraženih stanov neprimerno naj-slabše plačan. Da je naš kaplan, naš župnik plačan tako slabo, kakor kak slab sluga pri državi, to je seveda samo sleparija, to je „pesek v oči“, da bi ljudstvo držali v temi, da bi zadrževali vsak kulturni in gospodarski napredek, samo z namenom, da bi duhovnih i kvišku prišli in bi se od krvi našega ljudstva VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 187 odebelili. Zato žive naši župniki in kaplani tako skromno, da bi mogli naše ljudstvo oslepariti in samo zato vstajajo že ob štirih zjutraj in narede do osme ure, ko liberalni inteligent šele vstane, več dela, kakor pa oni ves dan. In zato ta naš bori kaplan opravlja sedaj trikrat več dela, kakor prej, poleg dušnega pastirstva ima še 20, 24 in 25 ur na teden šole, pota na vse kraje, zvečer društvo, v nedeljo društvo, dan za dnevom društvo. To ni nobeno delo, to je samo hinavstvo, in zaraditega iz te hinavščine, iz te podlosti gre naš kaplan na delo, gre na lov, da bi napolnil svojo bisago. Ta bisaga je taka, da ni danes domala nobenega kaplana, ki se loti javnega dela, da ne bi imel dolgov. Tipus takega sleparskega farja je pa naš Evgen s svojo zakrpano suknjo. (Viharno odobravanje, ploskanje in klici na levi — Stürmischer Beifall, Händeklatschen und Rufe links: „Živio naš Lampe!“) Gospodje, tako je, seveda pri teh razmerah drugače ne more biti, kakor da mora dežela na kant, dežela mora bankerotirati. Gospodje, do tega mora priti. Ko bomo mi vse zapravili in ko bo dežela bankerotirala, bodo, kakor sem jaz poučen, prišli oni gospodje in bodo iz prebitkov Glavne posojilnice in Zveze slovenskih zadrug (Poslanec dr. Triller: „To ni vredno proračunske debate!“) zbrali potrebni kapital in kar bo še manjkalo, bodo vzeli iz kakšnega liberalnega zavoda, za varnost bodo pa zbrali plunke na nune in razbite šipe, s katerimi se je ovekovečila liberalna stranka. S tem posojilom bodo kupili kranjsko deželo, katero bodo potem prekrstili v kraljestvo prenovljenega Agromerkurja. Čas kraljestva prenovljenega Agromerkurja pride, ampak danes, gospodje, imamo še žalostno nalogo, rešiti deželni proračun, in zaraditega predlagam, da preidemo v Specialno debato. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje na levi — Anhaltender stürmischer Beifall und Händeklatseheu links.) Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. K besedi so oglašeni, in sicer „contra“, gospodje poslanci grof Barb o, dr. Triller, Lenarčič in Gangl, — „pro“ gospoda poslanca dr. Eger in dr. Žitnik. Dajem besedo prvemu kontragovorniku gospodu poslancu grofu Barb o tu. Landeshanptmann-Stellvertrcttr Freiherr tnm Liechteulierg (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend): Ich ersuche den Herrn Abgeordneten Grafen Barbo das Wort zu ergreifen. Allgeordneter Graf Barbo: Hohes Haus! Die finanzielle Lage unseres Landes wird in der Öffentlichkeit je nach dem Parteistandpunkte, den der Betreffende, der darüber spricht oder schreibt, innehat, sehr verschieden beurteilt. Der Herr Berichterstatter hat in seinen Eingangs-ivvrten, mit welchen er den Übergang in die Spezinl-debatte empfahl, zwar eine sehr große politische Rede gehalten; er hat ein Lob ausgesprochen aus die Landtagsmajorität und auch ein Lob ausgesprochen auf den LandesauDchuß. Was das letztere anbelangt, so muß ich ja als Mitglied des Landesansschusses dem Herrn Berichterstatter für diese Worte eigentlich einen Dank aussprechen. Ich kann das umsomehr tun, ohne mir bewußt zu sein, daß ich mir eine Unbescheidenheit zuschulden kommen lasse, nachdem ja gar manches von dem, was der Landesausschnß getan hat, eben in mein Referat fällt mit) einige von den Maßnahmen, welche der Herr Berichterstatter als besonders ersprießliche hervorgehoben hat, speziell aus meiner Initiative hervorgegangen sind. Ich erinnere nur auf das eine Wort: Robež, welches der Herr Berichterstatter auch angeführt hat. Meine sehr geehrten Herren! Es war vor zwei Jahren hier im hohen Hause, wo ich mit dem Antrage, betreffend die Errichtung eines Jungstierhofes gekommen bin, welcher Antrag jedoch zuerst bei der Majorität keine Gnade gefunden hat. Ich wurde damit spazieren geschickt, und nur meiner Zähigkeit ist es zu verdanken, daß ich nicht locker ließ und neuerdings mit dem Antrage kam. Ich glaube also vollkommen berechtigt zu sein, wenn ich gar manches von dem, was der Herr Berichterstatter als vom Landesausschusse ersprießlich Geleistetes angeführt hat, mir selbst zugute halte.,. Über die finanzielle Lage des Landes hat jedoch der Herr Berichterstatter eigentlich nichts gesagt. Nehmen wir nun den Bericht des Landesaus-schusses über den Landesvoranschlag für das Jahr 1912 zur Hand, so werden wir in demselben auch kein klares Bild über die finanzielle Lage des Landes im allgemeinen finden, wenn wir nicht aus dem Voranschläge gewisse Zahlengruppierungen vornehmen, wenn wir in unsere Betrachtungen nicht auch den Meliorationsfonds einbeziehen und wenn wir nicht die Ausgaben berücksichtigen, welche gemacht werden und im Voranschläge des Landesfonds nicht enthalten sind. Um ein richtiges Gesamtbild zu bekommen, müssen wir all dies miteinbeziehen. Es ist jedoch gewiß von größter Wichtigkeit und im Interesse des Landes, ein möglichst klares Bild von der finanziellen Lage des Landes zu haben, und eigentlich Pflicht jedes einzelnen Abgeordneten, sich ein solches zu verschaffen. Meine sehr geehrten Herren! Ich will es unternehmen, Ihnen in meinen Ausführungen ein solches Bild zu bieten, und zwar in ganz objektiver Weise, daran eine ganz objektive 'Kritik knüpfen und entsprechende Schlußfolgerungen ziehen. Im Voranschläge, wie er vom Landesansschusse vorgelegt wurde, sehen wir, daß ein Abgang von zirka 188 VI. seja dne 7. februarja 1913. - - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 1 V2 Millionen vorhanden ist. Nach den Beratungen des Finanzausschusses hat sich dieser Abgang noch durch Einsatz von zwei Posten um 82.000 K erhöht. Meine sehr geehrten Herren! Mancher von Ihnen wird über diesen Abgang den Kopf schütteln und es sehr bedenklich finden, daß bei einem Voranschläge von 6% Millionen ein so bedeutendes Defizit von über 1 i/o Millionen vorhanden ist, welches nicht bedeckt sein soll. Aber mancher von Ihnen tröstet sich mit dem Sprichwort: Es wird ja nicht so heiß gegessen wie gekocht! Wir haben ja im Jahre 1910 auch einen präliminarmäßigen unbedeckten Abgang von 1,042.210 K gehabt und der faktische, rechnungsmäßige Abgang betrug nur 396.577 K, war also um 645.632 K oder um zirka 60% geringer als tut Voranschläge. Nun muß ich Ihnen aber, meine Herren, diese Hoffnung, daß es sich im Jahre 1912 ebenso verhalten wird, leider zerstören. Wir haben nämlich im Jahre 1910 bedeutende Präliminarreserven gehabt, was im Jahre 1912 nicht der Fall ist. Betrachten wir einmal die Einnahmen. Unter den Einnahmen haben wir an eigener Bedeckung den Betrag von 1,404.512 K. Ich glaube, daß diese eigene Bedeckung erzielt werden wird, überschritten wird sie jedenfalls nicht werden. Ebenso ist es bei den Staatsbeitrügen tut präliminierten Betrage von 1,190.000 K und bei den Zuschlägen zur Verzehrungssteuer im Betrage von 480.000 K. Die Einnahme aus der Bierauflage ist mit 450.000 K Präliminiert. In: Jahre 1910 hat dieselbe nur 298.147 K, daher tun 152.000 K weniger als Pro 1912 präliminiert erscheint ergeben. Und wir haben vom 1. Mai 1910 auch schon die erhöhte Bierauflage mit 4 K per Hektoliter gehabt. Es ist daher nicht sehr rigoros, sondern ziemlich liberal präliminiert, wenn wir annehmen, daß die Bierauflage uns tut Jahre 1912 den genannten Betrag einbringt. Die Einnahme aus den 40% Landeszuschlägen zu den direkten Staatssteuern sind auf 1,500.000 K veranschlagt. Dieselben haben im Jahre 1910 nur 1,459.778 K ergeben, also um zirka 40.000 K weniger als pro 1912 präliminiert ist. Ich glaube zwar auch, daß der veranschlagte Betrag einkommen wird, aber ich habe dies angeführt, nur zu beweisen, daß wir auf eine Erhöhung der Einnahmen gegenüber dem Präli-minare nicht rechnen können. Nun, meine Herren, zu den Ausgaben! Bei den meisten Ausgabeposten werden sich Ersparungen nicht erzielen lassen. Bei all denjenigen Posten, welche den Landeshaushalt im engeren Sinne betreffen, sind Ersparungen unmöglich. Dahin gehört z. B. auch der Normalschnlfonds und eine Reihe von anderen Kapiteln. Allerdings ist eine Anzahl von Ausgabeposten in einigen Kapiteln sehr liberal bemessen und ist dem Landesausschnsse ein ziemlich weiter Spielraum gegeben, innerhalb dessen er mit den Geldern verfügen kann. Es ist dies ein Zeichen des Vertrauens, welches der Landtag dem Landesausschnsse gegenüber zum Ausdrucke bringt. Wenn jedoch der Landtag dieses Vertrauen dem Landesansschusse durch die Dotierung dieser Posten ausspricht, so glaube ich anderseits, daß es nicht überflüssig, sondern sehr gut angebracht wäre, der Öffentlichkeit gegenüber, daß der Landtag klar und deutlich zum Ausdrucke bringt, daß der Landesausschuß nicht leichten Herzens das ausgeben soll, wozu er strenge nach dem Wortlaute des Voranschlages berechtigt wäre. Mit einem Worte: Der hohe Landtag möge aussprechen, daß der Landesausschuß innerhalb seines Wirkungskreises so viel als möglich sparen soll. Aus diesem Grunde, meine Herren, beantrage ich folgende Resolution: (Bere — lieft:) „Dem Landesausschusfe wird aufgetragen, sich bei den Ausgaben der tunlichsten Beschränkung zu befleißigen und bei den einzelnen Krediten womöglich Ersparungen zu erzielen." (Odobravanje na levi — Beifall links.) Nun, meine sehr geehrten Herren, das Bild, welches ich bisher entrollt habe, ist nicht sehr erfreulich. Leider muß ich noch eine weitere Verdüsterung dieses Bildes bringen, denn wir haben noch ganz bedeutende Ausgaben zu bestreiten, welche im Landessondsvoranschlage gar nicht enthalten sind. Es sind die folgenden: 1. Für Bauten und Jnventarsanschaffnng zur Entlastung der Landesirrenanstalt zu Studenz werden 54.000 X beansprucht. 2. FürErweiterungsbauten im Landesspitale werden insgesamt 4451‘00 K beansprucht. Auf Rechnung dieser Kosten wurden bis Ende Dezember 1911 ausgegeben 135.486 K, so daß noch rund 310.000 K zur Beausgabung gelangen werden. Diese Post ist tut Voranschläge nicht enthalten. Weiters sind für die Errichtung einer Wirtschaftsschule 3000 K und für Hebung der Viehzucht außer dem, was tut Voranschläge enthalten ist, noch weitere 76.000 K präliminiert worden. Dann, meine Herren, wurden für die Elektrizitätsanlagen schon im Jänner dieses Jahres allein über 100.000 K ausgegeben. (Poslanec — Abgeordneter Dr.-Zajec : „Gräßlich!") Ich kritisiere ja gar nichts; ich führe nur die nackten Tatsachen an! Die Landesbank hat zu Beginn ihrer Tätigkeit nicht unerhebliche Vorschüsse für die Gehalte der Beamten und für die notwendigen Anschaffungen usw. erhalten müssen, und es ist jedenfalls sehr zweifelhaft, ob die Bank schon sehr bald in der Lage sein wird, das, was ihr vorgestreckt worden ist, wieder zurückzuerstatten. Nehmen wir nun diese Posten, die ich hier airgeführt habe, ohne die Landesbank rrnd ohne Elektrizitätsanlage, weil ich die auf ein anderes Konto, auf das der Jnvestionen, nehme, so haben wir 443.000 K vor uns, welche im Landesvoranschlage pro 1912 nicht enthalten sind, aber ausgegeben werden, lind so erhöht sich der Abgang auf rund 2,000.000 K. (Klici — Rufe: „Čujte!“) Nun wollen wir einmal einen Vergleich ziehen zwischen dem Jahre 1907 und dem Jahre 1912. Es ist dies ein Zeitraum von fünf Jahren, und der gibt uns dann ein besseres Bild, wie sich die einzelnen Ausgaben gehoben haben. Wenn ivir das vergleichen, dann sehen wir, daß die Ausgaben für das Sekretariat im Jahre 1907 K 31.694 betrugen, im Jahre 1912 aber mit 69.843 K präliminiert sind. Die Kosten VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung ant 7. Februar 1912. 189 für das Landesbauamt sind von 34.404 K auf,74.810 K gesticgert, die Kosten für die Landesbnchhaltung von rund 38.000 auf rund 64.000 K, und ich muß gleich jetzt bemerken, das; bei der Buchhaltung noch eine Erhöhung wird stattfinden müssen. Sie haben gehört, wie sich die Zahl der Akten ovil Jahr zu Jahr rapid vermehrt. Diese Vermehrung betrifft namentlich die Buchhaltung und das Bauamt und es wird unbedingt eine Vermehrung der Kräfte bei der Buchhaltung ebenso notwendig sein wie beim Bauaint. Dann haben sich die Ausgaben für das Hilfsamt vom Jahre 1907 von 12.000 K rund auf 34.000 vermehrt. Für Landeskrllturorgane war im Jahre 1907 keilte spezielle Post eingesetzt; heute beträgt dieselbe 10.278 K. Desgleichen haben sich in diesen fünf Jahren die Auslagen für die Offizianten und das Aushilfspersonal von 15.000 auf rund 27.000 K erhöht und sind die Ausgaben für die Amtsdiener von 8987 K auf rund 13.000 K gestiegen. Die Kosten für die Bezüge der Beamten und der Dienerschaft haben sich daher insgesamt um rund 155.000 K vermehrt, also um zirka i02%. In denselben fünf Jahren sind die Auslagen für Pensionen, Provisionen usw. um 178% gestiegen. Vergleichen wir da z. B. Kärnten ! Kärnten gibt für diese zwei Kategorien 235.478 K aus, während bei uns die Anklagen hiefür 410.000 K ausmachen. Ich habe das nur angeführt als Beispiel, warum sich alles in den Ausgaben steigert und warum wir immer mehr Defizit haben. Beim Sanitäts- und Hnmanitätswesen haben sich die Ausgaben in den fünf Jahren von 813.000 auf 1,002.394 K, daher unt 23 % erhöht; beim Kapitel über Unterricht, Kunst, Wissenschaft und Bildungswesen von 1,600.000 auf rund 2,000.00 K, also um zirka 24%. Beim Kapitel über die öffentliche Sicherheit, Kapitel III. C.: Zwangsarbeitshans — hat sich der reine Abgang in diesem Quinquennium von 13.834 K auf 40.763 K erhöht, weil für das Anstaltspersonal, für welches 1907 nur 57.132 K ausgegeben wurden, nun 81.562 K eingesetzt sind, obwohl es nicht vermehrt worden ist. Dies ist eine Folge der Gehaltsregulierung, welche wir vor drei Jahren durchgeführt haben. Dazu kommen noch die außerordentlichen Ausgaben im Betrage von 20.600 K für Gebäudereparaturen. Das erklärt den großen Unterschied in den Ausgaben für die Zwangsarbeitsanstalt gegenüber den Ausgaben im Jahre 1907. Dann nehmen wir das Kapitel VII. b: Hanshaltungsschulen re. Im Jahre 1907 wurden nur 2000 K ansbezahlt und für das Jahr 1912 sind aus diesem Titel 33.000 K präliminiert. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „To je še najboljša, najbolj opravičena točka!“ — Poslanec — Abgeordneter Dr. Zajec: „Uradnikom pa ne?“) Für Zuchtrinder waren im Jahre 1907 nur 7000 K Präliminiert, heuer 48.000 und 80.000 K, also zusammen eine Erhöhung von 121.000 K. Die Post für Prämiierungen ist schon 500 K auf 20.000 K gestiegen. Für Förderung der Schweinezucht war im Jahre 1907 nichts präliminiert, heuer 16.500 K. Für Stallverbesserungen war vor fünf Jahren nichts eingesetzt, im Jahre 1912 aber 30.000 K. Für Kleinviehzucht vor fünf Jahren nichts, jetzt 3000 K. Sonstige Auslagen : 1907 nur 200, jetzt 4000 X.' Geflügelzucht: 1907 nichts, jetzt 1500 K. Auch die Ausgaben für die Fischzucht sind von 100 K auf 2000 K erhöht worden. Für Bienenzucht früher nichts, jetzt 4000 K. Für Subventionen an Weinbaugenossenschaften: 1907 nichts, jetzt 15.000 K; für Förderung des Weinbaus überhaupt : früher nichts, jetzt 5000 K. Für Obstzucht: Baumschulen rc. sind gleichfalls neu eingesetzt worden 12.000 K. Für das landwirtschaftliche Genossenschaftswesen war vordem nichts eingesetzt; jetzt haben wir die Subvention an die „Zadružna zveza“ 12.000 K und an Subventionen für das landwirtschaftliche Genossenschaftswesen überhaupt 60.000 K bestimmt. Dazu kommen noch kleinere Unterstützungen für Wasserversorgung : früher nichts, jetzt 5000 K, und desgleichen neu: Unterstützungen für verschiedene Landeskultur-zwecke: 15.000 K. Da muß ich bemerken, daß sich die reine Auslage beim Landeskulturfvnds, bei Kapitel VII., von 139.015 K tut Jahre 1907 auf 416.036 K, also mit 277.000 oder rund mit 199% erhöht hat. Nun, meine Herren, ich halte diese Erhöhungen für ganz berechtigt. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „Mi tudi!“) Wir müssen ja trachten, unsere Landwirtschaft mit einem raschen Zuge hinaufzubringen. Ich glaube, daß all diese Posten ganz zweckentsprechend sind; aber sie müssen auch richtig verwendet werden. Nehmen wir als Beispiel das Kapitel über Stallverbesserungen. Die Prämien und Subventionen, die aus diesem Titel gegeben werden, sollen, lute schon der Herr Berichterstatter sehr richtig bemerkt hat, nicht den Eindruck von Unterstütztingen für den einzelnen machen. Diese Post ist nicht dazu da, daß Geld hinansgegeben wird und daß einzelne Besitzer ein paar hundert Kronen bekommen, sondern sie ist dazu bestimmt, um Mufterstallungen zu errichten als Beispiele, nach welchen auch die Nachbarn ihre Stallungen verbessern. Es wird aber bei der Verteilung der Subventionen auch daran unbedingt festzuhalten sein, daß nicht in eilte Gegend zu viel gegeben wird und in andere fast gar nichts. Ich habe eine Karte von Krain anfertigen lassen mit Nadeln mit gefärbten Knöpfen, mit zu zeigen, wo überall Stallungen verbessert wurden, Viehzuchtgenossenschaften, genossenschaftliche Molkereien, Schweine-zuchtstationen, Zuchtstierstationen :c. bestehen, Subventionen für Wiesest, Schulgärten usw. gegeben worden sind. Wenn Sie sich diese Karte ansehen, so werden Sie manche Teile des Landes ganz dicht mit Nadeln besetzt finden, während andere Gegenden absolut leer sind. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Pegan: „Tam, kjer so občine v naprednih rokah!“) Ja, weil manche Gegenden wirtschaftlich fortgeschritten sind und aus denselben mehr Gesuche kommen. Aber man muß beim Landesausschusse trachten, möglichsten Ausgleich zu treffen. 190 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Wenn Sie sich die Karte anschauen, so sehen Sie, daß in der Umgebung von Stein zum Beispiel kaum mehr ein Platz vorhanden ist, um eine Nadel hineinzustecken. (Klic — Ruf: „Tam je dr. Krek poslanec !“) Anderswo hingegen, zum Beispiele in Unterkrain und besonders in Gottschee, finden Sie eine vollkommene Wüste. (Poslanec — Abgeordneter Kobi: „V Borovnici tudi nič ne najdete!“) Doch, in Franzdorf schon auch! Nun, meine Herren, diese Posten wären meines Erachtens nicht lange, nicht durch viele Jahre mehr im Budget enthalten bleiben: dann müssen sie eliminiert werden. Sie müssen ihre Wirkung ausüben, um Beispiele zu schaffen, und dann hört das auf. Denn es geht nicht an, daß man jedem einzelnen Bauer auf Kosten des Landes einen Stall baut. Das muß sich die Bevölkerung klar machen. Nehmen wir weiter das Kapitel „Handel und Gewerbe". Hier haben sich die Ausgaben seit dem Jahre 1907 von 30.900 K auf 88.828 K, also um 57.928 K oder um 187 % erhöht. Verkehrswesen! Das Verkehrswesen hat sich nach dem Voranschläge nicht erhöht, und zwar deswegen, weil früher unter diesem Kapitel auch alle neuen Straßen enthalten waren und für die Kosten derselben der Landesfonds aufkommen mußte, während sie jetzt der Melivrationsfonds trägt. Wenn wir aber einzelne Posten vergleichen, zum Beispiel: Löhnungen der Straßenein-räumcr, so finden wir auch hier eine Erhöhung von 50.000 auf 73.000 K; Reparaturen von Brücken zum Beispiel auch von 5000 auf 8000 K. Das gleiche ist bei einzelnen weiteren Posten der Fall, so daß wir auch in diesem Kapitel, wenn wir einzelne Posten in Betracht ziehen, eine Vermehrung haben. Nun, meine Herren, man darf gewiß nicht die finanzielle Frage von der volkswirtschaftlichen trennen. Es wäre ganz falsch, wenn man engherzig wäre und sagen würde: Wir müssen das finanzielle Gleichgewicht herstellen, wir zahlen nur das ans, wozu wir unbedingt verpflichtet sind. Dieses Prinzip hätte zur Folge, daß sich die Volkswirtschaft nicht nur nicht heben würde, sondern zurückginge und die steuertragende Bevölkerung nicht mehr imstande wäre, die finanziellen Lasten zu tragen, welche sie tragen muß. Aber es ist auch falsch, wenn man die Sachlage nur vom volkswirtschaftlichen Standpunkte auffaßt. Man muß bei der Bemühung um die Hebung der Volkswirtschaft doch auch die finanzielle Frage mit in Betracht ziehen. Dann wenn man unbeschadet und ohne jede Rücksicht ans die Herstellung des finanziellen Gleichgewichtes nur anszahlt, um die Volkswirtschaft zu heben, so kann die Folge eintreten, daß die finanziellen Lasten so groß werden, daß die Bevölkerung, wenn auch sich die Volkswirtschaft gehoben hat, nicht imstande ist, dafür aufzukommen. Beides muß also in einen vernünftigen Einklang gebracht werden. Wenn wir nun einen Blick in die Zukunft werfen, so werden wir sehen, daß wir in derselben auch noch größere Ausgaben haben. Ich meine zunächst die Lehrerfrage. Meine Herren, wir können machen, was wir wollen, wir können die Sache, wie schon viele Jahre, noch eine Weile herumziehen, aber schließlich muß diese Frage doch geregelt werden. Mit Unterstützungen, Teuerungszulagen re. ist ja doch nur rein für die drük-kendste Notlage, momentan geholfen. Schließlich muß eine gerechte Regelung dieser Frage doch stattfinden. Es ist ja eigentlich doch eine Schande, daß der Lehrer, der doch eine gewisse Intelligenz darbietet (Klic na levi — Rufe links: „Če jo ima!“) und auch größtenteils besitzt, der doch mit gutem Beispiel vorangehen soll, der Opfer gebracht hat für seine Studien, schlechter gezahlt ist als Aufseher in der Zwangsarbeitsanstalt. (Odobravanje na desni in v središču — Beifall rechts und im Zentrum.) Dieser Zustand ist unhaltbar: die Lehrerfrage muß geregelt werden! Dann haben wir noch den Bau des Landhauses vor Augen. (Klic na levi — Ruf links: „Je padlo v vodo!“) Ja, der eine Bau ist ins Wasser gefallen, der andere doch nicht und kann auch nicht. Die landschaftliche Burg ist zu klein; die Ämter haben keinen Platz darin. Wir haben schon auf dem Auersperg-platz Wohnungen aufnehmen müssen. Es wird also doch schließlich znm Ban kommen müssen. Der Ban auf dem Fürstenhofplatze ist auf 850.000 K veranschlagt. Diese Auslage wird kommen : sie wird uns nicht erspart werden, oder wir müssen hohe Mietzinse zahlen. (Poslanec— Abgeordneter Lenarčič: „Besser letzteres !") Nun kommen wir zu einem weiteren Punkte. Wir müssen auch unsere Schulden abzahlen. Wir haben Schulden! Wie viele, das werde ich nachher erzählen. Jetzt mochte ich nur darstellen, wie sich das Jahreserfordernis nach dem gegenwärtigen Stande der Landesschnlden in den nächsten Jahren beziehungsweise Zeitperioden gestalten wird. In den Jahren 1912 bis 1916 haben wir je 1.128.000 K abzuzahlen. Wir bekommen allerdings aus demselben Titel Jnterkalarzinsen, und zwar sind dieselben im Jahre 1912 auf 472.000 K berechnet. Diese Jnterkalarzinsen verringern sich von Jahr zu Jahr, weil wir von ben 10,000.000 K immer mehr Geld bank herausnehmen und von denselben bei der tlnion-immer weniger bleibt. Sie verringern sich nach Berechnungen, die gemacht worden sind, jedes Jahr um rund 37.000 K. Meiner Ansicht nach wird diese Sache etwas rascher vor sich gehen. Ich glaube, diese zehn Millionen werden nicht für 15 Jahre reichen, sondern es wird entschieden eine kürzere Spanne Zeit sein, für welche sie zur Verfügung stehen werden. Nun kommen wir zum Jahre 1917. In diesem Jahre wird die Schuldabzahlnng joint Interessen 1.148.000 K ausmachen, im Jahre 1918 1,164.000 K, von 1919 bis 1928 1,150.000 K. Vom Jahre 1929 sinkt das Jahreserfordernis etwas, weil wir von 1928 an schon einen Teil der Schuld zurückgezahlt haben werden und sich infolgedessen die Interessen verringern. Aber nehmen wir zum Beispiel das Jahr 1918 und 1920. DaS sind meiner Ansicht nach kritische Jahre. VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 191 1,164.000 K nur für Schulden! (Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „Apres nous le deluge!“) Und das selbstverständlich auch nur dann, wenn wir keine neuen Schulden machen. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Eger: „Wo ist denn der Berichterstatter?") Nun, meine Herren, möchte ich Ihnen, weil wir schon von Schulden gesprochen haben, auch auseinandersetzen, welche Schulden wir haben. (Bere — tieft:) a) Feste Schulde n. 1. Vom 40/0 Landesanlehen vom 1. Juli 1888 im Betrage per 8,000.000 K schulden wir noch.................... 4,917.400 K — h 2. 3o/o Staatsdarlehen für den Aufbau der landschaftlichen Gebäude (aus Anlaß des Erdbebens) per 1,000.000 K, gegenwärtiger Stand........................... 797.500 „ — „ 3. 30/0 Darlehen der Krai-nischen Sparkasse in Laibach (für die Regenerierung der Weingärten) aus den Jahren 1898 und 1899 per 80.000 K; da schulden wir noch 44.000 „ — „ 4. 40/0 Darlehen der Zentralbank der böhmischen Sparkassen (für die Landwehrkaserne) aus dem Jahre 1906 per 720.000 K tut Reste per................... 626.788 „ 18 „ Feste Schulden haben wir also zusatnmen....................... 6,385.688 K 18 li b) S ch webende S ch n l d e n. Schulden zur Deckung des Abganges der laufenden Wirtschaftsgebarung, aufgenommen bei den eigcneit Fonds, und zwar: 1. beim Garantiefonds derUn-terkrainerbahnen (nach deut Stande vom 31. Dezember 1911) . . . 346.580 K — h 2. beim Landesmeliorations- fonds (nach dem Stande am 31. Dezember 1911) ................ 1,508.600 „ — „ Zusammen . . 1,855.180 K — h II. Meliorationsschitlben: 1. 4 o/o Meliorationsanlehen der Zentralbank der böhmischen Sparkassen in Prag, aufgenommen im Jahre 1907 .................. 4,000.000 K — h Und dann 2. das 4 1/2 % Meliorationsanlehen vom Jahre 1911 . 10,000,000 „ — „ Zusammen . . 14,000.000 K — h Das Ganze zusammengenommen, die festen und die schwebenden Schulden sowie die Meliorationsschulden, ergibt die Gesamtsumme von 22,240.868 K 18 h. Freilich steht dem gegenüber auch noch ein Aktivunt. Das sind vor allem die Wertpapiere des Landesfonds mit 1,748.100 K. Dann haben wir Forderungen an unverzinslichen Reblausvorschüssen nach dem Stande Ende 1910 tut Betrage von 510.433 K. Dazu kommt noch der Wert der Gebäude. Hier können wir natürlich die Burg nicht rechnen, die brauchen wir ja, sondern ich meine solche Liegenschaften, welche einen reellen Wert repräsentieren und die wir eventuell verkaufen können, zum Beispiel die Landwehrkaserne in Laibach, Robež, Standen. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Zajec: „Und die Brücke von Gurkfeld!") Nein, die Brücke nicht, sondern nur das Manthaus. Ferner haben wir von den 22 Millionen Schulden noch ein Aktivum übrig, und zwar (bere — liest): I. Mobile Gelde r. 1. Guthaben bei der Unionbank in Wien (4>/2 °/o Verzinsung)..................... 5,075.647 K 68 h 2. Guthaben bei der Laibacher Filiale der Allgenteinen Verkehrsbank (4 3/4 o/o Verzinsung) . . . 1,402.989 „ — „ 3. Guthaben bei „Ljudska posojilnica“ in Laibach (48/4o/0 Verzinsung) . .'................ 1,246.025 „ — „ (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Cujmo!“) 4. Guthatten bei „Vzajemno podporno društvo“ in Laibach (4»/4 % Verzinsung)............. 323.762 „ 77 „ 5. Guthaben bei „Zadružna Zveza“ in Laibach 4'6 °/0 Verzinsung) ....................... 373.339 „ 06 „ 6. Guthaben bei sonstigen Geld- instituten (4V2 °/o Verzinsung) . 7.644 „ 50 „ Wir haben also mobile Gelder zusammen . . 8,429.408 K 01 h Ich halte aber nicht alle diese Gelder für mobil. (Klic v središču — Ruf im Zentrum: „Po vsej pravici!“) Uber dasGuthabenbeider„Ljudskaposojilnica" oder bei der „Zadružna Zveza“ können wir nicht jederzeit verfügen. Wir würden ja diese Institute in eine mißliche Lage bringen, wenn wir sagen würden, daß sie das Geld sofort zurückzahlen müßten. Das geht nicht von heute auf morgen. (Poslanec — Abgeordneter Dr.Pegan: „Precej dobite!“ — Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „Anuitete so!“ — Poslanec — Abgeordneter dr. Pegan: „Denar je precej na razpolago !“) Nichtmobile Gelder haben wir folgende (bere -lieft): 1. Guthaben beim staatlichen Meliorationsfonds für die Entwässerung des Laibacher Moores (41 »/o Verzinsung ...... 1,819.721 K 40 h 2. Guthaben bei den Interessenten für verschiedene Bauten (4'5 0/o Verzinsung) zirka . . . 2,000.000 „ — „ 3. Guthaben gegenüber deut allgemeinen Landeshanshalte (4'5o/0 Verzinsung)..................... 1,508.600 „ — „ so daß wir zusammen . . 5,328.321 K 40 h nichtmobile Gelder tut eigentlichen Sinne des Wortes haben. 192 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Wenn wir rekapitulieren, so haben wir: I. Mobile Gelder................. 8,429.408 K 01 h II. Nichtmobile Gelder . . . . 5,328.321 „ 40 „ Summe . . 13,757.729 K 41 h Diesem Aktivstande stehen Gut-habnngen der Baufonds an den Landesmeliorationsfonds mit zirka 2,700.000 „ — „ gegenüber, so daß sich aus den Anlehenserlösen noch ein Rest von 11,057.729 K 41 h oder rund........................ 11,000.000 K —h herausstellt, gegenüber 22 Millionen Schulden. Nun, meine Herren, vergleichen wir unsere Schulden mit denjenigen von Kärnten! Kärnten hat 9 Millionen Schulden, aber es ist in der glücklichen Lage, einen bedeutenden Teil der Schulden beim Staate zu haben, nämlich 4,731.000 K ist Kärnten dem Staate schuldig und zahlt diese Schuld sehr lax zurück. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Dobro, da vemo!“ — Poslanec — Abgeordneter Dr. Pegan: „Nam pa država ne da!“) Nun, meine sehr geehrten Herren, wenn wir schon tioni Meliorationsfonds sprechen, dessen Aktivierung wir alle begrüßt haben und dernotwendig ist, wenn die Landeskultur gefördert werden soll, wenn wir Straßen bauen, Wasserleitungen ausführen und Meliorierungen durchführen wollen, so möchte ich bei dieser Gelegenheit denn. doch auch bemerken, daß es aber auch unbedingt notwendig ist, daß die Vorteile des Meliorationsfonds im ganzen Lande gerecht verteilt werden. Es geht nicht an, daß in manchen Gegenden viel verwendet wird und in manchen fast gar nichts. Der allervernachlüssigste Teil ist das Gebiet von Gottschee. Für Gottschee ist durch Jahrzente und Jahrzehnte gar nichts geschehen! (Poslanec — Abgeordneter dr. Pegan: „Suha Krajina!“) Suha Krajina ist auch nicht gut daran ; von ihr gilt ganz das gleiche! (Poslanec — Abgeordneter Dr. Pegan: „Tako je!“) Durch Jahrzente ist für Gottschee gar nichts gemacht worden, keine Melioration, keine Straße, kurzum: nichts! (Klic na levi — Ruf links: „Res je to!“) Es hat daher das Land die Verpflichtung, hier sehr viel nachzuholen! Was ist in den Jahren von 1907 bis inklusive 1910 vom verwendet worden? 1,391.684 K und 65 h ! Und wieviel davon ist in das Gebiet von Gottschee gekommen ? Beiläufig 26.000 K! (Poslanec — Abgeordneter Dr. Pegan: „Koliko pa prej, ko ste bili z liberalci v zvezi?“) Damals haben wir überhaupt keinen Meliorationsfonds gehabt und waren auch viel sparsamer bei den Subventionen. Damals ist auch nichts getan worden! Das ändert jedoch an meinen Ausführungen gar nichts. Ich konstatiere aber ausdrücklich, daß in diesen vier Jahren nur 26.000 K für Gottschee ausgegeben wurden, das ist 2 o/o von der Gesamtsumme, welche im Lande verbraucht wurde und darunter ist noch die Post für die Umlegung der Landesstraße Tschermoschnitz—Mitterdorf inbegriffen, was schon allein einen verhältnis- mäßig großen Bruchteil des obigen Betrages ausmacht nämlich zirka 11.700 K. Ich gebe zu, daß im Jahre 1912 eine kleine Besserung bemerkbar ist. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Nun also !") Also warten Sic doch und wollen Sie nicht Schlüsse machen, bevor Sie mich angehört haben. Sie wissen ja gar nicht, was ich Ihnen noch alles erzählen werde! Veselost — Heiterkeit.) Im Jahre 1911 ist also eine kleine Besserung bemerkbar. Es ist gemacht worden die Straße von Ebental gegen Malgern, die Wasserleitung in Tschcr-moschnitz, die Wasserleitung in Nesseltal. Auch das Projekt für die Straße Rieg—Morobitz ist fertig. Ich betone aber noch einmal, daß, nachdem durch°Jahrzehnte so viel versäumt wurde, es nur recht und billig ist, wenn man jetzt etwas rascher daran geht, das Versäumte nachzuholen. Ich möchte bei dieser Gelegenheit nur auf einige Objekte hinweisen, welche vor allem dringend sind. Es sind das folgende: die.Umlegung der Straße Gottschee—Nesseltal die Straße Graflinden— Unterlag, die Straße Altbacher—Tiefenreuter—Grin-towitz, dann eine sehr alte Geschichte: die Korrektur der Zufahrtstraße in Mitterdorf, ferner die Straßen Stalzern — Skrill — Fliegendorf — Verdräng, Römergrund—Lichtend ach—Büchl, Verdreng—Reintal, Schee-renbrunn — Stalldorf — Tschermoschnitz, Ebental — Setsch, Rukenberg — Tiefental gegen Malgern und endlich die Straße timt Unterwarmberg gegen Klein-Lašič, — also ein ganzer Spaisezettel von Straßen, um welche die Bevölkerung schon Jahre und Jahre petitioniert. Die Wasserleitungen Stockendorf, Mrauen und Rieg, Sowie die Anlage von Zisternen in mehreren Ortschaften sind dringend nötig. Nur ein Beispiel zur Illustrierung, wie gegenüber dem Gottscheer Gebiet vorgegangen wurde: Im Jahre 1897, also vor 15 Jahren, hat die Gemeinde von Stockendorf angesucht, der Landesausschuß möge einen Ingenieur hinausschicken, damit er einen Plan für die Wasserleitung machte. Der Landesansschuß hat geantwortet, er habe keinen Ingenieur zur Verfügung und könne daher nichts tun, die Gemeinde soll sich selbst einen Plan beschaffen. Das haben die Leute auch getan. Sie haben sich einen Plan machen lassen und denselben auch aus eigenen Mitteln bezahlt. Den Plan haben sie an den Landesausschuß eingeschickt und um Subvention zum Bau gebeten. Jetzt hat der Landesausschuß gesagt: Wir können eine Subvention nur dann beim Landtage Beantragen — damals war man nämlich in dieser Beziehung viel rigoroser als heute; damals hatte der Landesausschuß kein solches Pouvoir wie heute; nur geschimpft ist auf ihn worden von allen Seiten — wenn der Plan überprüft ist. Früher könn von einer Subvention nicht die Rede sein. Überprüft kann aber der Plan nur werden, wenn ein Ingenieur sich das Objekt an Ort und Stelle anschaut. Die Gemeinde schrieb zurück: Wir bitten also dringend darum, daß ein Ingenieur zur Überprüfung des Planes hinauskommt. Er ist nicht gekommen! Die Bezirkshauptmannschaft in Tschernembl hat Jahr für Jahr urgiert, ob der Ingenieur denn Heuer kommen VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 193 wird, damit die Leute ihre Wasserleitung bekommen, und jedes Jahr hat der Landesausschuß geantwortet: Heuer wird er kommen! Und dann kam der Herbst, ohne daß ein Ingenieur geschickt worden wäre. Dann hieß es ans neuerliche Anfragen, was denn damit sei: Ja, heuer war das Jahr zu trocken! Das nächste Jahr hieß es dagegen: Heuer war das Jahr zu naß, daher die Quellen zu ergiebig, so daß man sich kein richtiges Bild machen könne, und deswegen ist der Ingenieur nicht hinausgegangen. Auf solche Weise wurden diese armen Leute 12, 15 Jahre hingezogen. Also, so ist vorgegangen worden! Die Leute müssen schließlich verzweifeln und sich für Landeskinder zweiter Ordnung halten, dies namentlich, wenn sie sehen, daß im Nachbarbezirke Parallelstraßen gebaut werden, Parallelstraßen in ganz geringer Entfernung voneinander. Nur weil die Leute gestritten haben und jeder die Straße bei seinem Hanse haben wollte, hat der Landesausschuß dort beiden die gewünschten Straßen gebaut. Wenn die Leute in Gottschee dies sehen, so muß ihnen Vorkommen, daß mit ihnen Hohn getrieben wird! Sic haben nicht den einfachsten Weg, mit hinauskommen zu können aus ihren verlassenen Ortchaften, und im Nachbarorte werden Parallelstraßen gebaut! Nun, meine Herren, um ans das finanzielle Bild zurückzukommen, wollen wir nun auch von den Einnahmen sprechen. Denken wir einmal nach, atrf welche Weise wir größere Einnahmen erhalten könnten. Das erste, was man denkt, wenn man den unbedeckten Abgang von 1 1/2 Millionen sieht, ist: die Umlagen erhöhen. 1 % unserer Umlagen macht 37.000 K aus. Wir können uns also leicht ausrechnen, wie hoch wir die Umlagen erhöhen müßten, um einen derartigen Abgang zu bedecken, wie er in unserem Landeshanshalte vorhanden ist. Eine solche Erhöhung ist ganz unmöglich! Eine kleine Erhöhung macht gar nichts ans, und ich habe die Ansicht, daß die Umlagen bei uns, wenn inan auch in anderen Ländern sagt: Ihr Krainer habt viel geringere Umlagen als wir, — daß bei uns die Umlagen schon so hoch sind, daß man sie überhaupt nicht nennenswert erhöhen kann. Eine Erhöhung der Umlagen in einem solchen Ausmaße, daß sie für die Landeseinnahmen merklich fühlbar wäre, wird bei uns erst dann möglich sein, wenn sich unsere Volkswirtschaft durch all die Maßnahmen, welche zu diesem Zwecke unternommen werden, so gehoben haben wird, daß sich das Einkommen des einzelnen wesentlich vermehrt. (Poslanec — Abgeordneter Lenarčič: „Kdaj bo to?“) Das wollte ich noch sagen: Wir geben jetzt für die Landeskultur sehr viel aus. Natürlich haben momentan, zunächst mehr oder weniger Vorteil davon nur die einzelnen. Für die Allgemeinheit wird sich der Vorteil erst mit der Zeit fühlbar machen. Nehmen wir znin Beispiel die Stallbanten. Wie kommt schließlich der B dazu, mehr Umlagen zu zahlen, weil der A eine Subvention für seinen Stall erhalten hat? Das wird sich erst ausgleichen, wenn auch das Einkommen des B höher sein wird. Eine Erhöhung der Umlagen, das betone ich nochmals, wird also erst dann möglich seilt, wenn sich die Volkswirtschaft entsprechend gehoben haben wird. Neue Steuern? Darüber haben ivir uns schon sehr viel die Köpfe zerbrochen, nicht nur wir, sondern auch schon unsere Vorgänger. Ich bin nun schon 16 Jahre int Landtage, und fast jedes Jahr wurde beschlossen, dem Landesausschuß aufzutragen, daß er darüber nachdenken soll, was für neue Steuern einzuführen wären. Der Landesausschuß hat nachgedacht, aber er findet halt auch nichts; er kommt immer nur mit Vorlagen über neuen Steuern, welche bei allen Steuerzahlern eine große Opposition finden und die Einnahmen des Landes nicht nennenswert vermehren würden. Ganz natürlich, weil auf jede Steuer, die etwas einträglicher ist, schon der Staat von vorhinein die Hand darauf legt. Nun, meine Herren, eine weitere Vermehrung des Einkommens sollen lukrative Anlagen bringen. Wir haben die Landesbank. Aber ich glaube, bei der Errichtung der Landesbank hat man sich nicht mit dem Gedanken getragen, damit dem Lande größere Einnahmen zu sichern. Dieselbe wurde aus volkswirtschaftlichen Gründen errichtet und wir können froh sein, wenn wir nichts dazuznzahlen haben werden. Dann zum Beispiel das Schlachthaus. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „Infandum, r.egina, jubes .. .“) Ich glaube nicht, daß das Schlachthaus als Objekt gedacht ist, welches berufen wäre, unsere Lan-desfinanzen in Ordnung zu bringen. Dann die Elektrizitätsanlagen! Ich will nicht viel darüber sprechen, nur das eine will ich sagen, daß die eine Anlage, das ist die in der Završnica, nach dem recht optimistischen Voranschläge der Sachverständigen dem Lande durch eine Reihe von Jahren einen Verlust von jährlich 40.000 K bringen wird. Wenn wir also daraufzahlen müssen, so ist das jedenfalls keine lukrative Anlage. Also alle diese Ideen, durch solche „lukrativen" Unternehmungen dem Lande aufzuhelfen, können anders ausfallen, der Erfolg kann ein verlustbringender sein und das Gegenteil davon erzielt werden, was man beabsichtigt hat. Es bleibt also nur noch die Staatsaushilfe. Wir warten schon einige Jahre darauf. Mir kommt das so vor wie ein lustiger, junger Herr, der auf Rechnung seines reichen Onkels Schulden macht und sich denkt, der Onkel wird schon zahlen. Aber der gute alte Onkel ist selbst ein leichtsinniger Herrund machtsclbcr Schulden! (Veselost — Heiterkeit.) Im Staatsvoranschlage pro 1912 haben wir ja auch ein Defizit von 200 Millionen. Also von diesem armen „reichen Onkel" haben wir nicht viel zu erwarten. Zu hoffen, daß er unsere Schulden zahlen wird, wäre gefehlt. Dann hat auch schon der Onkel einmal ein Testament gemacht und da war das Land Krain sehr schlecht bedacht worden. (Poslanec—Abgeordneter Or. Triller: „Ein ungeratener Sohn!" — Klic — Ruf: „Anfechten das Testament!") 194 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7, Februar 1912. Ja erhoffen wir das beste Testament und daß es halten würde, aber auch das beste Testament wird nicht imstande sein, das zu bedecken, was wir an Abgang haben, umso weniger das, was noch dazu kommen wird. Wir müssen also uns selbst zu helfen trachten. Ich habe gesagt, daß ich ein möglichst objektives Bild unserer finanziellen Lage, rein nur in Zahlen entwickeln werde, und glaube, daß ich meinem Versprechen nachgekommen bin. Es ist mir selbst gewiß nichts weniger als erfreulich, daß das Bild kein schönes, kein günstiges ist, und ich habe dabei durchaus nicht schwarz gemalt. (Poslanec —14bneordneter Dr.Pegan: „ Gran in Gran!") Aber es wäre sehr verfehlt, wollten Sie in Rosa malen; das wäre ebenso verfehlt, wie schwarz zu malen. Denn wenn Sie in Rosa malen, so werden die Ansprüche der Bevölkerung neuerdings gesteigert und Sie erzeugen nur Unzufriedenheit, täuschen sich selbst und die Bevölkerung! Die Lage ist ernst und der Blick in die Zukunft nicht erfreulich. (Pritrjevanje na desni in v središču — Zustimmung rechts und im Zentrum.) Was ziehe ich also für eine Schlußkonklnsion? Daß wir alle uns zusammennehmen, daß wir gemeinsam arbeiten, daß wir uns vereinen zur wirtschaftlichen Arbeit, daß wir geincinsam trachten, ein Gleichgewicht in den Landeshaushalt zu bringen und daß in dieser Frage die Politik nicht mitsprechen soll. Es wäre sehr verfehlt, wollte man sich immer nur darauf berufen, daß die Majorität es will, und sich auf den Testament-standpunkt stellen wollte, daß die Majorität alles durchführt, diese Majorität, innerhalb welcher selbst jede gegenteilige Ansicht wieder majorisiert wird. (Klici na levi — Rufe links: „Oho, oho!“) Es ist verfehlt, wenn Sie die Einwendungen der Minorität nicht berücksitigen. Wir toollen ja alle mitwirken und das Unsere zur Sanierung der finanziellen Lage des Landes beitragen. Meine sehr geehrten Herren von der linken Seite des hohen Hauses! Sie bilden die Majorität und Sie tragen in erster Linie die Verantwortung. Sie nehmen damit eine große Last aus sich und es wäre ungerecht, wenn man Sie allein verantwortlich machen wollte dafür, daß die finanzielle Lage des Landes nicht günstig ist. Es wird allerdings gegenwärtig manches viel liberaler beschlossen als in anderen Jahren. Früher ist sehr gespart und geknausert worden. Jetzt geht das leicht, große Kredite zu erhalten, hat doch erst dieser Tage cm Mitglied Ihrer Partei in einem Ausschüsse ausgerufen: „Jetzt haben Sie gleich 20 Freiplätze votiert und früher war es fast unmöglich nur 2 Freiplätze für den gleichen Zweck zu erhalten. Nur mit größter Mühe konnte man das Geringste erwirken!" Jede Kleinigkeit ist früher von: Landtage bestimmt und sehr genau erwogen worden. Das geschieht jetzt nicht. Der Landtag gibt dem Landesausschusse plain pouvoir. Wenn auch der Berichterstatter lobt, daß der Landesausschuß so viel Geld für nützliche Zwecke ausgegeben hat, — es ist ja recht schön, daß alle diese Zwecke unterstützt werden — aber, meine Herren, das Geld aus- geben geht leicht, wenn man es zur Verfügung hat und sich nicht darum zu kümmern hat, woher man es nimmt. Dann ist die Sache nicht schwer. Ich mache Sie nicht dafür verantwortlich, daß die finanzielle Lage nicht günstig ist; das bringt die Zeit mit sich, die Verhältnisse bewirken es. In anderen Ländern ist es auch nicht besser. In Kärnten haben sie auch eine Million Defizit; sie sind uns also noch etwas nach. (Poslanec — Abgeordneter Dr. Triller: „Eno tretjino tega za šole!“) Sie werden uns wahrscheinlich noch erreichen. Aber, meine Herren, eine große Verantwortung würden Sie übernehmen, wenn Sie diese finanzielle Lage leichtsinnig behandeln, und eine große Verantwortung hätten Sie, wenn Sie mit gewagten Spekulationen glauben, das finanzielle Gleichgewicht herstellen zu können. Wir werden nicht mehr sein, die Parteien werden nicht mehr sein, aber die Folgen werden sich fühlbar machen, und die wird das Land tragen! (Živahno odobravanje in ploskanje na desni in v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen rechts und im Zentrum.) Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Zum Worte gelangt als erster Proredner der Herr Abgeordnete Dr. Egcr. Abgeordneter Tr. Eger: Hohes Haus! Ich habe mich in der Budgetdebatte zu>n Worte gemeldet, weil ich vor allem auf einige Bemerkungen des Herrn Abgeordneten Dr. Krek antworten will, von dem ich erwarten konnte, daß er als Berichterstatter anwesend sein werde, um das folgende in seiner Gegenwart vorbringen zu können. Herr Abgeordneter Dr. Krek hat es früher bei der Debatte bezüglich der Bewilligung einer Subvention für die „Kočevska posojilnica“ für passend befunden, einige politische Momente hineinzuverweben, und hat die deutschnationale Partei für die Schreibweise der deutschen Blätter verantwortlich gemacht. Herr Abgeordneter Dr. Krek scheint diesbezüglich ein schlechtes Gedächtnis zu haben. Denn er selbst hat sich ja seinerzeit dagegen verwahrt, daß politische Parteien für die Schreibweise der Blätter verantwortlich gemacht werden. Allerdings hat es sich damals um den „Slovenec“ gehandelt; aber so viel Konsequenz muß ich dem Herrn Abgeordneten Dr. Krek. doch zumuten, daß er das, was er für sich in Anspruch nimmt, auch dem Gegner zubilligt. (Poslanec — Abgeordneter Graf Barbo: „So ist es!") Das gleiche hat auch der Herr Landeshauptmann vorgebracht; da er sich aber heute nicht auf den Standpunkt des Herrn Abgeordneten Dr. Krek stellt, so richten sich meine Worte nur an die Adresse des festeren. Was die „Wage" betrifft, so glaube ich, findet man kaum ein Exemplar dieses Blattes in Laibach. Ich weiß von derselben nur so viel, daß sie vovi VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 195 früheren Redakteur der „Zeit" herausgegeben wird. Die Quelle, aus welcher die „Wage" ihre diesbezügliche Information geschöpft hat, ist mir nicht bekannt. Jedenfalls ist das, was uns Herr Abgeordneter Dr. Krek aus dem Artikel vorgelesen hat, unrichtig; daß nämlich Geistliche an den zugrunde gegangenen Geldinstituten beteiligt wären; das ist jedenfalls falsch. Ebenso klar ist es aber auch, daß uns Herr Abgeordneter Dr. Krek den Beweis, die „Wage" habe dies aus einem deutsch-nationalen Blatte abgeschrieben, schuldig geblieben ist. Ich hätte es hier zweckmäßiger gefunden, wenn Herr Abgeordneter Dr. Krek das betreffende deutschnationale Blatt selbst zur Verlesung gebracht hätte. Wenn er dies nicht tun kann, so kommt es mir deplaciert vor, mich oder die deutschnationale Partei für den Artikel in der „Wage" verantwortlich zu machen. Im „Grazer Tagblatt" ist, wie Herr Dr. Krek selbst sagt, nichts weiter gestanden, als daß die slowenischen Geldinstitute in gemischtsprachigen Gegenden ausgesprochen nationale Aufgaben haben. Hohes Haus! Wenn wir uns in diese Frage näher einlassen wollten, so wäre es nicht schwer, den striktesten Beweis dafür zu erbringen, daß in gemischtsprachigen Gegenden nicht nur Ihre Vorschußkassen, speziell in Südsteiermark und Kärnten, sondern auch die deutschen, und auch die deutschböhmischen und tschechischen tatsächlich ausgesprochen nationale Aufgaben erfüllen, und der klarste Beweis dafür ist der heutige Fall. Von Ihrer Seite wurde es gar nicht bestritten und Ihr eigener Redner, der Abgeordnete Herr Jaklič, hat es speziell hervorgehoben, daß die „Kočevska posojilnica“ eine ausgesprochen nationale Gründung war, und Sie kommen jetzt und verlangen einen Kredit von 30.000 K für die Sanierung dieses Institutes! Brauche ich noch einen Beweist daß die „Kočevska posojilnica“ ausgesprochen slowenische nationale Aufgaben zu erfüllen hat! Ich glaube daher, daß die Aufregung des Herrn Abgeordneten Dr. Krek über den Artikel des „Grazer Tagblattes" nicht am Platze war. Etwas anderes hat er nicht vorgebracht, daher waren seine Ausführungen durchaus unbegründet. Ich komme nun zu einem andern Kapitel. Herr Abgeordneter Dr. Krek hat gemeint, er und seine Partei seien im Verkehre mit uns sehr vorsichtig geworden. In der Politik nicht vorsichtig zu sein, wäre ja Naivität, und, meine Herren, naiv sind ja nur Kinder! Über diese Jahre sind wir doch schon hinaus! Es wird von niemandem erwartet, daß er dem politischen Gegner mit Naivität gegenübertritt, erwartet muß aber werden, daß wir mit einer gewissen Ehrlichkeit einander entgegenkommen und daß wir das einhalten, was wir uns zugesichert haben. Im Anschluß an diese Bemerkung bitte ich, daß der Landesausschuß seinen Verpflichtungen gegenüber Gottschee nachkommt und erfüllt, was er versprochen hat. Herr Abgeordneter Graf Barbo hat uns von einer Landkarte erzählt und sehr anschaulich geschildert, wie einzelne Dörfer im Gebiet von Gottschee nicht einmal Fuß- und Fahrwege haben. Ich will mich in Details nicht einlassen luiti erwarte, daß es diesbezüglich besser werden und daß da das Prinzip der Ehrlichkeit dnrch-greifcn wird. Was mich aber speziell bewogen hat, bei der Budgetdebatte das Wort zu ergreifen, ist ein anderer Gegenstand, nämlich die Frage der landschaftlichen hydroelektrischen Anlagen. Bor allem einige Reminiszenzen! In der Landtagssitzung vom 23. September 1909 stellten die Herren Abgeordneten Dr. Lampe und Genossen einen Dringlichkeitsantrag des Inhaltes: „Der Landesausschuß wird ermächtigt, in Ober-krain elektrische Überlandszentrale zu errichten und zu diesem Behufe die erforderlichen Wasserkräfte anzukaufen. " In der Landtagssitzung vom 14. Oktober 1909 hat der Ausschuß für Landesunternehmungen, der eigens für diesen Zweck ins Leben gerufen worden war, einen Antrag gestellt, der vom hohen Hause auch angenommen wurde; dieser lautete: „DemLandesausschusse wirdeinKreditvon20.000K für die Vorstudien und die Verfassung timt Plänen, betreffend die Verwertung verschiedener Wasserkräfte zur Gewinnung von Elektrizität, bewilligt." Das war im September und Oktober 1909. Am 26. Jänner 1910 hat es der Landesausschuß für richtig befunden, dem Landtage einen Bericht vorzulegen über das Stadium, in welchem sich die Frage der Landeselektrizitätsanlage damals befand. Dieser Bericht wurde dem Ausschüsse für Landesunternehmungen abgetreten, welcher über denselben in der Sitzung vom 1. Februar 1910 mündlich berichtete, worauf vom hohen Hause folgende Beschlüsse gefaßt wurden: „1. Der Landesausschuß wird ermächtigt, unter den im Berichte des Landesausschusses angeführten Bedingungen die Frage der Verwertung der krainischen Wasserkräfte gemeinsam mit dem k. k. Eiseubahnmini-sterium weiter zu verfolgen. 2. Der Landesausschuß wird beauftragt, über alle wesentlichen Stadien der Angelegenheit dem Landtage Bericht zu erstatten." Bei dieser Gelegenheit hat Seine Exzellenz Abgeordneter Baron Schwegel in die Debatte eingegriffen und wiederholt betont, daß es Wohl selbstverständlich sei, daß der Landtag bei jeder weiteren Aktion in dieser Richtung befragt werde. Den gleichen Gedanken hat auch der Herr Abgeordnete Baron Apfal-trern ausgesprochen und Herr Abgeordnete Dr. Lampe selbst hat in der Sitzung vom 28. Oktober 1910 wörtlich folgendes hervorgehoben (bere — liest): „Šele potem, ko bomo imeli račun o ren-tabiliteti, bomo stopili do vprašanja, ali bo dežela kaj gradila ali ne.“ Der Beschluß, welchen der hohe Landtag damals gefaßt hat — es handelte sich damals nur um den Mühlenankauf — war folgender: „1. Die vom Landesausschusse durchgeführte Ablösung der Wasserwerke zwischen Mautschitsch und Swile, beziehungsweise Mosche und Flödnig um den Betrag von 190.000 K wird nachträglich genehmigt. 196 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 2. Dem Landesausschusse wird für die Fortsetzung der auf die Verwertung der krainischen Wasserkräfte abzielenden Erhebungen und Projektsarbeiten für das Jahr 1911 ein Kredit von 50.000 K zur Verfügung gestellt. 3. Der Landesausschuß wird beauftragt, diese Aktion mit aller Energie weiter zu verfolgen und alles zu verfügen, was geeignet ist, die Ausnütznng der Wasserkräfte im Lande ehemöglichst zu realisieren." Hohes Haus! Ich glaube nach diesen Beschlüssen, mit denen der Landesausschuß allerdings den Auftrag erhielt, die Aktion fortzusetzen, ivobei aber immer hervorgehoben wurde, daß der Landesausschuß nur ermächtigt wird, Vorarbeiten vorzunehmen, und vor jeder wichtigen Aktion verpflichtet wird, au den Landtag heranzutreten, welchem er über seine diesbezüglichen Schritte Bericht zu erstatten hat, — nach all dem dürften wir doch erwarten: erstens, daß der Landesausschuß erstens nicht abermals über den bewilligten Kredit von 50.000 K hinausgeht, und zweitens, daß er dem Landtage über seine Vorkehrungen Bericht erstattet. Ich war schon etwas erstaunt, daß man diesmal von der Einberufung des Ausschusses für Landesun-ternehmungen vollständig abgesehen hat, obwohl dieser Ausschuß, glaube ich, jetzt mehr am Platze wäre als seinerzeit, und noch erstaunter bin ich darüber, daß uns bis heute kein Bericht vorliegt über das Stadium, in welchem sich die Angelegenheit gegenwärtig beftndet. Hohes Haus! Ans Zeitungen, ans Berichten Dritter, von Leuten, die zufällig hinaufkommen, hören wir, daß der Landesausschuß bereits ein vollkommen fertig gestelltes Projekt bezüglich der Anlage in der Završnica der Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf zur Kommissionierung vorgelegt hat, daß er cm derselben Stelle ein anderes konzessioniertes Projekt von Tobell gekauft, daß er schon einen Stollen ausgeführt, die Gopsche Mühle erworben hat, und heute hörten wir vom Herrn Abgeordneten Grafen Barbo, daß tut Jänner dieses Jahres allein nicht weniger als 100.000 K für die elektrischen Anlagen ausgegeben worden sind! Hohes Haus! Das sind Verhältnisse, die für einen Landtagsabgeordneten unerträglich sind! Ganz unerträglich ist es, daß wir durch dritte Leute und aus Zeitungen erfahren müssen, was mit dem Gelde des Landes geschieht. (Poslanec — Abgeordneter Galle: „Sehr richtig!") Der Landtag hat gegenüber dem Landesaus-schusse bezüglich der Ausgaben nicht nur ein Kontrollrecht, sondern auch das Bewilligungsrecht. Dieses Recht wird aber vollkommen illusorisch, wenn der Landes-ausschuß die entscheidenden Schritte selbst unternimmt, ohne den Landtag zu befragen, und wenn er dann Millionenprojekte vorlegt und vom Landtage lediglich erwartet, daß er nachträglich zu allem Ja und Amen sagt. Das Landcsbudget wird uns vorgelegt; es ist ein ganzes Buch. Wir finden darin Posten tion 50 K, von 70 K, auch von einigen Hellern. Darüber können wir tagelang debattieren. Von diesen Millionenprojekten jedoch steht nichts tut Budget! Ich erkläre es ganz offen als eine Frotzelei, wenn man uns auf der einen Seite zumutet, daß wir tagelang das Budget studieren sollen, um vielleicht einige Heller zu ersparen, uns hingegen aus der anderen Seite keine Gelegenheit gibt, über Millionenausgaben etwas zu erfahren oder gar zu beschließen. Das ist eilt Vorgehen, welches sich der Landtag als Korporation nicht gefallen lassen sollte. Ich verwahre mich dagegen und erwarte, daß der Landes-ausschuß noch tut Laufe dieser Session seiner Aufgabe nachkommt, dem Landtage über den Stand der elektrischen Anlagen Bericht zu erstatten, und daß er, wenn er Geld braucht, vom Landtage die entsprechenden Kredite in Anspruch nimmt. Ich bemerke nur noch, daß ich mich zu dieser Stellttngnahme auch deshalb veranlaßt sah, weil ich mich für die Zukunft geniere, wenn es heißen wird, daß auch ich die Ehre hatte, diesem hohen Hause anzugehören, welches über Millionen von Schulden, die gemacht werden, erst nachträglich unterichtet wurde, und weil ich hier als Vertreter von Steuerzahlern sitze und mit verantwortlich bin für alles, was mit den Landesmittcln geschieht, die Verantwortung aber nicht übernehmen kann, wenn ich nicht weiß, tote das Geld des Landes verwendet wird. Ich erwarte, daß der Landesausschuß seiner Bcr-pflichtung nachkommen wird; und in dieser Erwartung werde ich auch für den Antrag des Finanzausschusses stimmen. (Živahno pritrjevanje na desni in v sredi — Lebhafte Zustimmung rechts und tut Zentrum.) Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenbcrg: Zum Worte gelangt als der zweite Kontraredner der Herr Abgeordnete Dr. Triller. Poslanec dr. Triller: Visoka zbornica! Ko smo razpravljali v tej zbornici o letošnjem proračunskem provizoriju, tedaj sem ocenjeval politično bilanco deželnozborske večine in takrat sem obljubil, da se bo naša stranka, kolikor je to v danih razmerah sploh mogoče, pri proračunski debati omejila zgolj na stvarno kritiko deželnega gospodarstva. Jaz sem hotel stem ustreči tudi želji gospoda dr. Lampeta, ki seje tedaj, ko je stal v razpravi računski zaključek melioracijskega zaklada, čudil, da se nihče iz naše stranke ni oglasil k besedi, češ, na javnih shodih ste nam očitali, da smo zapravili milijone, sedaj pa, ko je dana prilika, opravičiti taka očitanja, se pa nihče ne oglasi k besedi. Gospoda moja, mi smo si odziv na ta apel rezervirali na proračunsko debato in jaz bi se najraje omejil danes popolnoma na številke, v svesti si, da imajo številke veliko več elokvence, kakor pa najbolj plamteče besede. Toda ta moj namen mi je silno otežkočil gospod poročevalec finančnega odseka dr. Krek s svojim ravno-tako vehementnim kot neokusnim napadom na čast narodno-napredne stranke, v katerem je izzvenel njegov referat. Zato že naprej prosim oproščenja, VI. seja dne 7. februarja 1912. —- VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. 197 ako bo ena ali druga mojih številk proti volji izvibrirala v politično rekriminacijo, potrebno v svrho zavrnitve provokacij gospoda poročevalca. Častite gospode od večine prosim, da nenavzočemu gospodu poročevalcu sporoče to moje oproščenje. S. L. S. se je zadnji čas na različnih mestih, zlasti pa tudi danes tukaj v zbornici na usta gospoda poročevalca proglasila za stranko dela. Ne odrekam ji tega naslova. Vi delate, delate veliko, ampak vprašanje je, ali je kvantiteta Vašega dela spričo sedanjemu deželnemu gospodarstvu v soglasju tudi s kvaliteto. (Deželni glavar prevzame predsedstvo — Landeshauptmann übernimmt den Vorsitz.) Vprašanje je, ali niso Vaši gospodarski načrti tako začrtani, da visoko presegajo moči dežele in da postanejo za deželo lahko danes ali jutri usodepolni. Gospoda moja, če hočemo pravično in objektivno odgovoriti na to vprašanje, potem je potrebno nekoliko statistične primere. Ta statistična primera je dana v računskih sklepih za 1. 1907. in za 1. 1910. Računski zaključek zal. 1907. je zadnji, ki ga je sestavila takozvana liberalna-nemška koalicija. In računski zaključek za 1.1910. nam podaje zadnje zanesljive zaključke glede gospodarstva nove večine v prvih treh letih njenega gospodarjenja. In na podlagi teh številk in teh računskih računskih zaključkov se usojam trditi, da ste, moja gospoda od levice, prevzeli deželo v konso-lidarnem gospodarskem položaju. Moja gospoda, ako vzamete v roke računske zaključke do 1. 1907., potem boste videli, da je vladalo do I. 1908. v tej hiši zdravo načelo, da je redne stroške vsekdar pokrivati z rednimi dohodki. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „In pri tem ste zanemarili deželo !") Dežele nismo zanemarjali, ampak obvarovali smo jo nevarnih dolgov in v resnici je prejšnja večina do zadnjega dne bilancirala glede dohodkov in troškov v ravnovesju, storila je to, akoravno jo je, in to je treba gospodu tovarišu Jarcu posebej podčrtati, pri tem v zadnjih letih silno ovirala sterilna obstrukcija S. L. S. Navzlic tej obstrukciji nam kaže računski zaključek za 1. 1907. ob najstrožji kalkulaciji le malenkostni deficit v znesku 13.974 K. To številko 13.974 K, moja gospoda, prosim da obdržite v pameti. Pri tem je pa treba uvaževati, da je prejšnja večina izdaten del deželnih dohodkov tezav-rirala v vseučiliškem zakladu (na leto 40.000 K) in v garancijskem zakladu dolenjskih železnic (na leto 50.000 K), dočim je sedaj to tezavriranje popolnoma prenehalo. Toda pripravljen sem bil na neki očitek in če sem prav razumel, ga je že izrekel gospod tovariš Jarc, oziroma dr. Pegan, očitek namreč, da se pod prejšnjim režimom za kmeta-reveža takorekoč ni nič storilo, da je kmet zaman trkal na vrata deželne zbornice, akoravno je prvi faktor v deželi. Jaz pravim počasi gospoda. Nikar ne pozabimo, da je prejšnja večina izvršila naj večje melioracijsko kulturno delo, katero se je do sedaj sploh izvršilo v naši deželi, to je regeneracija vinogradov. To je bilo milijonsko delo in efekta te de-želnokulturne melioracije, tega efekta današnja večina še dolgo n.^ bo mogla doseči. Ampak pravite, to je bilo tudi edino kulturno delo. Gospod dr. Lampe je na shodu zaupnikov dne 5. januarja t. I. zaklical, da se za deželno kulturo ni ničesar storilo, dokler ni prišla sedanja večina na krmilo deželne uprave. Gospodje, v tem pogledu naj govore številke. L. 1899. se je izdalo za deželno kulturo okroglo 319.000 K, 1. 1900. — 300.000 K, 1. 1901. — 373.000 K, 1. 1902. — 444.000 K, 1. 1903. — 426.000 K, in sedaj je prišla doba obstrukcije S. L. S. Takrat je imela seveda večina deželnega zbora, oziroma deželnega odbora vezane roke, toda vzlic temu se je 1. 1904. izdalo za deželno kulturo še vedno 273.000 K. L. 1905. je ta svota pač padla na 151.000 K, ampak 1.1906. je zopet poskočila na 303.000 K in šele 1. 1907. je zopet padla na 109.000 K, ker je takrat bil že na razpolago, skoraj izključno kmetskemu prebivalstvu namenjen melioracijski zaklad v znesku 4 milijonov kron. Moja gospoda, če pravilno, objektivno in pravično uvažujete te številke, potem morate priti do prepričanja, da je prejšnja večina storila za deželno kulturo in za kmeta vsaj toliko, kakor današnja večina. (Klici na levi — Rufe links: „Oho !“) Ampak bila je takrat samo ta razlika, da se je to zgodilo brez vsakih demagogičnih in političnih strankarskih namenov. Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti v obrambo prejšnjega režima in to obrambo sem prevzel tem lažje, ker nisem imel časti, biti član te visoke zbornice, dokler je vladal prejšnji režim. Gospoda moja, povrnimo se sedaj najprej zopet k gospodarskemu deficitu za 1. 1907., in ga primerjajmo z deficitom za L, 1910., z zadnjim računskim zaključkom, oziroma s prvim tri eni jem Vašega gospodarstva. Gospodarski deficit za 1. 1907. je znašal, to, moja gospoda, še enkrat ponavljam 13.074 K, gospodarski deficit za 1. 1910. pa znaša glasom računskega zaključka 396.000 K, oziroma kakor pravi deželni odbor, ker se je izven proračuna predujemoma za deželno elektrarno, za odplačevanje dolga gledališkemu zakladu, za nakup novih obveznic izdal znesek 307.000 K. znaša tedaj deficit „pravzaprav" le 89.000 K, oziroma če se upošteva, da je bil preračunan deficit za 1. 1910. v znesku 1,042.000 K, bi se bilo prihranilo skoro 1 milijon kron in gospod dr. Lampe je z veliko enfazo nastopil in rekel: Vi nam očitate slabo gospodarstvo, toda poglejte, v enem samem letu smo prihranili Vam, kranjskim davkoplačevalcem, en cel milijon kron. Moja gospoda, gospod dr. Lampe mi bo dovolil, če ta dozdevni prihranjeni milijon nekoliko niže obesim. Torej gospodarskega deficita je bilo 396.000 K. Pri tem se je pa nekaj prezrlo, da se je namreč to leto vsled sklepa na centralizacijo fondov kasiralo teh fondov za 235.000 K, To so bili : zaklad za pospeševanje javnih del, da-carski pokojninski zaklad, pokojninski zaklad de- 198 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung ant 7. Februar 1912. želnili uslužbencev, rezerva normalnošolskega zaklada, 3 %ni posojilni zaklad itd. Pravilnosti številk nihče ne ugovarja, ker odgovarjajo te številke tiskanemu poročilu. Torej če upoštevate, da se je za 235.000 K, ki jih navajate kot izreden dohodek deželnega zaklada, zmanjšalo naravno imetje dežele, znaša potem deficit 631.000 K, in če upoštevate še neizogibno izgubo pri melioracijskem zakladu, potem znaša efektivna izguba nad 1 milijon kron, tako da se od faktično p r o ra ču n j e n ega primanjkljaja ni prav ničesar prihranilo. Seveda Vi pravite, da se mora najprej upoštevati, da se je 307 000 K izdalo izven proračuna, oziroma odračunši proracunjeni znesek 20.000 K za elektrarno, le 287.000 K. Ja gospoda moja, jaz ne vem, kako bi to grupiranje številk imenoval. Če bi se bilo 1. 1907. v računskem zaključku tako kalkuliralo in bi računali vse, kar se je izdalo izven proračuna za plačilo dolgov, nakup obveznic itd., potem bi računski zaključek za 1. 1907. ne izkazoval 13.000 K deficita, ampak 837.000 K čistega prebitka. Tako grupiranje številk, kakor ga vidimo v računskem sklepu za 1. 1910., moramo torej z vso odločnostjo grajati in ga odločno odklanjati, ker nima drugega namena, kakor da slepi javnost in prebivalstvo o resničnem položaju naše dežele. Tu ne velja noben vzklic in izgovor na knjigovodstvo, kajti vsak otrok ve, da ni šteti za dohodek kasiranje fondov za 235.000 K, da to ni dohodek dotičnega leta, ampak da se je toliko znižala deželna imovina, da se je zmanjšal kapital deželnega premoženja. Kaj bi rekli Vi, če bi posestnik, kateremu donaša posestvo na leto 1000 K, šel in bi prodal eno njivo za 2000 K in bi potem rekel, letos mi je pa neslo posestvo 3000 K? Jaz mislim, da bi tak gospodar kmalu prišel pod kuratelo, če ne v konkurz in tako je tudi pri nas. Zakaj za stanje deželnega premoženja ni merodajen računski zaključek deželnega zaklada samega, ampak saldo vseh fondov, in to ste Vi pri računskem zaključku za 1. 1910. popolnoma prezrli. In če se vprašamo sedaj kakšen je ta saldo, potem, moja gospoda, prihajam z jako preprostimi številkami. Omenjam samo, da sem številke zaokrožil na tisočake, ker pri takih vsotah manjši odlomki ne igrajo nobene vloge. Skupna čista imovina dežele je znašala koncem 1. 1907. 2.800.000 K, koncem 1. 1910. pa le še 2,300.000 K, ali natančno 2,320.000 K, čista imovina deželnega premoženja se je torej zmanjšala po prvih treh letih Vašega gospodarstva za okroglo pol milijona kron. Za resničnost teh številk jamčim in se podvrženi vsaki kontroli. Izvajam pa iz teh številk logično konsekvenco, da smo že koncem 1. 1910, bili na poti, ki pelje jadrno navzdol, da smo zagazili v slepo ulico, ker redne stroške pokrivamo iz deželnih kapitalov, ki so jih nabrale prejšnje generacije za deželo. Kakšne posledice mora imeti tako gospodarstvo? Da bo pri tem čista imovina ne-izgzogibno padala v geometrični progresiji! Toda o tem bom pozneje nekoliko izpregovoril. Deželni gospodarji, to ste Vi, večina te zbornice, bi morali pozorni postati, ako bi preprosto primerjali, ako naraščajo dohodki na eni in stroški na drugi strani, seveda samo redni. Če bi bili to primerjali, bi se bili prepričali, da so znašali 1. 1907. redni dohodki 3,600.000 K, 1.1910. so pa znašali 4,300.000 K, torej le za 700.000 K več. Nasprotno so pa znašali redni stroški 1. 1907. 3,500.000 K, redni stroški 1. 1910. pa 4,900.000 K, torej za 1,400.000 K več. To se pravi z drugimi besedami, da redni stroški naraščajo še enkrat tako hitro kot redni dohodki. Pri tem, moja gospoda, pa še ni popolnoma nič vpoštevano dejstvo, da so nekateri izmed teh stroškov taki, ki imajo danes še povsem enbrionalni karakter. To velja zlasti glede stroškov za trgovino in obrt. Razširiti se bo morala trgovska šola, urediti se bo moral obrtno pospeševalni urad itd. Glavna stvar pa je, da se pri tem še ni vpoštevalo stroškov, katere bo imela dežela vsled novega cestnega zakona in ti bodo spadali med redne stroške dežele. Ti stroški bodo znesli, ako jih računamo še tako optimistično, vsaj pol miljona kron. Nadalje niso preračunani stroški za ljudsko šolstvo oziroma za regulacijo učiteljskih plač. V tem pogledu se nikar ne vstrašite, saj ne bom stavil nobenega predloga, ampak hočem pre-dočiti le nekoliko številk, iz katerih blagovolite razvideti izdatek, ki bo nastal vsled neizogibne regulacije učiteljskih plač; ta regulacija je absolutno potrebna, ako neče dežela kranjska trpeti jako usodnih posledic. Lansko leto, moja gospoda, stala je kranjska dežela glede učiteljskih plač na predpredzadnjem mestu vseh avstrijskih provinc. Danes pa smo že v žalostnem položaju, da samo nekatere kmetske občine na Tirolskem še slabše plačujejo ljudsko učiteljstvo kakor kranjska dežela. Vse druge dežele so že zdavno zboljšale učiteljske plače. Vzemimo le sosedno Koroško deželo. Moja gospoda, najbolj plastično se kaže krivica, ki se godi ljudskošolskemu učiteljstvu na Kranjskem, če Vam povem, da pride na Koroškem za ljudsko šolstvo na vsako dušo prebivalstva 4 K, pri nas pa le nekaj nad 2 K stroškov, če bi hoteli povišati učiteljske plače le na visočino štajerskih učiteljev, ki sedaj groze s pasivno rezistenco, potem bi imeli zopet okrog pol miljona kron več izdatkov na leto in tem izdatkom se, če hočemo obdržati ljudsko šolstvo na gotovem niveauju, absolutno ne bomo mogli izogniti. Častita gospoda, gospoda od levice, da bodete vedeli, kakšne posledice ima že sedaj Vaše neizprosno stališče proti ljudskošolskemu učiteljstvu, us oj am se Vam podati naslednje številke: L. 1907. se je izdalo za ljudsko šolstvo 1,162.000 K, 1. 1910. pa 1,290.000 K, torej za 0'9 °/o več. Pri tem je pa treba uvaževati, da je število učiteljev naraslo za 10%, tako da faktično učiteljstvo ni bilo v prvih treh letih Vašega režima deležno prav nobenega zboljšanja. Efekt tega Vašega postopanja se že kaže. L. 1907. je bilo v deželi kvalifikovanih učiteljev 443, 1. 1910. pa le še 434, do čim je število učiteljic naraslo od 418 na VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. 199 533. Nekvalifikovanih učiteljskih moči je bilo 1. 1907. — 550, 1. 1910. pa 531. Iz tega je razvidno, da je število učiteljev padlo za 0'9%, število učiteljic pa narastlo za 9‘5 %, kar je gotovo nezdrav pojav, in to tembolj, če se pomisli, da je v deželi od 415 šol 191 enorazrednic, na katerih ženska moč gotovo ni na mestu. Če vse to pomislim, potem lahko z mirno vestjo trdim, da danes kvaliteta našega ljudskega šolstva ni več na višini, na kateri bi morala biti, ni več na višini, na kateri je ljudsko šolstvo v naših sosednjih provincijah. Očitalo se mi je sicer v finančnem odseku, da je le veselo znamenje časa oziroma socialnih razmer, ako hite ženske k šolski službi. Ampak to ni resnica. Ženske hite pač k drugim poklicem, ampak ne k učiteljskemu poklicu. K učiteljskemu poklicu hite samo one ženske, ki ne vedo nikamor drugam. In če se vrhutega še pomisli, da se je v zadnjem času vpeljal princip, da je učiteljski bedi pomagati po meri politične pripadnosti vsakega posameznika, potem ste nam vzeli pač zadnjo iskro zaupanja v objektivnost Vašega gospodarstva in danes smo prepričani, da Vam ljudske šole ne moremo nadalje z dobro vestjo zaupati. Na drugi strani pozabljate, da je treba pri tem diferencirati med učnim načrtom za deželo na eni strani in za mesta in industrijske kraje na drugi strani in zaraditega se us oj am jaz staviti resolucijo, ki sondira nekaj takega, kar je na eni strani v korist kranjski deželi in kar je na drugi strani absolutno potrebno, namreč to, da se z ozirom na strankarsko postopanje izvije ljudsko šolstvo iz rok političnih strank in se izroči državi. Usojam si torej staviti sledečo resolucijo : „Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se naproša : 1. da prevzame ljudsko šolstvo na breme države, 2. da predrugači učni načrt za mesta in industrial n e kraje na eni, za ostalo deželo na drugi strani, 3. da reformira v tem zmislu c. kr. učiteljišča.“ In sedaj, moja gospoda, po tem kratkem inter- mezzu, poglejmo nekoliko globlje v proračun za 1. 1912. Na prvi pogled mora siliti tukaj v oči vsakemu opazovalcu številnost in visokost pavšalnih subvencij, glede katerih, kakor nas izkušnja uči in kakor nam izpričujejo tudi računski zaključki zadnjih let, deželni odbor ni podal nobenega zanesljivega in jasnega obračuna, glede katerih torej gospodari deželni odbor lahko kakor hoče. (Klici na levi — Rufe links: „Saj imate pravico se o tem prepričati pri knjigovodstvu!“ — Deželni glavar pozvoni — Landeshauptmann g 161 d a s G 1 v i$ en z e i ch e it.) To pravico imamo res, ampak vsak posamezni poslanec nima časa, iskati zadevnih informacij pri knjigovodstvu. No, pa o tem bom še govoril pozneje. Zrcali se pa iz teh subvencij še neko drugo dejstvo, dejstvo namreč, da se kulturne in gospodarske potrebe onih vo-lilcev, katere zastopamo mi, to je meščanstvo in tržanstvo, kolikor mogoče ignorirajo. Culi bomo seveda iz ust, žalibog zopet nenavzočega gospoda poročevalca dr. Kreka, katerega, kakor se kaže, deželno gospodarstvo silno malo zanima, izgovor, da je po naših trditvah dežela itak bankerotna, in da za to za naše volilce tudi ničesar zahtevati ne smemo. Na drugi strani pa dovoljujete za Vaše takozvane kulturne naprave ogromne subvencije. A tudi za naše volilce bi se dalo v okviru proračuna najti pokritje, ne da bi se komurkoli godila krivica. Exempli gratia ena sama številka deželnega proračuna na strani 34., ki pravi: Zadružni zvezi v Ljubljani 12.000 K. Pri tem je deželni odbor pozabil na neko dejstvo, namreč na to. da ima Zadružna zveza že podporo najmanj 33.000 K na leto s tem, da se ji je prepustil kot brezobrestno posojilo vseučiliški zaklad, tako da bo dobivala Zadružna zveza sedaj na leto okrog 45.000 K podpore. Takrat, ko se je kasiral vseučiliški zaklad, se je to od večine utemeljevalo s tem, da bo Zadružna zveza postala deželna organizacija z deželno kontrolo našega zadružništva. Temu nasproti pa konštatiram, da se delovanje naše Zadružne zveze še vedno razteza doli od Splita gori do Maribora in da o kaki deželni zvezi niti govora ni. Vzlic temu pa ta Zadružna zveza dobiva 45.000 K podpore na leto. (Poslanec dr. Pegan : „Ste silno slabo informirani!“) Moja gospoda, pri tej priliki posebno obžalujem, da pogrešam na poročevalčevem mestu gospoda dr. Kreka. Gospod dr. Krek je danes ob koncu svojega referata ironično vprašal, je-li naj bi dežela iskala pokritje za svoje primankljaje pri liberalni Glavni posojilnici in pri tistem Agromer-kurju? Moja gospoda, jaz konštatiram, da niti Agromerkur, niti Glavna posojilnica ni bila dete naše stranke (Klici na levi — Rnfe links: „Čigavo pa!“), konštatiram pa še nekaj drugega, namreč to, da ste rabili vseučiliški zaklad za asanacijo Gospodarske zveze. Moja gospoda, jaz apeliram na pričo gospoda dr. Kreka, ki je na neki konferenci decembra meseca 1.1910. konštatiral, da bi utegnila Gospodarska zveza brez krepke podpore propasti. Ta apel je našel odmev v vaših srcih in tako se je žrtvoval ta vseučiliški zaklad. Obžalujem, da sem moral to razkriti, kajti jaz želim zdravje vsemu zadružništvu brez razlike stranke. Ampak če se nam je danes na tak nekvalificiran način očitalo, da smo mi zapravili slovenskemu kmetu, slovenskemu obrtniku in trgovcu kak denar, potem sem jaz v silobranu, ako vam predočim resnico, da se imate le vseučiliškemu zakladu, ki ga je prištedila prejšnja večina, zahvaliti, da niste sami prišli v isti položaj, v katerem se nahaja uboga Kočevska posojilnica, ali pa Agromerkur. (Živahno odobravanje v središču — Lebhafter Beifall im Zentrum.) In sedaj, moja gospoda, prihajam k jako kočljivi točki. Jaz sem se hotel danes kolikor mogoče vzdrževati vsake politične reminiscence. Jaz bi želel, da bi se proračunska debata vršila na nekem višjem gospodarskem niveauju, do katerega ne pljuskajo politični strankarski valovi. (Medklici na levi — Zwischenrufe links. — Deželni glavar pozvoni — Laudes- 200 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7, Februar 1912. Hauptmann gibt das Glockenzeichen.) Toda to željo mi je, kakor sem uvodno omenil onemogočil danes gospod poročevalec. Protestiram torej, da bi bile političnemu preudarku deželnega odbora na milost in nemilost izročene take velikanske pavšalne subvencije, kakršne najdemo v proračunu, zlasti pri deželni kulturi. Tam so številke 48.000 K, 20.000 K, 15.000 K, 10.000 K, 20 000 K, zopet 10.000 K, 12.000 K, 30.000 K itd., skupaj pol miljona kron. Da je to naše nezaupanje proti deželnemu odboru upravičeno, zato imamo žalibog predrastičen dokaz. V proračunu najdete na strani 13 podporo gasilnim društvom v znesku 20.000 K. Tu moram predvsem opozoriti na to, da to ni bil deželni denar, ampak da so to prispevki zavarovalnih družb, ki jih plačujejo deželi v ta namen, da jih razdeli gasilnim društvom. Do sedaj se je vršila ta razdelitev po deželni zvezi gasilnih društev, kateri seje dala na razpolago dotična vsota. Lansko leto pa, meseca novembra ali decembra, jaz takrat še nisem bil član deželnega odbora, je gospod dr. Lampe stavil na videz jako pameten predlog, da naj deželni odbor to podporo sam razdeli, da se prepriča kako deluje to in ono društvo. Ta predlog je bil sprejet in je bila razposlana okrožnica na vsa županstva; ampak moja gospoda obenem je izšla tudi okrožnica tajništva S. L. S. na zaupnike in ta okrožnica se glasi: „Blagovolite nam naznaniti v čigavih rokah je to ali ono društvo in ali je po Vašem mnenju vredno podpore ali ne.“ To se pravi: ta tuji, deželi zaupani, denar se bo porazdeljeval le med ona društva, ki bodo po ustavi svojega načelstva ugajala deželnemu odboru. Gospoda moja, danes se je Vaš gospod poročevalec zgražal nad krepkimi izrazi, ki se slišijo iuintam na naših shodih. Spričo ravno povedanemu pa res ne vem, kako se boste ubranili očitanju, da napravljate iz deželne blagajnice, da celö iz tujega zaupnega denarja — strankarsko blagajn ico. In to celo pri stvari, kot je gasilstvo. Mogoče da bo končno deželni odbor gasilnim društvom celo dekretiral, da pri liberalcu ne smejo gasiti. (Poslanec dr. Lampe : „Tako je delala deželna zveza!“ — Poslanec Turk: „Ni res!“ — Poslanec dr. Pegan: „Gospod Turk, Vi imate najmanj vzroka o tem govoriti!“) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim za mir! Besedo ima gospod poslanec dr. Triller. Poslanec dr. Triller (nadaljuje — fortfahrend): Če sem torej slučajno dognal tako početje pri taki točki kot je gasilstvo, potem prašam, kako se šele razdeljujejo ostale pavšalne subvencije. O tem mi preprosti poslanci nimamo nobenega pojma, ker nam o tem računski zaključek ničesar natančnega ne pove. Tako se n. pr. pravi, da se je od proračunjenih 20.000 K porabilo 17.000 K, toda kam in komu se je dal dotični denar, tega nihče ne ve. Da se istotako pristransko postopa pri podeljevanju podpor za vzorne hleve, to je ja splošno znano. Ampak gospoda moja, pri tako oči ti tendenci, da se težišče celega deželnega gospodarstva prenese v deželni odbor in da se deželnemu zboru kolikor mogoče vzame vsa kompetenca, mi bodete pač priznali, da je pri taki večini treba skrajne previdnosti (Nemir in medklici na levi — Unruhe und Zwischenrufe links. — Klici v središču — Rufe tut Zentrum: „Tako je!“) in za-raditega se bom jaz usojal v tem pogledu staviti poseben predlog ... (Nemir in medklici na levi se nadaljujejo — Unruhe und Zwischenrufe links werde» fortgesetzt. — Poslanec Pirc: „Gospod deželni glavar, ta človek, dr. Pegan, se nesramno obnaša!“) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): To je nedostojen izraz in jaz pokličem gospoda poslanca Pirca zaraditega k redm (Poslanec Pirc: „Prosim, šema mi je rekel!“) Če je temu tako, bi bilo to ravnotako nedopustno. (Poslanec dr. Pegan : „Ni res, tega nisem rekel! Jaz nisem rekel ,šema‘!“ — Poslanec Pirc razburjeno ugovarja — Abgeordneter Pirc widerspricht in erregtem Tone.) Prosim za mir! Gospod poslanec Pirc, prosim, obnašajte se dostojno ! Vi nimate besede. Če je gospod dr. Pegan rabil kak neparlamentaren izraz, o tem se bom pozneje prepričal. Jaz ga nisem slišal. Vas sem pa slišal, da ste se neparlamentarno izrazili! In sedaj prosim za mir ! Prosim gospoda govornika, da nadaljuje. Poslanec dr. Triller (nadaljuje — fortfahrend): Gospoda moja, od strani večine so se slišali klici, da pretiravam in da te podpore niso pavšalne subvencije. Jaz se usojain v tem pogledu sklicevati na najbolj klasično pričo, na gospoda dr. Lam peta, ki je javno rekel, da so za liberalce vsi deželni milijoni zapravljeni, to se pravi, da liberalci iz deželnih sredstev ne bodo nič dobili. Dobro, če ne bomo nič dobili, bomo tudi še to pretrpeli, ampak nekaj hočemo, namreč to, da se to postopanje za večen spomin razvidi iz računskih zaključkov. Mi hočemo, da se ta politični bojkot deželnega odbora, ki ga omogočuje deželni zbor stem, da daje deželnemu odboru tako neomejeno pooblastilo, zrcali in perpetuam rei memoriam vsakomur na popolnoma jasen način iz deželnega računskega zaključka. Zahtevamo ostrejše kontrole. V tem oziru se je veliko govorilo celo v drugih deželnih zborih, kjer ne vladajo take abnormalne razmere kakor pri nas. Povsod se je naglašalo, da je kontrola deželnega gospodarstva nekaka anomalija. VI. seja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 201 Pri državi je eksekutiva popolnoma ločena od legislative. Eksekutiva pristaja ministrstvu, ki stoji pod kontrolo najvišjega računskega dvora, ki strogo pazi na to, kako se porabljajo od strani ministrstva državna sredstva, dovoljena od državnega zbora. Pri deželnih upravah je pa to vse kaj drugega V deželni upravi deželni odbor ni drugega kot ekspozitura deželnozborske večine, to je ekspozitura politične stranke, ki izrablja brezobzirno svojo moč in tukaj manjka glede izvrševanja sklepov deželnega zbora vsakega nadzorstva. Če se ne motim, je prvi poslanec Renner na Moravskem — pozneje se je to vprašanje ventiliralo tudi v nižjeavstrijskem deželnem .zboru — nasvetoval, naj se ali napravi posebna komisija deželnega zbora, ki naj bi imela nadzorstvo nad gospodarstvom deželnega odbora ali naj se pa knjigovodstvo napravi popolnoma neodvisno od deželnega odbora in se podredi direktno deželnemu glavarju, ki bo pri tem seveda osebno odgovoren za uporabo proračunjenih deželnih izdatkov. Jaz za danes vzlic tem našim, zares že neznosnim razmeram, še ne grem tako daleč ter ne stavim nobenega drugega nasveta, kakor predlog, ki se glasi (bere — lieft): „Deželnemu odboru se naroča, da odslej in sicer že v računskem zaključku za 1. 1911. specificirano izkaže, bodisi v poročilu samem, bodisi v posebnih prilogah, porabo vseh v sprejetem proračunu navedenih deželnih subvencij.“ (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) To je torej moja druga resolucija, in sedaj, moja gospoda, prehajam k najvažnejši točki proračuna. Če pogledamo ta deželni proračun, najdemo neko številko, ki nas mora naravnost osupniti. To številko najdete na strani 38. ter se glasi : obresti od posojil za dotacijo deželne blagajnice 67.500 K. To so otrej obresti tistega dolga, katerega napravljate v začasno pokritje vsakoletnih primanjkljajev pri lastnih zakladih, kar imenuje poročevalec finančnega odseka skrajno evfemistično: pokritje primanjkljaja potom kreditne operacije. Ta postavka je znašala koncem leta 1907. 8400 K, zakaj takrat je bila dežela dolžna samo garancijskemu zakladu dolenjskih železnic 200.000 kron. Drugih dolgov pri svojih lastnih zakladih ni imela. Koncem 1. 1910. je pa znašal dolg dežele pri lastnih zakladih glasom računskega zaključka za 1. 1910. že 562.000 K, ampak za obrestovan)e tega dolga se je porabilo le 14.213 K, tedaj niti 3%. To je umevno, ker so se posamezni zneski rabili šele med letom, meseca marca, drugi aprila, maja, junija, tako da jih je bilo večinoma obrestovati le za del leta ter potemtakem povprečna obrestna mera ni bila višja, kakor 3%. V proračunu za 1. 1911. — računskega zaključka še nimamo —, je pa ta potrebščina izkazana že z zneskom 45.000 K, in torej poskočila v enem letu od 14.000 K na 45.000 K, dočim za 1. 1912. znaša, kakor rečeno, kar 67.600 K. To se pravi z drugimi besedami: če kalkuliramo, da je treba deželi obrestovati dotično viseče posojilo s 4 % za celo leto, odgovarja to dolgu 1,700.000 K, na podlagi 3 % obrestovanja pa celo 2 milijonov. Deželni odbor je torej v svojem proračunu sam priznal, da bo koncem 1. 1912. dežela dolgovala svojim lastnim zakladom najmanj 1,700.000 K, rectius 2 milijona. (Klici v središču — Rufe im Zentrum: „Čujmo, čujmo !“ — Poslanec — Abgeordneter Dr. Lampe: „To je proračun !“) Toliko bo torej imela dežela koncem 1. 1912. visečega in nepokritega dolga pri lastnih zakladih. In če se sedaj spominjam, da je čista imovina dežele znašala koncem 1.1910. le še 2,300.000 kron, tedaj je jasno, da bo koncem leta 1912. znašala komaj še 1 milijon kron in koncem 1. 1913., to ni nobena fraza, moja gospoda, bo dežela Kranjska v tistem neizprosnem položaju, v katerem mora navaden človek zapreti šcacuno in nesti svoje ključe na sodnijo. (Klici v središču — Rufe im Zentrum: „Oujmo !“ — Poslanec — Abgeordneter Dr. Zajc: „O jej, o jej !“) Taki vzklici, gospod dr. Zajec, ne morejo ničesar predrugačiti. Jaz Vam dam na razpolago te svoje številke in če me prepričate, da ne odgovarjajo resnici, sem vsekdar pripravljen, kot lojalen človek, jih popraviti. Ampak za enkrat te številke stoje in zato se s strahom v srcu vprašam, kam jadramo? Naš častiti gospod deželni glavar, je nedavno temu v državnem zboru, v pikrih in ostrih besedah grajal državno „Schuldenwirtschaft“. Jaz upam, da bo sedaj, ko bo imel kot deželni glavar jasen vpogled v deželno gospodarstvo, grajal tudi to „Schuldenwirtschaft“ dežele. In sedaj, gospoda, vprašam, prehajajoč k pokritju, s čim hočete pokriti te zevajoče primanjkljaje? Doklad nočete zvišati, pri subvencijah bi pač lahko nekoliko prihranili, toda tega ne smete, in tako pravite, da hočete za enkrat pokriti primanjkljaj s kreditno operacijo. To se pravi: apres nous le deluge, deželni odbor, delaj naprej dolgove, dokler bo šlo. Zanašate se pač na državno pomoč in jaz iz srca želim, v interesu davkoplačevalcev brez razlike strank in narodnosti, da bi se posrečilo vaši državnozborski delegaciji izposlovati kar najvišjo državno pomoč. Toda v tem pogledu je izrazil že moj predgovornik gospod grof Barbo svoje pomisleke. Jaz pa imam še neke druge in tu moram zopet stopiti na politična tla. Jaz pravim, da je naša deželnozborska delegacija zaigrala svoj vpliv na zboljšanje deželnih financ za strankarsko-politične koncesije. (Klici v središču — Rufe im Zentrum : „Tako je !“) Jaz pravim, da Vam je bilo veliko več ležeče na tem, da ste dosegli sankcijo strankarskega mestnega statuta ljubljanskega, da je bilo za Vas veliko važnejše to, da ste dosegli, da se po celi deželi tam, kjer zmaga narodno-napredna stranka, razpušča na pritožbe Vaših vo-lilcev občinske zastope in postavlja gerente, da pa tam kjer zmaguje S. L. S., zaman čakamo rešitve na pritožbe naših volilcev. (Medklici v središču - 202 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. Zwischenrufe trn Zentrum. — Poslanec — Abgeordneter dr. Pegan : „O tem bodo akti govorili!“) Moja gospoda, poglejte kako postopa državnozborska delegacija sosednje dežele, Koroške in Štajerske. Koroški državnozborski poslanci so že leta 1907. izposlovali na račun asanacije deželnih financ od države brezobrestno posojilo rectius nepo-vračljiv prispevek, 400.000 K, štajerski državni poslanci pa enak prispevek celo v visokosti 1 milijon kron. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Hribar je izposloval pa 700.000 K !“) Jaz mislim, če bi ne zastopali naši državni poslanci zunaj na Dunaju zgolj strankarskopolitičnih interesov, kakor sem že naglašal, potem bi ne bilo težko, da bi se bili za kranjsko deželo dosegel sličen prispevek. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Škoda, da Vas ni na Dunaju!“) Jaz bi ne mogel nič storiti, ker bi ne bil v Vaši delegaciji, ki zastopa celo kranjsko deželo, izvzeinši Ljubljano. Pri tej priliki bi samo nekaj naglašal. Ker govorim že o občinskih volitvah, moram tudi odločno grajati, da seje v zadnjem času udomačila nezdrava navada, da se na željo posameznikov dovoljuje, bi rekel, iz strankarskopolitičnih razlogov delitev občin. Po mojem mnenju je delitev občin segla že tako daleč, da bomo imeli kmalu veliko občin, ki ne bodo štele več kot 300 prebivalcev. To je nezdravo s ' stališča javnih interesov in s stališča avtonomije. Saj le občine, ki imajo zaokroženo ozemlje in ki štejejo vsaj 2000 prebivalcev morejo dandanes odgovarjati velikim zahtevam, ki se stavijo nanje od strani države, ker le take občine morejo plačevati teoretično in praktično izvežbanega tajnika. Zaradi tega si usojam v tem pogledu staviti sledečo resolucijo, ki se glasi (bere — lieft): „Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, da je poleg želja prebivalstva uvaževati tudi javnopravni interes in da temu interesu odgovarjajo v kolikor mogoče zaokrožene občine s prebivalstvom ne izpod 2000 in ne nad 4000 duš.“ (Živahno pritrjevanje v središču — Lebhafte Zustimmung im Zentrum.) Gospoda moja, kar se tiče Vaše tolažbe, da je pričakovati pokritja primanjkljaja, če ne še ravno v doglednem času, pa vendar še v pravem času iz raznih deželnih podjetij, moram izjavljati, da se tej Vaši nadi navzlic svoji želji ne morem pridružiti. Dežela je pokazala že do sedaj, da ima pri svojih podjetjih silno nesrečno roko. To se kaže pri kmetijski šoli na Grmu, pri deželni prisilni delavnici in, mimogrede omenjeno nam kaže to tudi uspeh tistega svoječasnega pretiranega pehanja za zakup državne užitnine. O tem se je tukaj že govorilo, in jaz hočem danes za tistih 100.000 K pogrniti plašč krščanskega usmiljenja. (Veselost v središču — Heiterkeit im Zentrum.) Potem imamo elektriko. Jaz imam o Vaših električnih napravah svojo posebno sodbo. Želim, da bi prav dobro uspevale, ampak v najboljšem slučaju more dežela računati šele čez desetletja na kak prebitek, prej pa gotovo ne. Svaril bi pa pri tej priliki še posebno proti nezdravemu monopoliziranju naših vodnih sil. (Medklici poslanca dr. Zajca — Zwischenrufe des Abgeordneten dr. Zajec.) Gospod dr. Zajec mi bo pač dovolil, da nadaljujem. Monopoliziranje vodnih sil je silno nevarno. Jaz sem za to, da ima neko prednost posebno dežela, da ima prednost občina, sem pa zoper vsako krivično ekspropriacijsko pravico, o kakršni govori gospod dr. Lampe. Če bo dežela, če bodo občine monopolizirale vodne sile, potem bo dežela morala te vodne sile jako drago oddajati, če bo hotela imeti kak dobiček in s tem bo iz dežele pognala privatno industrijo v tiste kraje, kjer si more privatna industrija nabaviti cenejše vodne sile. Zaraditega bi jaz želel, da se v tem pogledu kolikor mogoče previdno postopa. Pri tej priliki opozarjam na to, da smo mi v deželnem zboru, kakor je to omenjal že predgovornik gospod dr. Eger, dovolili deželnemu odboru v svrho predpripav za električne naprave kredit 20.000 K. Mi vemo, da se je ta čas za nakup tistih mlinov izdalo že nekaj stotisočakov, ampak deželni zbor kot prvi poklicani gospodar in kontrolor deželnega gospodarstva do danes v tem pogledu še nima nobenega računa. Jaz mislim torej, da je dolžnost, krvava dolžnost deželnega odbora, da nam še v tem zasedanju poda jasen in točen račun, koliko in na kak način se je do danes investiralo v svrho deželne elektrarne. Imamo še druga podjetja, na primer deželno banko. Deželna banka, kateri tudi želim najboljšega uspeha, kakor nam to kaže statistika vseli deželnih bank pri najboljšem gospodarstvu še dolgo vrsto let ne bo mogla izkazati nobenega efektivnega dobička. Ostane torej še deželna klavnica in mesnica. Tudi tukaj pravite, je iskati nov vir dohodkov za deželo. (Poslanec dr. Lampe: „Kaj je rekel?!“) V tem pogledu smo slepi in gluhi, ker nismo slišali ne ene številke in ne vemo ali bo to stalo 1 milijon, ali 10.000 K, mi ne vemo, ali se bo investiralo deželnega denarja za 100.000 K ali 2 milijona kron in ali je rentabiliteta proračunjena na 1% ali na 10%. In to, da je deželna zbornica, oziroma večina deželne zbornice, navzlic temu dala deželnemu odboru pouvoir najeti posojilo v neomejeni visokosti, znači naš poseben milieu, v katerem se danes dežela kranjska nahaja. Iz deželnih podjetij, katere s tako mladostnim darom ustanavljate, še dolgo nimate pričakovati nikakoršnega pokritja. Če trdite nasprotno, varate sebe in davkoplačevalce. Tak je torej saldo vaše gospodarske politike. Gospoda moja, pri tem pa Vi niti originalni niste, kajti Vi ste le kopirali krščanske socialce na Dunaju. Toda tam, moja gospoda, že vstajajo Heilingerji in Hrabe in jaz upam, da se bodo našli taki pogumni možje tudi v Vaših vrstah, ki bodo napravili konec našim atentatom na pravico deželnega zbora. (Številni medklici na levi — Zahl- VL seja dne 7. februarja 1912. - - VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 203 reiche Zwischenrufe links. — Poslanec dr. Tavčar: „Dr. Zajec bo Hraba!“) Jaz nisem poklican v to, da bi prepričal gospoda dr. Zajca o resničnosti svojih motivov in motivacij, ampak jaz pravim, da ni več daleč čas, ko bodo davkoplačevalci kranjske dežele brez razlike narodnosti in brez razlike političnega prepričanja preklinjali sedanjo večino deželnega zbora in za tisti čas se hoče naša stranka izogniti očitanju, da ni bilo v tej zbornici nikogar, ki bi bil pravočasno povzdignil svoj svareči glas. Gospoda moja, moja stranka bo glasovala zoper prehod v specialno debato, ker se v znak svojega slovesnega protesta zoper gospodarstvo večine specialne debate sploh ne bo udeležila. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum. — Govorniku somišljeniki čestitajo — Redner wird Von den Gesinnungsgenossen beglückwünscht.) Deželni glavar: Gospod poslanec grof Barb o je vložil sledečo resolucijo (bere — liest): „Dem Landesausschusse wird aufgetragen, sich bei den Ausgaben der tunlichsten Beschränkung zu befleißigen und bei den einzelnen Krediten womöglich ErsParWgen zu erzielen." Gospod poslanec dr. Triller pa je vložil sledeče resolucije (bere — liest): „Visoki deželni zbor skleni: A. Visoka c. kr. vlada se naproša: 1. da prevzame ljudsko šolstvo na breme države, 2. da predrugači učni načrt za mesta in industrijalne kraje na eni, za ostalo deželo na drugi strani, 3. da reformira v tem zmislu c. kr. učiteljišča. B. Deželnemu odboru se naroča, da odslej, in sicer že v računskem zaključku za 1. 1911., specificirano izkaže, bodisi v poročilu samem, bodisi v posebnih prilogah, porabo vseh v sprejetem proračunu navedenih deželnih subvencij. C. Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, daje poleg želja prebivalstva vpo-števati tudi javnopravni interes in da temu interesu odgovarjajo v kolikor mogoče zaokrožene občine s prebivalstvom ne izpod 2000 in ne nad 4000 duš.“ Te resolucije stoje v debati. Besedo ima sedaj progovornik gospod poslanec dr. Žitnik. Poslanec dr. Žitnik: Visoka zbornica! Z ozirom na to, da sta gospod poročevalec dr. Krek in prvi protigo-vornik gospod grof Barb o s številkami opisala deželno gospodarstvo, mislim, da bom lahko v kratkih besedah izvršil svojo nalogo. Neposrednji predgovornik gospod dr.Triller (deželnega glavarja namestnik baron Liechte n be r g prevzame predsedstvo — Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr bon Liech t cnb erg übernimmt den Borsitz) je ob priliki razprave o proračunskem provizoriju za leto 1912. dne 28. decembra preteklega leta izrekel te-le besede: „Narodnonapredna stranka bo glasovala proti predlogu gospoda poročevalca, in sicer zaraditega, ker hoče s tem glasovanjem na posebno jasen način dokumentirati globoko nezaupanje nasproti stranki, ki danes gospoduje v kranjski deželi in je odgovorna za materialno stanje dežele.“ In da utemelji to svojo globoko nezaupanje do 8. L. S., je gospod dr. Triller napravil dve bilanci, materialno in kulturno. Ti dve njegovi bilanci pa nista tako jasni in tako globoko premišljeni, kakor je globoko njegovo nezaupanje do naše stranke. Gospod dr. Triller je namreč vzel v roke deželni proračun za 1.1912. in je navajal, da izkazuje ta proračun okroglo 1,400.000 kron primanjkljaja. Rekel je tudi, ako prištejemo k temu primanjkljaj, ki ga izkazuje proračun za 1. 1911., ki je znašal 1,200.000 kron, potem stojimo pred dejstvom, da imamo danes nepokritega visečega dolga okrog 3,000.000 kron. Torej je po računu gosp. dr. Trillerja 1,400.000 in 1,200.000 kron že tri milijone kron. Tako, gospodje, je gospod dr. Triller pretiraval tudi na javnih shodih. Ko mu je tedaj gospod dr. Lampe kot poročevalec zaklical: „To ni res!“ je gospod dr. Triller nadaljeval: „Tako sem jaz stvar razumel, ko sem na shodu v Planini trdil, da tedaj, ko je prevzela S. L. S. gospodarstvo v deželi, v deželni blagajni pač ni bilo preobilo denarja, da pa dežela tudi dolgov ni imela. Zato pravim, da me je gospod dr. Žitnik napačno razumel, ker mi je v Postojni očital, da sem vedoma in hotoma govoril neresnico, in zaraditega sem uverjen, da bo gospod dr. Žitnik lojalno popravil to očitanj e.“ Ta poziv gospoda dr. Trillerja je glavni povod, da sem se oglasil za besedo v proračunski razpravi. Lojalno izjavljam, da vzamem na znanje njegovo trditev, da pod besedo dolgovi ni razumel primanjkljaja v proračunu; toda ravnotako lojalno izjavljam, da vsako trditev, izgovorjeno na shodu v Postojni, vzdržujem in da ne prekličem niti pike. Da sem jaz v Postojni stvar razumel tako, kakor je g. dr. Triller noče razumeti, sem izvajal iz govora gospoda dr. Trillerja, ki ga je objavil v „Slov. Narodu“ dne 10. decembra 1911. Dotični odstavek se glasi (bere— lieft): „Blagor občine je odvisen od blagra dežele. Sedaj pa 204 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. si oglejmo deželno gospodarstvo na Kranjskem, odkar imajo moč v rokah klerikalci. Dr. Pegan je pravil, da je našla'klerikalna stranka, ko je nastopila svoje gospodarstvo, deželne blagajne prazne. Res ni bilo mnogo denarja v deželnih blagajnah, pa dežela tudi dolgov ni imela. Danes pa po tem kratkem času, ko so oni gospodarji, so deželne blagajne tudi prazne in dežela izkazuje v svojem proračunu za leto 1912, 1,400.000 K primanjkljaja. Gospodje, na shodu v Pianini, kjer je gospod dr. Triller govoril te besede, so bili gotovo večinoma kmečki posestniki. In sedaj Vas vprašam, ali so mogli poslušalci tedaj in pozneje „Narodovi“ bralci drugače tolmačiti besedo „dolg“, kakor tako, da je naša stranka zapravljala deželne dohodke in delala dolgove. Toda vsak razsoden človek dobro ve, da primanjkljaj v proračunu ni dolg. Koliko bomo imeli pravega primanjkljaja, oziroma dolga koncem 1. 1911. in 1.1912., nam bodeta pokazala šele računska zaključka za ti dve leti. Koliko se je zmanjšal n. pr. končni primanjkljaj leta 1910. v primeri s proračunom, nam kaže računski zaključek za to leto. Ne bom navajal tukaj številk iz proračunov zadnjih let, omenim naj samo proračun za 1. 1906, ki je bil zaonji, ki ga je rešila prejšnja večina te visoke zbornice. Tam je bil primankljaj proračun an z zneskom 661.255 K, toda koncem leta se je izkazalo, da je bil ta primankljaj koncem leta dosti manjši. S tem hočem reči, da tudi primanjkljaj za 1. 1911. ne bo tolik, kakor ga izkazuje proračun. Koliko bo pa znašal dejanski primanjkljaj za 1. 1912., tega pa danes nihče ne ve, niti naš finančni minister dr. Lampe, niti knjigovodstvo. To bomo izvedeli šele tedaj, ko dobimo v roke računski zaključek za to leto. Za tekoče leto se preračunava primanjkljaj okroglo na 1,500.000 K. Tega nisem in ne bom prikrival svojim vo-lilcem na nobenem shodu. Ljudem pa je treba tudi povedati, odkod prihaja ta primanjkljaj. Ako črtamo iz proračuna razne podpore in deželni odbor strogo izterjuje od strank stroške v dobrodelnih zavodih, zniža se primanjkljaj gotovo za milijon kron. Govorili ste na raznih shodih, pisala so Vaša glasila, da smo zapravili 11 milijonov kron. Gospodje, kdor tako govori in piše, ta je naravnost brezvesten človek. Če nas Vaši listi psujejo, da smo zapravljivci, lumpi itd., potem je bila moja trditev, da ljudem pesek mečete v oči, najmilejši izraz, katerega sem sploh mogel rabiti. In zaraditega vzdržujem vse, kar sem govoril na svojih shodih. (Poslanec dr. Tavčar: „Ne vem, kaj ste govorili ?! Objavljeno je bilo v „Slovencu“.) Gospodje, kakor sem že prej omenjal, nam kažejo računski zaključki prave primanjkljaje oziroma prave dolgove, in zato si usojam navajati, da izkazuje računski zaključek za 1. 1908. prebitka 9343 K 83 h. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) Računski zaključek za 1. 1909. izkazuje le 24.479 K primanjkljaja in računski zaključek za 1. 1910. pa 89.187 K 10 h. Torej je vsega dolga v zadnjih štirih letih, za katerega je odgovorna S. L. S. skupaj 113.666 K 10 h. (Poslanec dr. Tavčar: „To računstvo ni pravilno.“) Prosim, jaz sem te številke izvedel pri knjigovodstvu, katero mora vedeti, katere številke so pravilne. Ako Vi tega ne verjamete, Vam ne morem pomagati. (Poslanec dr. Tavčar: „600.000 kron, če znate računati!“) Pouka v računstvu ne potrebujem, najmanj pa od liberalcev. Jaz torej opravičeno trdim, da ne zapravljamo deželnega denarja, oziroma krvavo zasluženih novcev, ki jih nosijo davkoplačevalci v deželno blagajno. Vsaka manjšina kot opozicija graja in kritikuje gospodarstvo večine. To je njena pravica. Toda kritika naj je stvarna in ne skrajno pretirana in povsem neutemeljena. Ko pa Vi na eni strani kričite, da preveč izdajamo, zahtevate na drugi strani, da izdatno zvišajmo učiteljske plače. Jaz priznam javno, ter sodim, da mi moji tovariši ne bodo ugovarjali, če rečem, da naše učiteljstvo res ni sijajno plačano, (Poslanec Fiber: „Slabo!“) nasprotno, slabo je plačano. Toda gospodje, imeli ste gospodarstvo v rokah mnogo let, zakaj pa niste že Vi zboljšali učiteljskih plač? Jaz sem že 22. leto član te visoke zbornice in se spominjam, da so učitelji opetovano prišli s prošnjami za povišanje plač. Zakaj jim torej takrat niste zvišali plač? Tedaj seveda učitelji večinoma še niso trobili v Vaše rogove. Danes pa zahtevate, da mi učiteljem zboljšamo plače. In ko bi mi to storili, bodete pa zopet v javnosti kričali in pisali, da zapravljamo. (Poslanec dr. Tavčar: „Poglejte, kaj Vi vse v javnost spravljate!“) Ko ste Vi imeli večino, zakaj niste Vi sklenili tega, kar sedaj od nas zahtevate. Jaz narodno-napredni stranki tega ne očitam, ampak samo konštatiram, da se učiteljem preje ni prav nič boljše godilo, kakor sedaj. (Poslanec Jaklič: „Še veliko slabše! Sedaj imajo draginjske doklade!“ — Poslanec dr. Tavčar: „Vi ste najbolj informirani! Z Vami se ne grem!“) Landeshauptmann - Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Meine Herren, ich bitte keine Gespräche zu führen. Poslanec dr. Žitnik (nadaljuje — fortfahrend): Dalje nam je gospod dr. Triller očital, da mi uganjamo politični bojkot. Gospodje, jaz in gospod tovariš Povše sva naj starejša 205 VI. seja dne 7. februarja 1912. člana te zbornice. Lahko bi navedel marsikateri slučaj, ko smo bili v manjšini, prosili in moledovali za vsako najmanjšo stvar, katera se pa nam končno ni odbila morda iz varčnosti, ampak iz drugih vzrokov. Omenim naj samo to, da so mnogi okraji desetletja čakali na zgradbe potrebnih cest, vodovodov in vodnjakov. (Poslanec —Abgeordneter dr. Zajec: „So vladale turške razmere takrat v deželi!“ Poslanec — Abgeordneter dr.Tavčar: „Proračune poglejte!“) Takrat je bilo za melioracije pro-računjeno na leto okroglo le 40.000 K. Danes pa imamo samo za melioracijska dela pro-računjenih do pol milijona kron. Gospodje, ko sem jaz ob neki priliki govoril v zbornici o kmečkih razmerah in trdil, da je med vsemi stanovi kmet največji revež, mi je eden Vaših somišljenikov oponašal, da vedno kažem na kmečke žulje. (Klici na levi — Rnfe links : „Čujte, čujte!“) Iz tega morete tudi Vi, mlajši tovariši, razvideti, s kakšnimi težavami smo se morali boriti takrat, če smo hoteli dobiti drobtinice iz mize tedanje večine. Kako nečuveno napredna stranka pretirava, dokazuje dalje tudi trditev g. dr. Trilerja na shodu v Planini: „Jaz nimam nič proti klerikalcem, ampak če hočejo izvršiti vse to, kar so Vam obljubili, bodo morali zvišati deželne doklade za 10°/o-“ To je naravnost kruto zavijanje resnice, ki nima drugega namena, kakor hujskati ljudstvo in širiti nezaupanje do S. L. S. Če bi mi zvišali doklade na 100 %, bi nam opravičeno očitali, da smo bebci in tepci. Danes znaša 1 % deželne doklade okroglo 38.700 K. Ko bi torej zvišali deželne doklade na direktne davke od 40% na 100°/o, torej za 60%, zvišali bi se deželni dohodki kar za 2,322.000 K. S tem bi ne napravili v proračunu samo ravnotežja, ampak bi imeli potem še velik prebitek. (Poslanec — Abgeordneter dr. Tavčar: „Saj ga boste potrebovali!“) Čemu bi torej zviševali doklade na 100%? Gospodje naprednjaki, govorite vendar resneje in ne varajte venomer ljudstva, da mu Vi le čisto resnico razlagate. Dalje je gospod dr. Triller v finančnem odseku omenjal in danes zopet to ponavljal, da šteje med dolgove celo one zaklade, ki jih je knjigovodstvo združilo v deželnem zakladu. Gospodje, tega nobeden ne prikriva, da smo v deželni zaklad pritegnili razne zaklade, to je tukaj odkrito povedano; toda raditega se deželno premoženje ni prav nič zmanjšalo in tudi dolgovi niso nič narasli. To je ravnotako, kakor če kmet, ki ima raztrgano streho, pa v hranilnici naložen denar, ne išče posojila, ampak gre v hranilnico in tamkaj dvigne svoj denar, s katerim popravi svoja poslopja. Na ta način pa gospodar gotovo ne dela dolgov. Gospod dr. Triller je pa to stvar drugače zavil in trdil, da šteje med dolgove tudi one izdatke, — VI. Sitzung mn 7. Februar 1912. ki so se porabili za elektrarno in za Robež. On pravi, da so računi deželnega knjigovodstva, ki teh zneskov ne šteje med dolgove, ravno taki, kakor če kmet od posestva, katero mu donaša 1000 K, proda njivo za 2000 K, potem pa pravi, da mu donaša posestvo 3000 K. Gospodje, mi pa nismo nič prodali, ampak smo še dokupili. In te vsote smo dobro naložili, ki se nam bodo gotovo dobro obrestovale. Seveda Vaši somišljeniki Vam verjamejo, da smo tudi ta denar zapravili. Da se je pa deželno premoženje na drugi strani zmanjšalo, tega pa tudi deželni odbor ne prikriva. To je tukaj vse natančno in jasno razloženo; in teh računov ni delal gospod dr. Lampe, ampak gospod računski svetnik Lindtner, ki je sestavil na podlagi računskih knjig to poročilo. Dalje je gospod dr. Triller v finančnem odseku trdil, da so naša podjetja ponesrečena in da smo imeli 1. 1911. pri zakupu državne užitnine 100.000 K izgube. Pri tem pa ni povedal tega, da izkazujejo računski zaključki iz prejšnjih treh let iz tega naslova same prebitke, s katerimi se ta izguba popolnoma pokrije. Tako je n. pr. imela dežela pri zakupu užitnine 1. 1908. dobička 46.924 K, 1.1909. 88.600 kron in 1. 1910. 88.225 K, skupaj torej 223.149 kron, tako da imamo vkljub izgubi 1. 1911. še vedno 123.149 K prebitka. Sicer pa niti teh 100.000 K še ni končno izgubljenih. Pri rokah imam pismo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na bivšega deželnega glavarja gospoda pl. Šukljeja, da bo finančna uprava deželi povrnila primeren znesek. Gospodje, da je dežela lansko leto izgubila blizu 100.000 K, je vzrok ta, ker je bila 1. 1911. slaba vinska letina in ker se ni začela graditi belokranjska železnica. Poseben vzrok pa je, da je deželni odbor v nekaterih okrajih nastavil višje zakupne cene v ta namen, da bi dežela dobila vse okraje v zakup. (Poslanec dr. Lampe: „Še dobičke bomo delali!“) Ta akcija se nadaljuje in je opravičeno upanje, da bo dežela izpodrinila privatne konkurente. Torej gospodje, to ni bila nobena zapravljivost, pač pa navedene številke dokazujejo ravno nasprotno. Še ena stvar je, katere ne morem molče prezreti. Opozicija nam očita, da o raznih podjetjih ne polagamo nobenih računov. Gospodje, meni taki slučaji niso znani, dasi redno zasledujem delovanje sedanjega deželnega odbora. Pač pa sem na javnih shodih v prejšnjih letih večkrat grajal poslovanje tedanjega deželnega odbora, za.kar me je „Narod“ večkrat okrčal. (Poslanec dr. Tavčar: „»Slovenec« je pa mene okrčal!“ Veselost — Heiterkeit.) Gospodje, vzemimo gledališče. Za zgradbo deželnega gledališča je bil deželni zbor dovolil 100.000 goldinarjev in pa zavarovalnino starega gledališča, torej niti 200.000 goldinarjev. V knjigovodstvu pa sem dognal, da se je za 206 VI. seja dne 7. februarja 1912. gledališče izdalo najmanj 310.003 goldinarjev. (Klici na levi — Rufe links: „Čujte, čujte!“) Mi o tej zgradbi nismo videli nikdar nobenega celotnega računa. Ko sem zasebno vprašal tedanjega referenta, kdaj dobimo računski zaključek, mi je odgovoril: „Ali mislite, da bo deželni odbor plačal presežek?“ Navajal sem izdatke za gledališče po informacijah, ki sem jih bil dobil od nekega deželnega uradnika. Posledica je bila, proti dotičnemu uradniku naperjena disciplinarna preiskava. Pozvan sem bil kot priča, toda odgovoril sem, četudi je bil dotični uradnik liberalec: „Če mu le las skrivite, ker je meni kot poslancu dal pojasnila, spravim vso stvar v javnost. Disciplinarna preiskava je padla v vodo. , Dalje je jako poučna zgodovina deželne bolnišnice. Vprašanje, da se zgradi nova deželna bolnišnica, je bilo sproženo leta 1887. Po prvotnem načrtu so bili stroški proračunani na 165.030 gld. Dve ali tri leta pozneje je proračun znašal že 330.000 gld., okoli leta 1890. že 379.000 gld. in leta 1894. kar 473.000 gld. Živo se spominjam, ko smo neki večer na starem „strelišču“ v finančnem odseku po jako živahni razpravi končno odobrili ta proračun. Nikdar pozneje pa nismo izvedeli vsote, za katero je bil prekoračen dovoljeni proračun. (Klici v središču — Rufe im Zentrum: „Kaj pa potem hočete?!“) Tedanja večina deželnega zbora je bila odgovorna. (Poslanec Povše: „Mi takrat nismo bili v deželnem odboru!“ — Poslanec dr. Tavčar: „Glavar je bil pristaš Vaše stranke !“ — Poslanec Fiber: „Ali je glavar račune delal!“) Laiideshaiiptmann-Ztellvertreler Freiherr vo» Liechienberg (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Meine Herren, ich bitte keine Gespräche zu führen! Poslanec dr. Žitnik (nadaljuje — fortfahrend): Navedel bi lahko še več stvari v dokaz za svojo trditev, pa jih raj še zamolčim. Jaz nisem tega navajal, da bi komu kaj očital, storil sem to-le zato, ker brez stvarnih dokazov sedanji večini očitate slabo gospodarstvo. Gospodje, če je izkazan zadnja leta res primanjkljaj, ki ga je šteti po besedah gospoda dr. Trillerja med dolgove dežele, ki pa nikakor ne znaša 3 milijone kron, ampak zadnja leta nekaj čez 100 tisoč kron, je pa treba pomisliti, kaj je dežela, odkar je v večini 8. L. S., storila v prid kmetovalcu, trgovcu in obrtniku. Če nočemo dovoljevati nobenih podpor, pa kmalu ne bomo imeli nobenega primanjkljaja. (Poslanec dr. Tavčar: — VI. Sitzung am 7, Februar 1912. „Zakaj pa nočete pokritja skleniti?!“) Zakaj ga pa Vi niste sklenili ? Zakaj niste sklenili povišanja doklad takrat, ko je bivši deželni poslanec Ivan Hribar nasvetoval, naj se priklade zvišajo vsaj za 10%. Ako imamo vedno več stroškov, priklade pa vedno iste, kajti te znašajo že čez dvajset let samo 40%. Res je že čudno, da sploh še moremo gibati. Zadnja leta pokrivamo primanjkljaje skoro večinoma z dohodki od žganja in piva. Gotovo je pa tudi še mnogim v spominu, kakšne boje smo imeli, da smo si izvojevali večji dohodek. Od leta 1901. pa, kakor veste, pobira država naklado na žganje in deželi izplačuje znaten prispevek. V javnosti pa so razširjena napačna mnenja o „nemoralnih“ dohodkih iz žganja. Pripomnim, to ne izvira iz zle volje. Takrat, ko smo naklado od žganja zvišali, upali smo tudi, da se bode kolikor mogoče omejilo žganjepitje. To se ni zgodilo, pač pa se je pomnožil konsum slabega špirita. Sploh pa je nemogoč zakon, s katerim bi mogli zatreti žganjepitje. Gospodje, noben izmed nas ne prikriva na shodih, da naše deželne finance niso ugodne. Mi vedno poudarjamo, da bo treba ali omejiti razne podpore, ali pa bomo morali zvišati doklade ; toda ne na 100%, kakor strašijo ljudi gospod dr. Triller in drugi, ako ne bobimo izdatnega državnega prispevka za asanacijo deželnih financ. Če pa trdim, da so naše finance slabe, moram pa navzlic temu vendar reči, da so naše finance v primeri z drugimi deželami — izvzemši edinole Nižjeavstrijsko — še skoraj najboljše. Gospodje, hočem Vam navesti nekaj številk, iz katerih boste razvideli, kakšne priklade in dolgove imajo posamezne druge avstrijske kronovine. Pri nas znašajo doklade na direktne davke že nad dvajset let samo 40 odstotkov. Gorenja Avstrija ima doklad na direktne davke 50%, torej za 10% več, kakor pri nas. Naklada na pivo znaša 3 K 40 h od hektolitra. Dolga je imela koncem leta 1910. 11,175.193 K Gorenja Avstrija, torej še ni ravno tako na slabem. Nižja Avstrija ima 28% doklado k direktnim davkom, 33 % no doklado k 5%nemu davku od hišnonajemninskega davka prostih poslopij, 30%no k pridobnini javnemu polaganju računov zavezanih podjetij, 30% k splošni pridobnini I. in II. razreda, 23 % k splošni pridobnini III. in IV. razreda, 28% k rentnemu davku, 28% k opravilnim od višjih plač zasebnih uradnikov, poleg tega imajo pa še 21‘5%no priklado za šolski zaklad, tako da imajo pravzaprav 49 % no priklado k direktnim davkom. Od piva pobirajo na Dunaju 1 K 70 h, na deželi pa 3 K 70 h od hektolitra. Prebitka je bilo leto 1911. 26.433 K, za leto 1912. je pa proračun)enega 93.658 K. Dolga je imela koncem leta 1911. še 11,174.889 K 62 h. Torej to je edina dežela, ki še izhaja brez primanjkljaja. VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung NIN 7. Februar 1912. 207 Bukovina ima 96 % no doklado k direktnim davkom, to je 46% za deželni zaklad, 50% pa za deželni šolski zaklad. Nameravajo jo pa sedaj, kakor mi piše deželni odbornik dr. Oncin, zvišati na 120%. Primanjkljaj znaša okroglo dva milijona kron in porabijo za letno odplačilo teh dolgov 1,400.000 K. V Dalmaciji so pobirali leta 1911. 67 % no doklado k direktnim davkom in 4 K od hektolitra piva. Od potrošarine so pobirali 125% naklado. Koncem leta 1910. so imeli prebitka 145.027 K, dolga pa 2,002.000 K ter porabijo za letno amortizacijo na obresti 123.961 K 83 h. Solnog raška ima že mnogo let 65 % no priklado k vsem direktnim davkom in 10% no na užitnino. Leta 1911. imajo 361.201 K primanjkljaja, dolga pa koncem 1. 1911. 2,907.845 kron. Za odplačilo dolga potrebujejo letno 193.028 K. Tirolska ima 63 % no dokladom k direktnim davkom. Polegtega pa pobirajo še posamezne občine in kraji posebne doklade za vzdrževanje šol. — Dolgov ima Tirolska 12,891.800 K. Istra pobira 35 % no doklado k realnim ali direktnim davkom, 45 % no k osebnim davkom. Doklada državni užitnim znaša 115%, pri nas samo 40%. Naklada na pivo znaša 3 K 40 h od hektolitra. Galicija pobira 72 % no priklado k direktnim davkom in 78 % k vsem drugim davkom. Moravska, ena naj bogatejših dežel v Avstriji, (Poslanec Jarc: „Musterland!“) izkazuje potrebščine za leto 1911. 51,636.007 K, pokritje pa 29,818.346 K, torej deficita 21,827.658 K. Proračun za leto 1912. izkazuje potrebščine 48,049.969 K, pokritja 29,518.612 K. Torej deficita 18,531.357 K, k temu pa pride še izredni primanjkljaj 6,485.896 K, tako da znaša skupni primanjkljaj za leto 1912. 25,017.253 K. Doklad pobirajo 57% k direktnim in 63o/0 k ostalim davkom. Dolgov imajo 150 milijonov in sedaj hočejo še doklade zvišati, da bodo mogli zboljšati učiteljske plače. Češka. Ta najbogatejša avstrijska kro-novina pobira 55%no naklado k direktnim davkom. Deželni odbor jo je hotel že dvakrat zvišati na 65%, ker vsled nemške obstrukcije deželni zbor ni mogel rešiti proračuna, a do-tični sklep deželnega odbora ni dobil Najvišje sankcije. Potrebščina za leto 1912. znaša 96-5 milijonov, pokritje 65*5 milijonov, torej znaša primanjkljaj 31 milijonov. Dolga so imeli koncem leta 1911. 197,313.448 K. In ravno te dni smo brali v časnikih, da je iskal član gosposke zbornice dr. Matuš na Dunaju novo posojilo 25 milijonov kron. Take so torej finance najbogatejše dežele v Avstriji. Na Goriškem pobirajo 20 % no doklado k direktnim davkom, 30 % no k splošni pridobnini in 120% naklado na užitnino. Toda gospodje, na Goriškem stroškov za šolstvo ne plačujejo iz deželnega zaklada, ampak posamezni okraji sami, ki pobirajo po informacijah, kakor sem jih dobil od goriškega deželnega knjigovodstva, 62 do 150% no doklado k direktnim davkom. Če sedaj te davščine primerjate z dokladami, katere pobira kranjska dežela, vidite, da mi še nismo taki zapravljivci, kakor nas tovariši v središču obsojajo. Dalje goriška dežela ne skrbi za vzdrževanje okrajnih cest in mostov, ker je to naloga okrajnih cestnih odborov, ki imajo tudi svoje doklade k direktnim davkom, ki znašajo od 30 — 50%. Dalje občine same nosijo oskrbne stroške za bolne reveže, ker jih goriška dežela le predplačiloma plačuje. Ti oskrbni stroški znašajo na leto nad 300.000 K in je za pokritje tistih potrebna približno 20%na priklada. Koncem 1. 1910. je imela goriška dežela 933.444 K čistega primanjkljaja. Proračun z 1. 1912. pa izkazuje 3,104.000 K založenega dolga. Vse pokritje znaša 1,374.000 K tako, da se zopet kaže primanjkljaja blizu 1 milijon kron. Oglejmo si Štajersko. Tam je menda zaprt svet, ker ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov. Proračun za 1. 1910. je izkazal nepokritega primanjkljaja 2,932.412 K. Zal. 1912. znaša potrebščina 37,711.503 K, pokritje pa 21,245.649 K, torej primanjkljaj 16,465.854 K. Doklade in naklade so preračunane na 12,520.313 K, tako da znaša končni nepokrit primanjkljaj 3,945.541 K. Poleg tega pa hočejo še učiteljem zvišati plače za 1,447.000 K; torej bi znašal ves deficit 5,392.541 K. V ta namen hočejo zvišati priklado za 12o/o, drugo bi pa pokrili s posojilom. Torej vidite, da so razmere na Štajerskem naravnost obupne in zato je umevno, da se slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru temu upirajo in da so pričeli z obstrukcijo. Na Koroškem pobirajo 67% doklado na direktne, 75 o/o no na indirektne davke, po 4 K od lil pive in polegtega še posebno doklado na zasebno vino po 12 K od hektolitra, ki jim donaša na leto 100.000 K. Ko bi bilo mogoče to doklado tudi pri nas vpeljati, da ne bi pri tem zadeli naših vino-rejcev, bi bil jaz prvi, ki bi predlagal, da se vpelje taka davščina. Gospodje, če bi naložili samo po 4 h na liter vina, bi nam to donašalo že 300.000 K, kar odgovarja približno 8 % ni dokladi k direktnim davkom. Seveda nam tega davka ni mogoče vpeljati, ker bi zadeli tudi naše producente. Na Koroškem to lahko naredijo, ker tam ni vinorejcev. Ako torej kdo očita deželnemu odboru, odnosno sedanji večini deželnega zbora, ki je odgovorna za svoje gospodarstvo od 1.1908. sem, slabo gospodarstvo, zapravljivost itd., ta je prismojen ali pa hudoben kot satan ali pa oboje skupaj. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Res je, da mi izdajamo za investicijske namene velike svote, zaraditega se nam pa ne more očitati, da smo slabi gospodarji. Slab gospodar je 208 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. tisti, ki nosi svoj denar v hranilnico, skozi raztrgano streho pa mu dež moči in uničuje poslopje. Kritikujte naše gospodarstvo, te pravice Vam ne odrekamo. Stvarna kritika je celo zdrava. Toda iz komarja ne delajte slona, navajajte dejstva, ki jih morete dokazati. Sredstva pa in orožje, katera Vi rabite, so vse graje vredna, ker služijo le agitaciji in hujskanju prebivalstva. Gospodje, vidite, kako izginja Vaš lažilibera-lizem. Povsod se stranke cepijo v dva tabora, na eni strani je krščansko-socialna, na drugi strani pa socialno-demokraška stranka. Vaša napredna ideja je lažiideja in vsledtega mora priti Vaša stranka na kant. To vidite na Nemškem, to vidite na Francoskem in drugod. Moderni liberalizem kot tak je sebičen, hinavski in krut, in zaraditega mora vsak pameten človek obsojati in kvečjemu še pomilovati osebe in stranke, ki so se udinjale pogubnemu liberalizmu. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje na levi — Anhaltender stürmischer Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend): Prekinem razpravo in bom sejo sedaj zaključil. Personalni odsek ima sejo takoj sedaj po javni seji v sobi veleposestva. Upravni odsek ima sejo jutri v četrtek dne 8. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v sobi kluba Slovenske Ljudske Stranke. Na dnevnem redu je vodo-pravni zakon. Opozarjam visoko zbornico, da se bodo jutrišnje seje upravnega odseka udeležili gospodje sekcijski načelnik dr. Seidler, ministerijalni tajnik dr. pl. Alter in ministerialni podtajnik dr. Deutschmann iz poljedelskega ministrstva. Prihodnja deželnozborska seja se vrši v petek dne 9. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. Na dnevni red pridejo sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Zaključim sejo. Konec seje ob 6. uri 45 minut zvečer. — Schluß 6cv Sitzung um ß Ulj v 45 Minuten abends. VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912. 209 Dodatek — Anhang. Interpelacija poslanca Matjašiča in tovarišev do gospoda deželnega glavarja v zadevi vodovoda za občino Suhor, oziroma za okraj Metlika. Vprašamo gospoda deželnega glavarja: 1. Kaj je vzrok, da se ne izvrši toliko časa tako važno in neobhodno potrebni vodovod? 2. Kdaj se pričnejo izvrševati prepotrebni vodovodi v občini Suhor, Lok vica, Črešnjevec, Radoviča, Metlika. Matjašič 1. r., Kobi 1. r., Pogačnik 1. r., Košak 1. r., Fiber 1. r., dr. Krek 1. r., dr. Lampe 1. r., dr. Žitnik 1. r., Lovše 1. r., Jarc 1. r., dr. Pegan 1. r., Dular 1. r., Dimnik 1. r., Ravnikar 1. r., Jaklič L r., Zabret I. r., Bartol 1. r., Lavrenčič 1. r., B. M. Perhavec 1. r.