YESTN!K ='mnnmmtmm)t))nm))mmmm)Humnmm))mm)t PoHni urad 9020 Ceiovec = Vcr)ag;po$tamt 9020 Ktagenfurl tihaja v Celovcu Er:che)nungMr! Kiagenfurf Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov = ceioietna naročnina 120 šilingov P. b. b. mmn:nnn:mtntm)nnm])nmmmtmmttttmntnmmnmnm^ LETNIK XXXIV. CELOVEC, PETEK, 9. FEBRUAR 1979 ŠTEV. 6 (1903! Tradicije in pridobitve naše protifašistične borbe so nam jamstvo, da si bomo priboriti, kar nam pripada -Ko stojimo ob spomeniku partizanskih junakov in ugotavijamo, da Počiva na koroški zemiji več kot 300 padlih partizanov, profifaši-Hičnih zavezniških vojakov in borcev za svobodo, ko ugotavijamo, da imamo koroiki Siovenci dva narodna heroja — Matijo Verdni-ha-Tcmaža tukaj v Svečah in Franca Pasterka-Lenarta v Žeiezni Ka-PH, potem iahko s ponosom ugo- Protifašisfični boj koroških Sio-vencev pa se ob zmagovitem koncu vojne ni konča), je ugotovi! predsednik Prusnik, marveč vsot povojna teta vodimo boj proti nacistični ideologiji, proti memškemu nacionalizmu, za popolno izvedbo člena 7 državne pogodbe. .Nimamo še dvojezičnih napisov povsod tam, kjer bi marali biti, kjer živimo Slovenci. Niso še prepovedane lovimo, da smo za boj za naše narodne in sociaine pravice morai-no oboroženi, pa tudi moraino zadolženi." Tako je poudaril predsednik Zveze koroških partizanov Katre) Pruš-nik-Gašper, ko je minuto nedeljo govoril na spominski svečanosti ob 3S-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža ob njegovem grobu na pokopališču v Svečah, kjer se je zbralo okoli 600 ljudi z obeh strani meje (o prireditvi še posebej poročamo na drugem mestu — op. ured.). Uvodoma je govornik spomnil, da ima spominska svečanost ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža že dolgoletno tradicijo. Poudaril je, da bomo tudi v bodoče častili spomin naših bodlih borcev, kajti to je našat človečanska dolžnost. Vsak narod ča-^ti svoje vojake, ki so padli za svobodo svojega ljudstva; še bolj smo dolžni koroški Slovenci, da ohranijo spomin na junake, ki so se bodli in se žrtvovali za našo boljšo bodočnost. „Našt partizan) so umrii nas, za naše potomce, padi! so ivobodo siovenskega in avstrij-^^ga naroda, k) sta trpeia pod jrorjem Hitierjcve Nemčije," je de-i°! predsednik ZKP ter naglasil, da srno v tem boju na strani demokra-'crtih zaveznikov zmagali nad Mračnjaštvom. S to zmago smo si koroški Sio-Vsnci z nadčioveškimi napori pri-ori]) tud) čien 7 državne pogodbe. eno najvidnejših pridobitev je ovariš Gašper omeni) stovensko 9lmnazi]o in dejai, da le-fe prav 9otovo ne bi biio, če se koroški lovenci ne b) biii uprii in z oroi-v roki vodiii boj proti sistemu, nam je prepovedat četo govoriti *voj materni jezik, nas obsodii na *"*rt )n razdeiii našo podedovano *^*"i{o med svoje nacistične pristaše. organizacije, ki javno in odkrito delujejo proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem in s tem kršijo jasna dotočila člena 7. Tudi šola še nikakor ne odgovarja predpisom državne pogodbe, prav tako nimamo otroških vrtcev, razen ne-kcj zasebnih. )mamo pa trdno voljo do živijenja in te voije nam nihče ne more osporavati niti vzeti. Kajti to voijo do živijenja in našo revolucionarnost smo podedovati od naših borcev, ki jim danes v !ju-bezni in spoštovanju posvečamo spomin, in tradicije ter pridobitve oborožene protitašistične narodno- osvobodiine borbe so nam jamstvo, da si bomo priborih, kar nam pripada." Govornik je dejal, da bomo nadaljevali boj proti nazadnjaškemu početju nemških nacionalistov, ki nimajo drugih političnih gesel kot zastareli deseti oktober in pa svoje namišljene .Verschleppte", medtem ko o krivdi za zločine nacizma, ko je bilo v drugi svetovni vojni pobitih nad 50 milijonov ljudi, raje molčijo. Poznajo le hujskanje naroda proti narodu, ščuvanje nemško' govorečih proti slovensko govorečim, je menil predsednik ZKP ter spomnil, da so se prav v Svečah že večkrat predstavili s svojimi izzivalnimi gesli. .Iz tega mesta naj zvedo, da! stoji v Ljubljani na pokopališču na Zalah velik in lep spomenik, kakršnega na Koroškem še ni, spomenik avstrijskim državljanom, ki so bili žrtev druge svetovne vojne. Če imajo ti ljudje dober namen in smisel za pieteto, potem naj obiskujejo in polagajo vence svojim žrtvam ob njihovem spomeniku; nihče jim tega ne brani. Nas in naša stavno zgodovino pa naj pustijo v miru, če žeiijo koristiti svoji državi in dobrim sosedskim odnosom med Avstrijo in šugosiavijo. Dobri sosedski odnosi iahko samo koristijo državijanom obeh držav, medtem ko hujskanje čioveka proti čioveku in ščuvanje na narodnostno mržnjo škoduje in zato ni za današnji čas." V našem boju proti ostankom starega in pojavom novega fa-šizma ter za izvedbo či. 7 državne fDa/je Mr! 2. stran:) Predstavniki koroških Stovencev obiskati skupščino občine Ljubtjana Zadnji torek, 6. februarja, je H-čianska deiegacija obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev obiskaia skupščino občine Ljubijana. V pogovoru na začetku obiska so predstavniki ijubijanske občine poročaii o gospodarskem, družbenem in kui-turnem razvoju Ljubijane in o demokratičnih načetih in praks) narodnostne politike v Sloveniji. Nato sta predsednika ZSO in NSKS podala poročiio o sedanjem narodno političnem stanju na Koroškem, med drugim o zmeraj boij perečih gospodarskih vprašanjih in o nalogah, ki jih je treba rešiti na področju predšoiske vzgoje. Poudarila sta tudi pomen Ljubljane za koroške Siovence, saj je Ljubijana središče vsega sjovenskega prostora. Razpravijaii so o tesnejšem sodeiovanju na kuiturnem in tudi gospodarskem področju; na podlagi konkretnejših prediogov, ki jih je treba še izdelati, bodo poteka)! še nadatjnji pogovori o reaiizaciji teh predstav. Deiegacija si je ogiedaia tudi gradbišče novega družbenega in kuiturnega centra „ivan Cankar", ki nastaja na Trgu revoiu-cije v središču Ljubijane. Ljubijana, pa tudi vsa Siovenija, namreč potrebuje koncertno dvorano za pomembne potitične manifestacije — za kongrese in konference, pa ^udi za giedaiiško, glasbeno in dramsko dejavnost. Popoldne je bii na programu obisk ene največjih sioven-skih in jugosiovanskih Sestavijenih organizacij združenega deia (SOZD) .Emona", ki jo sestavijajo proizvodne, trgovske, hotei-ske in turistične deiovne organizacije. Emona šteje na področju proizvodnje kmetijskih izdeikov med najboij razvite kompiekse, za njeno tehnoiogijo se zanimajo tudi v inozemstvu, udejstvujejo pa se tudi v maloobmejnem trgu med fugosiavijo in itaiijo pa tud) Madžarsko. Napredki siovenskega naroda, s katerimi se je lahko seznanita delegacija koroških Siovencev, so važna moralna pobuda za nadaljnji boj za naše pravice. SiROKA MEDNARODNA ZAHTEVA: Nacistični ztočini ne smejo zastareti Zvezna republika Nemčija je spet enkrat .predmet' široke mednarodne diskusije. Gre — in to ne prvič — za vprašanje zastaranja nacističnih vojnih zločinov. Če se nemški politiki ne bodo premislili takorekoč v zadnjem trenutku, bodo namreč nacistični vojni zločini z 31. decembrom letošnjega leta zastareli prav v tisti državi, v kateri živi največ nacističnih zločincev, ki jih nikdar niso klicali na odgovornost. Torej je razumljivo, da vprašanje znova zaposluje široko mednarodno javnost, posebno v tistih državah, v katerih je nemški .Herrenmensch' za časa nacizma najbolj krvavo uresničeval svoj .novi red". Zaščita narodnih manjšin je merilo demokratičnosti države Medtem ko obstaja nevarnost, da se zaradi^ vladne krize v Italiji reševanje globalne zaščite tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti še dalje zavlačuje, pa je znotraj italijanskih strank v teku proces demokratizacije, ki se odraža med drugim tudi v njihovem odnosu prav do vprašanja slovenske manjšine. Zelo zgovoren je v tej smeri primer socialistov, ki so poleg komunistov in seveda Slovencev samih podvzeli že vrsto konkretnih korakov, da bi končno le prišlo do uzakonitve globalne zaščite slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini. O tem priča tudi izjava, ki jo je podal namestnik tajnika PSI Claudio Signorile tik pred izbruhom sedanje vladne krize v pričakovanju parlamentarne razprave o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine. Poudaril je, da je država dolžna zaščititi manjšine; ta dolžnost izhaja iz najvišjih načel ustave, katerim se ni mogoče izogniti niti z normami, ki bi formalno bile morda tudi ustavnega značaja. .Socialisti smo prepričani, da je manjšinam potrebno zajamčiti sprejem vseh pravnih norm, ki naj odpravijo vse zapreke, ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanov," je dejal vodilni predstavnik Socialistične stranke Italije in potem poudaril: „V tem obvšra moremo predvidet: tedt' gospoduje m r/ražbene norme, F: predstutdjujo temelj sp/ošnega razvoja muMjšids&e skupnost:', ne g/er/e ne njeno številčno moč. Zeščitni zabon za fabšno s&Hpnost mora predvideti norme, b: nuj ve/ja jo za ce/otno sbapnost v okvire dežele. Morebitne nehomogenost, hi je /abbo pfod raz/ren/b zgodovinskih okoliščin a/:' večjih diskriminecij, ki jih je e tr- pe/ de/ te skepnosti, nikekor ne sme negetivno pogoje-veti previce, ketere je trebe prizneti tem stvernostim. A*večjem:: more biti spodbede, nej se ned: večje pri-znenje tisteme, ki je bi/ de/j češe diskriminiren." Predstavnik socialistov je opozoril, da je Italija z osimskim sporazumom potrdila lojalnost načelu najširše možne zaščite državljanov, ki pripadajo slovenski etnični skupini, poleg tega pa izhaja to tudi iz ustave in njene notranje ureditve, zato bo — kot je naglasil — „::krep, ki ge bo per/ement odobri/ v zvezi s tem, de/ mero demokretičnosti neše drževe". Spomnil je na zakonski predlog, ki ga je predložila socialistična stranka v korist slovenske manjšine, .ki je edina izmed zgodovinskih narodnih manjšin, do katere je italijanska država še dolžnik". Ta predlog nudi jasen normativni okvir v zvezi s problemi slovenske šole in njene avtonomije, slovenskega tiska in obči), kulturnih ustanov in organizacij ter temeljne svobode uporabljanja slovenskega jezika v odnosu do javne uprave. Poleg tega namerava zagotoviti slovenski skupnosti s širokimi pooblastili krajevnim upravam tudi možnost vplivanja na odločitve gospodarskega, urbanističnega in družbenega značaja. .Menimo pa tndi, da je potrebno ovrednotit: v/ogo krajevnih avtonomij s stvarnim izvajanjem zakona, da bo zajamčena najširša zaščita ob razno/ikosti krajevne stvarnosti in v zvezi z ozeme/jskim območjem, na katerem naj se zakon izvaja — kar mora zajeti ce/otno področje, kjer je zgodovinsko nase/jena s/oven-ska skapnost." Mislimo, da bi se iz tega odnosa italijanskih socialistov do manjšinskega vprašanja lahko marsikaj naučili tudi avstrijski socialisti! Med te države spada predvsem tudi Poljska, ki zato upravičeno poudarja, da zastaranje ali nezastaranje vojnih zločinov ne more biti samo notranja zadeva Zvezne republike Nemčije, marveč je to stvar vseh dežel, ki so bile žrtve hitlerjevskih zločinov. Poljska v tej zvezi tudi meni, da bi morale vse države izvajati določbe konvencije Združenih narodov o nezastara-nju vojnih zločinov ter da bi morale odkrivati, izganjati in kaznovati fašistične vojne zločince. Direktor glavne poljske komisije za raziskovanje nacističnih zločinov prof. Czeclav Pili-chowski je naglasil, da ima Poljska izjemno moralno pravico do boja zoper zastaranje vojnih zločinov. Poljska je bila tudi tista država, ki je dala pobudo za mednarodno konvencijo o ne-zastaranju vojnih zločinov — prav ZR Nemčija pa te konvencije ni ratificirata. Med številnimi organizacijami v raznih državah, ki so pri zahodnonemških oblasteh protestirale zoper njihovo za-držanje v vprašanju zastaranja nacističnih zločinov, so tudi združenja avstrijskih žrtev nacizma in borcev proti fašizmu. V resoluciji' ki s° jo poslali zahodnonemškemu kanclerju Schmidtu, poudarjajo, da je za demokratično nastrojene ljudi nerazumljivo, da zahod-nonemške oblasti ničesar ne podvza-mejo zoper zastaranje vojnih zločinov. Opozarjajo, da je v Nemčiji in drugod po svetu še veliko število nacističnih zločinov, ki za svoja dejanja niso bili kaznovani; vsi ti ljudje naj bi bili prihodnje leto oproščeni in bi se s svojimi zločini lahko še ponašali, če ZR Nemčija ne bo pravočasno sprejela ukrepe zoper zastaranje takih zločinov. Na nerazumevanje in kritiko pa je zadržanje zahodnonemških oblasti naletelo tudi v Evropskem svetu, kjer prav tako poudarjajo, da je vse preveč nacističnih vojnih zločincev ostalo nekaznovanih. Skupščina evropskega sveta se je prejšnji teden z veliko večino izrekla zoper zastaranje nacističnih vojnih zločinov in bo verjetno ponovno zahtevala od ZR Nemčije ustrezne ukrepe. Tako zahtevo so za-hodnonemškim oblastem predložili že dvakrat — najprej teta 1969 in potem še leta 1974 —, vendar obakrat brez uspeha. Nadatjujejo se priprave za ietošnje občinske voiitve Vo!i!na skupnost Borovtje proti zadoiževanju in novim obremenitvam Volilna skupnost Borovlje, ki smo jo predstavili v eni zadnjih številk našega listo, ko smo poročali o njenih pripravah na letošnje občinske volitve, je občane zdaj že drugič nagovorila z dvojezičnim letakom .Občanova obvestila/Bur-gerintormation". V februarski številki prinaša čla-nek pod naslovom „ Proti zadolževanju in novim obremenitvam", v katerem ugotavlja, da boroveljska občinska koalicija (v njej ima dominantno vlogo SPO) očitno hoče pripeljati občino na rob propada — na račun občanov. Svojo ugotovitev Volilna skupnost utemeljuje s tem, da je občina pri proračunu za leto 1979 v višini nekaj nad 100 milijonov šilingov zadolžena s 50 milijoni šilingov, torej s polovico celotnega proračuna, povprečno na občana pa znaša zadolžitev več kot 6000 šilingov. Približno enako vsoto, namreč 53 milijonov šilingov, je občina v zadnjih dveh mandatnih dobah izdala za gradnjo občinske hiše — .za velikansko palačo, ki si z njo nekateri vodilni možje v občini hočejo postaviti lasten spomenik iz železa in betona". Na vprašanje, kdo naj poravna te dolgove, list meni, da bodo morali pač občani seči v svoje žepe, kajti .Povišujejo občinske pristojbine — tako kot so storili s pristojbino za priključek no kanalizacijo in vodovod. Po volitvah se obetajo še nadaljnja povišanja. Tako prevalijo dolgove neposredno na občane. Na drugi strani pa je večji del dolgov treba poravnati iz rednega proračuna. Z mastnimi obrestmi za banke in neposredno iz davkov občanov." Spričo tega ni čudno, da zmanjkuje denarja za druge zadeve, ugotavlja Volilna' skupnost Borovlje in dodajat, da bo župan Wo-schitz kot nagrado za tako politiko proti interesom občanov dobil od svoje stranke še državnozborski poslanski mandat. Proti vsemu temu hoče Volilna skupnost Borovtje nastopiti z drugo politiko — .s politiko, ki naj zlomi monopolno pozicijo socialistične stranke v občini." Zaradi te monopolne pozicije namreč o naj- pomembnejših zadevah ne odločajo v občinski sobi, marveč odločitve sprejemajo nekateri posamezniki v občinskem in deželnem vodstvu stranke; v občinskem svetu pa se morajo odborniki podvreči trakcij-ski disciplini in ne ravnajo kot zastopniki občanov, temveč kot zastopniki stranke. .Ne sprejemajo tistega, kar je v interesu občanov, temveč tisto, kor ima vodstvo stranke za potrebno, da ohrani pozicije oblasti v občini." V članku je tudi navedeno, za kaj se zavzema Volilna skupnost Borovlje: H Za enakopraven gospodarski razvoj celotne občine. V okviru priprav na občinske volitve so pred nedavnim v Dobrli vasi postavili kandidate za samostojni nastop pod imenom Enotna lista Do-brla vas/EinheitsIiste Ebernidorf. Med kandidati je precej novih imen, zlasti je zastopana mlajša generacija, s čimer je bilo ustvarjeno boljše izhodišče za uspeh. Nosilec liste je dosedanji občinski odbornik Martin Wastl, kmet iz Lo-vank, rojen leta 1945. Znan je kot prizadeven predsednik domačega prosvetnega društva .Srce", v zadnjih letih pa je tudi v občinski hiši dokazal, da interese občanov dobro zastopa. Na drugem mestu na kandidatni listi je šolski nadzornik Rudi Vouk (1926) iz Dobrle vasi. Tretji kandidat je Martin Pandel, nameščenec iz Mokrij; rojen je leta 1958, in njegova kandidatura dokazuje, da jemlje lista v Dobrli vasi interese mladih volivcev prav tako resno kot druge občinske zadeve. Na 4. mesto je bil izvoljen odvetnik dr. Matevž Grilc (1946) iz Dobrle vasi. Sledi na 5. mestu Jože Plesnik, delavec iz Go-selne vasi. Šesto mesto pa zavzema nameščenka Marija Haschej, Kokje — kajti občinska politika naj bi se ne delala mimo in brez žensk, ko vendar predstavljajo dobro polovico občanov. Na ostalih mestih kandidirajo še: Florijan Sienčnik, kmet in gostilničar, Mokrije; Jakob Potočnik, kmet, Mokrije; Joško Urban, bančni uradnik, Dobrla vas; dr. Luka Sienčnik, živinozdravnik v pok., Dobrla H Za pravičnejšo, boljšo občinsko poliliko brez zadolževanja. H Za več demokracije v občini — proli monopolnim pozicijam posameznih strank. H) Za politiko za občane — proti politiki za stranke. H Za dosledno dvojezičnost v vseh občinskih zadevah — v občinski sobi, v otroškem vrtcu, v šoli, pri vseh uradih, v vsej upravi. .Potrebnosti dvojezičnosti spričo tukaj živeče slovenske narodne skupnosti in spričo bližine meje z Jugoslavijo menda ni treba še posebej poudarjati — vsak dan se kaže, da je obvladanje drugega deželnega jezika v gospodarstvu, v upravi, v vsakdanjem življenju prava življenjska nuja," je rečeno v članku, ki se zaključuje s pozivom: Zato 25. marca podprite Volilno skupnost Borovlje! vas; Olga Vouk, študentka, Dobrla vas; Rudolf Sdouc, upokojenec, Go-selna vas; Rok Bučovnik, kmet, Go-selna vas; Josef Pasterk, gozdni delavec, Kokje; Franc Haschej, zidar, Kokje. V volilnem programu, ki ga bo Enotna lista Dobrla vas predložila občanom v posebni poštni pošiljki, bodo dali najmočnejši poudarek rešitvi gospodarskih problemov. Listi ni do praznih obljub in velikih napovedi, kakor jih je slišati iz ust drugih politikov. Prav na zadnji občinski seji je moral župan Hafner na vprašanje občinskega odbornika Martina Wastla priznati, da glede napovedane gradnje velikega industrijskega obrata za več kot sto zaposlenih na drobolskem polju na občini ne vedo ničesar konkretnega. Tudi deželni glavar torej zbuja le prazne upe. EL zastopa stališče, da bi morala občina domačim podjetjem nuditi vsaj enake ugodnosti, kot jih ponuja tujim investitorjem. Brez pospeševanja domačega gospodarstva pač ne bo možno zagotoviti zadostnega števila delovnih mest. Volilni program EL bo vseboval tudi čisto konkretne zahteve in predloge na raznih področjih občinske politike. V volilni boj gre EL pripravljena in odločena, da s še večjim zaupanjem volivcev skuša uveljaviti dejanske interese občanov, brez socialnega in narodnostnega zapostavljanja, v skrbi za mirno sožitje v občini. v shrhi znimc scžiije v c&cini VEČ DEMOKRATIČNEGA DUHA bo treba vnesti v občinske odbore V sredo 31. januarja so se v Zadružnem domu v Šentjanžu zbrali prosvefaši, zadružniki, mladina in športniki, da se posvetujejo o bližnjih občinskih volitvah v občini Bistrici v Rožu. Sestanka sta se poleg domačinov in odbornika Občinske skupnosti Boštjana Matleja udeležila tudi predstavnika obeh osrednjih organizacij, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser in zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel SmaHe. Do sestavitve kandidatne liste ni prišlo, ker so manjkali oziroma bili zadržani občani iz vzhodnega dela občine, predvsem iz Sveč. Na sestanku so se zmenili, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek 12. februarja zvečer v Zadružnem domu v Šentjanžu. Zastopnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser je obljubil vso potrebno podporo in v svojih izvajanjih med drugim poudaril pomen maloobmejnega prometa v bistriški občini (med obema mejnima prehodoma — cestnim na Ljubelju in železniškim v Podroščici), ki lahko pozitivno vpliva na enakopravni položaj naše narodne skupnosti na Ko- roškem. Podprl je tudi mnenje navzočih, da je treba v občinsko sobo več demokratičnega duha. Navzoči so obsodili vse prej kot demokratično prakso, da se odborniki večinskih strank že prej pomenijo o raznih odločitvah oziroma sklepih, tako da na sejah pride samo še do glasovanja. Iz tega nujno sledi, da bo treba v prihodnje več zdrave diskusije in konstruktivne opozicije. Na volilnem sestanku je prišlo jasno do izraza, da se bo treba odločneje zavzemati za želje oz. potrebe prebivalstva — za dvojezični vrtec, za dvojezično uradovanje, za pravičnejšo delitev subvencij, za izboljšanje prevoza šolarjev (zlasti iz Borovelj nazaj domov) itd. Izražena je bila želja, da bi Občinska skupnost v Bistrici izdata informativni list, ki bi se izrecno posvetil socialno-gospodarskim, komunalnopolitičnim in narodnostnim problemom v občini. Volilni sestanek v Šentjanžu je bil konstruktiven in poln idej. Odvijal se je v prijetnem vzdušju medsebojnega razumevanja. Mednarodno lr leto otroka M.d ! . n. naj bi bilo začetek ° ° ° ^ lepše bodočnosti UflScef človeštva Ge?:er