Na Ptuju, februar 2020 1 PRINCI PTUJSKEGA KARNEVALA 2000–2020 Mestna občina Ptuj Ptuj, 60 let ptujskega kurentovanja, županja Nuška Gajšek Založnik Svet princev karnevala Zanj: Jože Gašperšič, predsednik Sveta princev Javni zavod za turizem Ptuj Zanj: Tanja Srečkovič Bolšec Združenje evropskih karnevalskih mest FECC – Federation European Carnival Cities FECC, zanj: Branko Brumen, generalni sekretar FECC Slovenija, predsednik Andrej Klasinc Uredila in avtorica tekstov: Marija Hernja Masten Oblikovalec: Darko Ferlinc Grafični prelom: Boris Prelog Jezikovni pregled: Darja Plajnšek Skeni fotografij: Boris Prelog, Janko Levanič, Marija Hernja Masten Fotografije: princi (osebna last), Janko Levanič, Jože Kosajnč, Marko Pigac, Boris B. Voglar, Eva Gašperšič, CIP - Kataložni zapis o publikaciji Mankica Kranjec, Marijan Petek, Črtomir Goznik Univerzitetna knjižnica Maribor 398.332.47(497.4Ptuj)(082) Slika na naslovnici: Kurenti pred porušeno minoritsko cerkvijo na Ptuju leta 1951. HERNJA-Masten, Marija V skupini Rudolf Križaj, oče princa Matevža Zokija II. Princi ptujskega karnevala : 2000-2020 / [uredila in avtorica tekstov Marija Hernja Masten ; fotografi-Tisk: Evrografis d.o.o. je princi (osebna last) .. [et al.]. - Ptuj : Svet princev 500 izvodov karnevala, 2020 ISBN 978-961-290-800-3 COBISS.SI-ID 98213889 2 ZAHVALA Svet princev karnevala se zahvaljuje vsem, ki so omogočili izid te publikacije. Jože Gašperšič, princ Gašper I., predsednik Sveta princev karnevala 3 PRINCI KARNEVALA Marija Hernja Masten Minilo je dvajset let, odkar je leta 2000 v zgodbo ptujskega karnevala vstopil nov lik, lik princa karnevala. Kot prvi princ karnevala je to nalogo sprejel Jože Gašperšič, ki ga je Ptuj poznal kot udeleženca v karnevalski povorki bodisi kot kurenta ali klov-na v vodilnem avtomobilu. Njegova inavguracijska slovesnost je bila 11. novembra 1999, kot princ pa je vodil karneval v letu 2000. Nadel si je ime Gašper I. S četrtim princem je prišlo do spremembe. Za princa je bil imenovan Ivo Rajh, član Folklornega društva Lancova vas. Na pobudo predsednika Janka Jerenka naj bi kot princ predstavljal zgodovinsko osebnost kraja in nosil kostum po modi časa osebnosti, ki jo predstavlja. Zamisel je padla na plodna tla, zato tudi vsi naslednji princi predstavljajo in nosijo ime po neki zgodovinski osebnosti svojega kraja. Trinajst princev karnevala je imelo enoletni mandat. Od štirinajstega princa naprej traja njegov mandat dve leti. V katalogu je sistematično podan poenoten opis za vseh sedemnajst dosedanjih princev. Navedeno je društvo, ki je princa predlagalo in ga podprlo v delu, izvor njegovega imena, oblačila in grbi ter darilo. Ker vsi opravljajo dokaj podobne naloge in so prav vsi obiskovali okoliške karnevale, šole, vrtce in vsakovrstne karnevalske prireditve v času svojega mandata, je razumljivo, da v tem katalogu zaradi prostor-ske omejitve nismo zapisali vsega. Izmed njihovih prinčevskih nalog smo izbrali nekatera gostovanja in prireditve, ki so jih uvedli, kot na primer Zokijev Korantov skok in Veganov Turniški pohod, ki sta tradicionalni prireditvi ptujskega karnevalskega programa. Omenjenih je tudi nekaj najbolj odmevnih gostovanj v času njihovega mandata. 4 PRINC KARNEVALA, PREPOZNAVEN PUSTNI LIK NAŠEGA MESTA, IN FECC Branko Brumen, častni predsednik Sveta princev karnevala in generalni sekretar FECC V čast 40. obletnice Kurentovanja 2000 je bil na Ptuju 11. novembra 1999 inavgu-riran 1. princ karnevala Jože Gašperšič kot Gašper I. Princ karnevala je tradicionalni častni pustni lik, značilen za zahodnoevropski kulturno-karnevalski prostor. Izhodi- šče za nastanek lika princa karnevala je bila tudi več kot 120-letna ptujska tradicija urbane kulture mask in maskiranja. Zato smo se na Ptuju odločili, da ta čast pripada tistim predstavnikom pustnih društev, ki aktivno sodelujejo pri ohranjanju, negovanju, predstavljanju in promociji tradicionalnih likov našega okolja s kurentom na čelu ter aktivno sodelujejo na Kurentovanjih. Od 4. princa karnevala naprej predstavlja princ zgodovinsko osebnost okolja, iz katerega prihaja. Princ dobi ime, času primerno opravo in insignije. Na ta način obu-jamo tudi pomembne osebnosti iz zgodovine našega mesta in okolja, ki so s svojim delovanjem pustili vidno sled. Princ ptujskega karnevala je priznan tudi kot princ karnevala pri Evropskem združenju karnevalskih mest (FECC). Leta 2008 je bilo ustanovljeno društvo Svet princev karnevala na Ptuju, katerega člani so vsi dosedanji princi, ki so me kot »ata princev« imenovali za častnega predsednika društva. Častni člani so še dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, Henry van der Kroon, ustanovni predsednik FECC, Andrej Klasinc in Marija Hernja Masten. Aktualni princ karnevala in svet princev karnevala predstavljamo in zastopamo kurentovanje in Ptuj v FECC izmenjavah karnevalskih skupin v slovenskem in evrop-skem karnevalskem prostoru. Ob 60. obletnici ptujskega karnevala bodo princi s svečano akademijo in kulturnim programom svečano obeležili tudi 20. obletnico princev karnevala na Ptuju in v Sloveniji. 5 FECC, Foundation of European Carnival Cities, Evropsko združenje karnevalskih mest FECC je bil ustanovljen leta 1980 ter je vpisan v sodni register v Luksemburgu (Co-urt of Luxembourg). Zveza deluje v štirih kategorijah: - javne ustanove, mesta, nacionalne umetniške skupine (44 mest) - profesionalne turistične in kulturno-umetniške organizacije, organizatorji karnevalov - ljubiteljske, amaterske skupine (etnografske in karnevalske skupine) - fizične osebe, karnevalisti (skupno več kot 600 članov iz 30 držav Evrope in pridruženih članic: ZDA, Arube, Urugvaja, Tunisa, Turčije .. ) Predsednik združenja: od ustanovitve Henry F. M. van der Kroon, od leta 2018 Lars Algel . Temeljne naloge združenja - izmenjava znanj finančne narave, ustanavljanj in upravljanj fondacij - učenje in svetovanje konstrukcij vseh kategorij - tehnično motiviranje volonterjev - promocija karnevalov vsem evropskim institucijam in varovanje kulturne dediš- čine - organiziranje letnih konvencij - zbiranje najrazličnejših informacij o karnevalski tradiciji - izmenjave programov med klubi, glasbenih skupin še zlasti med mladimi - članice vsako leto v eni izmed držav pripravijo srečanje – konvencijo Združenje evropskih karnevalskih mest Slovenije – FECC Slovenija deluje v sklopu federacije od leta 1991. Predsedniki: 1992–2012: Branko Brumen, 2012–2020: Andrej Klasinc, častni senator je dr. Štefan Čelan. Ohranjanje, negovanje, razvoj in promocija karnevalov, tradicionalnih pustnih likov in običajev v slovenskem in mednarodnem prostoru Uvajanje evropskih standardov pri organizaciji karnevalov z izmenjavo organizacij-skih in marketinških izkušenj v slovenskem in mednarodnem karnevalskem prostoru Slovenska mesta v združenju: Dobova, Cerknica, Mozirje, Ilirska Bistrica, Kanal ob Soči, Šoštanj 1994: zastavljen nov koncept kurentovanja (11-dnevna prireditev, karnevalska dvo-rana …) 2000: uvedba lika princa karnevala v ptujski in slovenski karnevalski prostor ter predstavljanje ptujskega kurentovanja in drugih slovenskih karnevalov v mednarodnem karnevalskem prostoru z udeležbo na karnevalih in kongresih Konvencije in večje prireditve - Vsakoletna udeležba na karnevalih v Sloveniji in Evropi s princi, kurenti in drugimi tradicionalnimi pustnimi liki našega območja; obisk 5–10 karnevalov 6 Predsednik FECC Lars Algell in generalni sekretar FECC Branko Brumen - Izmenjava karnevalskih – pustnih skupin s člani FECC v slovenskem in mednarodnem karnevalskem prostoru - Od leta 2000: prireditev Srečanje kurentu podobnih likov Evrope (Kurentovanje 2000) – udeležba predstavnikov šestih držav, članic FECC: Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Makedonije - Organizacija tradicionalnih prireditev FECC: letni kongres in Dies natalis; 11. maj–16. maj 1996: organizatorji letnega 16. kongresa FECC (Ptuj in Maribor), predsednik organizacijskega odbora Branko Brumen - 5.–7. 10. 2007: organizator FECC Dies natalis Ptuj, Slovenija, GH Primus, predsednik organizacijskega odbora Branko Brumen - 2020: potrjena nominacija za jubilejni 40. Letni kongres FECC 2020 Ptuj, Slovenija Ptujčana v FECC Branko Brumen, pravnik, politik. Že vrsto let se posveča kurentovanju, ohranjanju pustne tradicije in promociji Ptuja. Branko Brumen deluje v Združenju evropskih karnevalskih mest (FECC) že od leta 1990. Tega leta je Ptuj obiskal Henry F. M. van der Kroon, predsednik FECC. Branko Brumen je bil takrat predsednik Izvršnega sveta Občine Ptuj in ga je ideja o vključitvi Ptuja v to največjo evropsko karnevalsko globalno organizacijo s sedežem v Luxemburgu pritegnila. Tega leta je Izvršni svet Občine Ptuj sprejel odločitev o vključitvi Ptuja v FECC. Uradni sprejem občine Ptuj v FECC je bil na generalnem kongresu FECC leta 1991, Branko Brumen pa je bil imenovan za generalnega predstavnika (General Deputy) za Slovenijo. Kurentov skok naznani začetek pustnega časa na Ptuju. V družbi z boksarskim šampionom Dejanom Zavcem na domačiji princa Matevža Zokija I. 7 FECC, izvršni odbor s pokojnim predsednikom Henryjem F. M. van der Kroonom Med letoma 1992 in 2012 je bil predsednik FECC Slovenija, leta 2012 do 2018 je bil izvoljen za podpredsednika FECC (International Board), od 2018 do 2021 je bil izvoljen za generalnega sekretarja FECC (International Board). Za jubilejno 40. Kurentovanje 2000 je po vzoru FECC tudi na Ptuju uvedel lik princa karnevala. Za delo mu je predsednik FECC leta 2000 podelil medaljo za zasluge, leta 2007 je dobil pečat mesta z likom sv. Jurija Mestne občine Ptuj in leta 2016 medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije. Andrej Klasinc, ekonomist, gospodarstvenik. Od mladih nog živi z bogato ptujsko zgodovino in v njej tudi aktivno deluje. Je predsednik sveta Zavoda za turizem na Ptuju in je tesno povezan s kulturno in turistično ponudbo Ptuja. Ustanovitelj društva Ano LXI X Poetovio, ki ohranja zgodovino antične Petovione in vsako leto prireja Rimske igre. Vključen je v ptujski karneval, deluje v svetu princev, za mandat 2012–2020 je bil izvoljen za predsednika FECC Slovenija. Kdo je princ karnevala V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest, ki združuje mesta in organizatorje karnevalov v več kakor 50 nacionalnih združenjih predvsem zahodne Evrope, je lik PRINC KARNEVALA pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola. Ptuj in Slovenija sta člana FECC od leta 1991. Častni naziv princ karnevala se podeli tistemu, ki deluje v duhu ohranjanja bogate tradicije kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem in se je izkazal z delom na druž- beno-kulturnem področju ter je s svojim aktivnim sodelovanjem, kot kurent ali drug pustni lik, opravljal promocijo na Ptujskem ali širšem območju. Funkcija princa - predstavlja Ptuj, njegov tradicionalni pustni karneval in vse občine ter okoliške karnevalske prireditve, - je protokolarni mojster na vseh pustnih prireditvah in zastopa organizatorje in maske na otvoritveni slovesnosti ter v času celotnega pustnega dogajanja doma in v tujini, - princ v času kurentovanja od župana simbolno prevzame ključe mesta, vodi pustne povorke, predstavlja pustne like na karnevalih doma in v tujini, - predstavlja tradicionalne etnografske in urbane pustne like. 8 Tradicija karnevala na Ptuju se začne pri najmlajših. Leta 2013 na otroškem karnevalu župan MOP dr. Štefan Čelan, predsednik FECC Henry van der Kroon in Branko Brumen, podpredsednik FECC Imenovanje princa karnevala Princa karnevala je v začetku imenoval organizacijski odbor karnevala, od ustanovitve sveta princev karnevala pa ga imenuje le-ta. Umestitev je na martinovo, 11. novembra, saj velja ta praznik za začetek zimskega pusta. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena leta 1999 za karnevalsko leto 2000. Prvi princ karnevala je postal Jože Gašperšič z imenom Gašper I. Od četrtega princa karnevala naprej predstavlja na Ptujskem princ karnevala neko zgodovinsko osebnost svoje okolice. Princi karnevala 2019 9 1Jože Gašperšič,princ Gašper I.Prvi princ karnevala 2000 Gašper I. je v sodelovanju s svetom princev izdelal zemljevid princev. Jože Gašperšič, znan Ptujčan, nekoč v pustni povorki nepogrešljiv v skupini klov-nov v originalno ohranjenem trabantu. Leta 1960 je Zgodovinsko društvo Ptuj v sodelovanju z markovsko etnografsko skupino prvič pripravilo kurentovanje na Ptuju. Kurent je bil tipična pustna etnografska maska, ki se je ohranila v okoliških vaseh Ptuja, Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja. Jože Gašperšič je kurenta približal mestnim fantom, ki so bili večinoma tudi člani Smučarskega kluba. Ptujski ski klub kurent je podobo kurenta predstavil svetovni javnosti. Skupina ptujskih kurentov je obiskala štiri zimske olimpijade (Sarajevo '84, Calgary '88, Albertville '92, Lillehammer '94), deset svetovnih alpskih smučarskih prvenstev, so-delovali so tudi na Zlati lisici v Mariboru. Na martinovo leta 1999 je postal prvi princ ptujskega karnevala. Nadel si je ime Gašper I. in je leta 2000, v času svojega mandata, opravil pionirsko delo, saj je zas-tavil naloge princa in ustvaril osnove njegovega imidža. Njegovo prinčevo obleko je kreirala Barbara Plavec v ptujskih barvah (siva, rdeča, modra) s simbolno obrobo zidnih zaključnih cin. Kostum dopolnjujejo kratka rdeča pelerina, čepica, modre ali rdeče nogavice in rdeči čevlji. Grb simbolizira princa Gašperja I. in je razdeljen na štiri polja, ki jih razmejuje sim-bolna vijugasta linija haloških gričev ter vertikala kot enica. Polji 1 in 4 imata inicialki imena JG. V polju 2 je lev, njegov zodiak, v polju 3 pa grozd, ki simbolizira vinogradništvo, s katerim se princ ukvarja že več kot štirideset let. Delo princa Gašperja I. - 11. novembra 1999: prva inavguracija princa ptujskega karnevala na Mestnem trgu - Februar 2000: župan Mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci je predal ključe mesta (majhen ključek za drvarnico) - Sodelovanje z vinsko kraljico Angeliko, pustno princeso Mozirja in mozirskim karnevalom - Februar 2000: karnevalske prireditve in obveznosti princa - Zaključek karnevala: princ Gašper I. vrne županu mesta Ptuj ključ, ki ga je izdelal njegov kancelar Franc Muzek. Ta ključ se odslej uporablja na uradnih predajah med princi in pri drugih protokolarnih dolžnostih. Po preteku mandata in izvolitvi novega princa je Gašper I. nadaljeval z delom. Kot prvi princ sodeluje na vseh kurentovanjih, kot predsednik vodi Svet princev karnevala ter aktivno promovira kurenta doma in v tujini. Kot starosta princev je izdelal zemljevid ozemlja ptujskih princev in izdal promocijsko zgoščenko z naslovom Saga o princih ptujskega karnevala v sodelovanju s svetom princev. Princi karnevala so ustvarili tudi prijateljsko medsebojno sodelovanje. Gašper I. je svojo 70-letnico praznoval skupaj s princi na svojem vinogradu v Varejah. 10 Grb princa Gašperja I. Darilo Buteljka lastnega pridelka z geografskim poreklom iz Vareje v Halozah: vrhunsko vino – rulandec (sivi pinot) in liker kurentov napitek (ptujska viagra), oboje pod znamko kurenta (nalepka z značilnim Miheličevim kurentom, ki ga je slikar dovolil uporabljati v ta namen). Prinčev večer na Turnišču leta 2015 Jože Gašperšič v družbi drugih princev na trgatvi v mestnem vinogradu leta 2009 11 2Zvonko Križaj, Matevž Zoki II.Drugi princ karnevala 2001 Srednjeveški dan v Dornavi leta 2013 Zvonko Križaj je doma v Budini, Ribiška pot 20. Pri Križajevih se je tradicija kurenta prenesla preko starega očeta, po katerem si je princ nadel ime Matevž. Po očetu Rudolfu, ki je bil kurent že leta 1951, je Zvonko - Zoki podedoval star kravji zvonec, ki je pozvanjal na očetovi kurentiji. Kot deček je vsako leto nestrpno pričakoval za- četek kurentovanja in polnoč po svečnici, ko si je smel nadeti zvonce in pozvanjati kot kurent. Idejo je leta 2001 kot princ spremenil v prireditev Kurentov- korantov skok. Zoki je pri Folklornem društvu Markovci plesal polnih 15 let, kopje pa v okviru kopjaške skupine vihti še danes na raznih gostüvajih in prireditvah. Kot pokač si je na Pastirskih dnevih v srbski Mužlji z najglasnejšim pokom in s 76 poki v minuti pri-dobil laskav naziv naj pokač z velikim bičem. Na domačiji je uredil kurentov muzej, v katerem je razstavljenih vseh sedem pustnih likov: kurent, rusa, kopjaš, piceki, vile, medved in ded, ki babo nosi. Njegovo življenje in nastopanje v javnosti je povezano s konji. Kot princ je na umestitev prijahal na konju, v pustni povorki pa se je peljal na kvadrigi v spremstvu 55 konjenikov. Na vseh velikih prireditvah je njegova kočija nepogrešljiva; tudi naslednjim princem je s konjsko vprego in kočijo polepšal prin- čevske nastope. Kot glasnik kurentov, ptujskega karnevala, ohranjanja šeg in navad je veliko prepo-toval in navezal stike s podobnimi društvi v vseh nekdanjih republikah bivše jugo-slovanske države. Princ je oblečen v pravljično oblačilo srednjeveških princev. Nosi rumene hlače in visoke črne škornje. Črna tunika z zlatimi rokavi je prepasana s širokim usnjenim pasom. Na glavi ima čepico. Na njegovem praporu je uprizorjena rimska konjska vojaška vprega, nad katero je silhueta ptujske vedute z gradom. Delo princa 2000–2001 - 11. 11. 2000: Zvonko Križaj, Matevž Zoki II., je na umestitev princa karnevala na Mestni trg prijahal v spremstvu 55 konjenikov - 3. februar 2001: po svečnici je bil prvič organiziran Kurentov skok na Križajevi doma- čiji - Februar 2001: predaja ključev mesta - 4.–7. marec 2000: pustne in karnevalske prireditve - Obisk vseh okoliških in drugih fašenkov: Markovci, Lancova vas, Mozirje … - 5. december 2009: na domačiji v Budini zasadi prinčevo lipo Nadaljevanje dela Kot princ je leta 2001 dal idejo in pripravil prvo prireditev Korantov skok, ki poslej za vse kurente in prince karnevala predstavlja simbolični začetek pustovanja na Ptujskem. Oblečen v tradicionalne pustne like (medved, kopjaš ali pokač) še vedno aktivno 12 Princ Matevž Zoki I . je vse življenje povezan z naravo in konji. Njegov prapor ima rimsko konjsko vprego, nad katero je silhueta ptujske vedute. nastopa in pustno tradicijo prenaša na mlade. Poslanstvo promocije kurenta in ptujskega karnevala nadaljuje z gostovanji v Pančevu (2005), Kavadarcih (2008), Leskovcu (2009) in Vrnjački Banji (2009), v Dornavi leta 2013 in 2014 z obešanjem zvonca, leta 2014 obišče Banjo Koviljačo in leta 2015 Prinčev večer v Turnišču. Leta 2017 nastopi na ptujskem karnevalu s skupino kopjašev. Darilo Kopija starega družinskega kurentovega zvonca. Na zvoncu je narisana veduta Ptuja in napis Princ Matevž - Zoki, Ptuj 2001. Na domačiji hrani največjo zbirko kuren-tovih zvoncev pri nas. Matevž Zoki I . je kot princ leta 2001 uvedel Kurentov skok. Običaj, ko si kurent na polnoč po svečnici prvič nadene zvonce. Kurentov Na kurentovem skoku leta 2014 sta princ Matevž Zoki I . in njegov skok na Zokijevi domačji je postal tradicionalni začetek ptujskega brat očetove zvonce predala Zokijevemu sinu Matevžu. pustovanja. 13 3Zlatko Gajšek,Zlatko Don III. Podlehniški Tretji princ karnevala 2002 Zlatko Gajšek kot princ nosi ime Zlatko Don I I. Podlehniški. Zlatko Gajšek je znan nosilec kulturne dejavnosti v Podlehniku, kjer kot predsednik Kulturno-folklornega društva Podlehnik obuja in prenaša na mlajše rodove bogato haloško etnografsko tradicijo, najbolj pa je znan kot haloški kurent. Zlatko Don I I. Podlehniški je bil prvi princ ptujskega karnevala iz okolice nekdanje ptujske občine. Funkcijo princa karnevala je opravljal v letu 2002. Po prenehanju mandata nadaljuje delo v društvu, v svetu princev sodeluje na vseh prireditvah, gostovanjih, v domačem okolju pa s skupino Kurent orač ob pustu obišče vse do-mačije. V Podlehniku sedaj že tradicionalno opravijo pokop pusta. Prinčeva oprava je pravljično oblačilo srednjeveških plemičev. Kratka sivo-rdeča pelerina in baretka iste barve dopolnjujeta prinčev kostum. Grb simbolizira prinčevo delo, zato ima v grbu upodobljen podlehniški gradič, sti-lizirano kurentovo masko in plug ter vinsko trto z grozdom v zeleno-rumeni barvi jesenskih Haloz. Delo princa 2001–2002 - 11. 11. 2001: umestitev tretjega princa karnevala na Mestnem trgu na Ptuju - 3. 2. 2002: po svečnici Kurentov skok - 3. 2. 2002: etnografska povorka na Ptuju - 4. 2. 2002: obisk v parlamentu, kjer je skupino kurentov sprejel Borut Pahor, predsednik državnega zbora in pokrovitelj kurentovanja leta 2002 - 8. 2. 2002: princ z otroki na ptujskih ulicah - 10.-12. 2. 2002: pustne in karnevalske prireditve, obisk v Vidmu pri Ptuju, v Lancovi vasi in na osnovni šoli v Žetalah - 21. 4. 2002: udeležba na karnevalu v Lignanu - 29. 6. 2002: prinčev piknik, Zaranšek, Pristava Nadaljevanje dela - Od 2003 naprej: kurentov skok na domačiji Matevža Zokija II., obisk Vrnjačke Banje ter leta 2010 Francije - 22. 4. 2009: princ posadi lipo na posestvu Lovske družine Podlehnik - Delo v okviru društva in nastopanje na etnografskih povorkah, pokop pusta v Podlehniku, skupina Kurent orač v času pusta obišče domačine, skupina Pokači nastopa doma in v tujini Darilo Steklenica s haloškim žganjem, slivovka (kačja slina) 14 Grb tretjega ptujskega princa Princ Zlatko Don II . Podlehniški po opravljenem mandatu nadaljuje delo v Kulturno-folklornem društvu Podlehnik, kjer skrbi za ohranjanje etnografske tradicije Haloz. V skupini Podlehniški orači na ptujskem karnevalu Princ Zlatko Don II . Podlehniški kot predstavnik Tretji princ karnevala Zlatko Don II . Podlehniški s člani reda ptujskega karnevala na gostovanju v Franciji v mestu vitezov vina na Ptuju, kjer je bil pater Mirko Pihler (1942–2014) Leucate leta 2010. konzularni vikar. 15 4Ivo Rajh,Plemeniti Moschkon Rajh iz Lančjega dvora Četrti princ karnevala 2003 Ivo Rajh je deloval kot aktivni član Folklornega društva Lancova vas v občini Hajdina. Dobil je častni naziv občinskega viničarja in kletarja in bil vsako leto med kurenti. S svojim prizadevanjem je povezal turistično tradicijo Hajdine in krst vina pri župnijski cerkvi sv. Martina tako s Ptujem kot z okolico. Leta 2008 mu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil zlato jubilejno Maroltovo značko za dolgoletno delo pri obujanju in negovanju slovenskega ljudskega izročila. Na pobudo Janka Jerenka, predsednika Folklorne skupine Lancova vas, je Ivo Rajh kot prvi princ za lik princa predstavljal zgodovinsko osebnost svojega kraja. Za njim so se tako odločili tudi naslednji princi karnevala in vsi predstavljajo zgodovinsko osebnost svoje okolice. Lancova vas je v pisnem viru izpričana leta 1265 in je imela svojo lastno gospoščino z dvorcem, imenovanim Lančji dvor. Ena izmed lastnic dvorca je bila od leta 1624 znana italijanska plemiška rodbina Moschkon (Moscon), zato je princ nosil ime Plemeniti Mochkon Rajh iz Lančjega dvora. Princ je oblečen v modno oblačilo plemiča druge polovice 17. stoletja. Obleka je narejena iz rdečega žameta s širokimi hlačami in krajšim suknjičem. Bogata bela srajca ima velik ovratnik. Na nogah ima bele nogavice, čevlji pa imajo peto in veliko pentljo. Na glavi nosi širokokrajni klobuk s pavovim peresom. Kostum je zasnoval dr. Sergej Vrišer, sešili pa so ga v krojaški delavnici mariborskega gledališča. Prinčev grb je stiliziran originalni grb Moschkonov. Grb je razdeljen na štiri polja s srčnim poljem v sredini. V poljih 1 in 4 sta v zlati barvi upodobljena leva, v poljih 2 in 3 pa je rdeča muha. V srčnem polju so upodobljeni lok s tulcem in dve osmerokraki zvezdi. Delo princa 2002–2003 - 11. 11. 2002: na umestitev princa karnevala na Mestni trg se je princ pripeljal v spremstvu svoje garde - Po svečnici se je udeležil Kurentovega skoka - Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan mu preda mestni ključ in oblast - 22. 2.–4. 3. 2003: 43. ptujsko kurentovanje, udeležba na pustnih in karnevalskih prireditvah in obisk okoliških folklornih prireditev in kurentovanj (Lancova vas, Cirkulane) - 2009: zasadi prinčevo lipo pri vaškem domu v Lancovi vasi Nadaljevanje promocije Poslanstvo promocije rogatega koranta in ptujskega karnevala nadaljuje z organizacijo različnih oblik sodelovanja med občinama Hajdina in Ptuj, z vsakoletnim martinovan-jem, gostovanji in s sodelovanjem v svetu princev. Ivo Rajh je kot podjetnik uporabil 16 Prinčev grb je stiliziran originalni grb rodbine Moschkon (Moscon). svoje prinčevsko ime Moschkon in leta 2006 na Hajdini odprl picerijo Moschkon. Princ je za svoje darilo izbral kipec rogatega koranta iz terakote. Buteljka vina, rumeni muškat letnik 2002 lastne proizvodnje, pa je imela prinčevo nalepko. Na Mestnem trgu na martinovo leta 2002 Nagovor princa karnevala v pustni dvorani v Lancovi vasi Leta 2006 je Ivo Rajh na Hajdini odprl picerijo Moschkon. 17 5Branko Cajnko, princ Friderik Cajnko V. Peti princ karnevala 2004 Branko Cajnko, samostojni podjetnik iz Ptuja, znan in uveljavljen član društva Koranti Poetovio Ptuj je bil zaradi svojega aktivnega delovanja imenovan za princa karnevala za leto 2004. Njegovo prinčevo ime izvira iz zgodovine Velike Nedelje, od koder izhaja. Osebnost, ki jo princ predstavlja, je Friderik I I. Ptujski (1180–1220). Mejno ozemlje na črti Ormož–Borl je bilo od 9. stoletja v lasti salzburške nadškofije. Salzburžani so varstvo obmejnega ozemlja prepustili svojim ministerialom, ki so po Ptuju prevzeli ime Ptujski. Friderik I I. Ptujski je v 12. stoletju ta svet iztrgal iz rok Madžarov in mejno črto premaknil do Središča in Zavrča. Cesar Rudolf I. Habsburški mu je to ozemlje dal v last kot nagrado, Friderik I I. Ptujski pa ga je podaril vitezom nemškega viteškega reda (križnikom). Ti so ustanovili komendo, v 13. stoletju postavili cerkev Sv. Trojice in kmalu zatem še hospital ter do konca srednjega veka širili svojo posest v Ormoške gorice in po Ptujskem polju. Pod gradom se je v varstvu križnikov razvilo naselje. Princ je oblečen v oblačilo, ki so ga nosili vitezi nemškega viteškega reda konec 18. stoletja. Nosi črne hlače do kolen in rdeče nogavice, obut pa je v črne čevlje. Izpod suknjiča, ki ima na prsih bel križ, gleda ovratnik bele srajce. Bela pelerina ima na strani šapast križ, znak nemškega viteškega reda. Princ nosi na glavi prinčevo kapo. Prinčeva zastava ima na beli podlagi grb, v katerem je šapast križ nemškega vite- škega reda. Delo princa 2003–2004 - 11. 11. 2003: umestitev petega princa karnevala na Mestnem trgu - 11. 11. 2003: ob martinovanju je princ za goste in obiskovalce pripravil pojedi-no v svoji »trdnjavi« − v lokalu Sima v Prešernovi ulici - Februar 2004: princ Friderik V. je vabilo na kurentovanje odnesel tudi v Državni zbor Republike Slovenije, kjer ga je sprejel predsednik Borut Pahor - Februar 2004: župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan mu je na karnevalski dan predal oblast in ključ mesta Ptuj. Kot princ je obiskal okoliške karnevalske prireditve: Videm, Lancova vas, Markovci - Princ karnevala kot glasnik karnevala v Vrnjački Banji, Metliki, v Novem mestu, Mirni Peči, Podkumu in v Zagorju - 24. 9. 2009: ob svetovnem dnevu turizma je zasadil prinčevo lipo v Mestnem parku na Ptuju Kot darilo je princ izbral na steklo narejen relief korantove kape ter buteljko muška-ta z nalepko princa Friderika Cajnka V. Nadaljevanje dela Po preteku mandata princa karnevala je začel s svojo gardo aktivno delovati v društ-vu Koratni Poetovio Ptuj ter leta 2004 prevzel predsedniško funkcijo, ki jo opravlja še 18 Prinčeva zastava simbolizira nemški viteški red iz Velike Nedelje. danes. Kot reprezentant ptujskega karnevala in kurenta je obiskal karnevale Strumica, Kavadarci, Novi Vinodolski, Sračinec, Ludbreg, Mužlja, karnevala v Gradcu in belgijskem Arlonu. Aktivno se je vključil tudi v društvo Anno 69, ki na Ptuju ohranja rimsko tradicijo in od leta 2007 prireja Rimske igre. V društvo so se vključili vsi princi karnevala in postali senatorji. Bil je pobudnik ustanovitve Sveta princev karnevala, ki je bil nato ustanovljen v času šestega princa. Obisk princa Friderik V. s skupino Korant Poetovio Ptuj v Ljubljani pri podjetju Supernova na Rudniku leta 2018 Poslanstvo princa Branko Cajnko nadaljuje z delom v društvu Korant Poetovio Ptuj. Na sliki ob 30. obletnici društva 19 6Marjan Cajnko, Plemeniti Holeneški VI. Šesti princ karnevala 2005 Marjan Cajnko iz Rogoznice je dolgoletni aktiven član Kulturnega društva Rogoznica ter bil tudi njegov predsednik. Njihova skupina kurentov je nepogrešljiv del ptujskega kurentovanja. Princ je ime dobil po srednjeveških lastnikih primestnega dvorca Purgstal v Rogoznici, ki ga je imela rodbina Holeneških. Leta 1477 je bil lastnik gospostva Friderik von Rat, ki je rogozniški dvor dobil v fevd od salzburške nadškofije. Na posesti je bil mlin, ki ga je imel mlinar Matej. Za Ratom je postal lastnik Reinprecht Holeneški. Holeneški so bili lastniki številnih posesti, med njimi tudi gospoščine Hrastovec. Andrej Holeneški je močno povečal hrastovško posest, dobil je tudi rogozniški dvor, ki ga je dobro utrdil. Nato se je rodbina Holeneških zapletla v dedni spor s Herberste-ini. Ker je v dediščino spadal tudi rogozniški dvor, so ga izgubili. V prinčevem spremstvu je zato ob vojakih tudi njegov najpomembnejši podložnik mlinar Matej. Princ je oblečen v oblačilo plemiča po modi druge polovice 15. stoletja. Kostum za princa je sešil Vili Krajnc, ki je oblekel že tri prince in folklorno skupino Lancova vas. Prinčev grb je v rumeni in zlati barvi . Razdeljen je na štiri polja, v sredini pa je srč- no polje. V poljih 1 in 4 je upodobljena čaplja, polji 2 in 3 imata na srebrnem polju prečne kare. V srčnem polju je upodobljena cedilka. Delo princa 2004–2005 - 11. novembra 2004: inavguracija šestega princa ptujskega karnevala - 3. 2.–8. 2. 2005: 45. ptujsko kurentovanje in karnevalske prireditve - Obisk fašenka v Dornavi - 2005: gostovanje princa v Strumici - 2005: Plemeniti Holeneški VI. je bil prvi princ, ki se je udeležil trgatve v mestnem vinogradu na Ptuju Nadaljnje delovanje Princ Plemeniti Holeneški VI. je nadaljeval z delom ohranjanja kulturne dediščine in etnografskega izročila tudi po letu prinčevanja. Prvih šest princev je ustanovilo Svet princev, kjer aktivno sodeluje. Delo je nadaljeval v Kulturnem društvu Rogoznica, kjer sodeluje pri pevskem zboru. Ob pripravah vsakoletnega pustovanja na Ptuju se udeležuje Kurentovega skoka, mlade spodbuja, da ohranjajo vaško tradicijo obiskovanja kurentov na domovih. 25. 4. 2009 je zasadil prinčevo lipo pri Domu krajanov v Rogoznici. 20 Darilo Namizna zastavica z grbom Holeneških in pečat z grbom šestega princa ptujskega karnevala V karnevalskem šotoru je princ pozdravil vse karnevalske skupine, članice domačega društva so spekle slanike. V sodelovanju z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj je kot princ Princ Plemeniti Holeneški VI. in drugi princi so se udeležili obiskal Jurjevo tržnico leta 2006. prinčeve nedelje 27. januarja 2013. 21 7Marko Klinc, princ Hauptman Spuhljanski VII., poveljnik strelskega dvorca Sedmi princ karnevala 2006 Marko Klinc je znan in odličen tapetniški mojster iz Spuhlje. Spretnost izdelovanja kurantij – korantij je iz Markovcev v Spuhljo prinesel sedlarski in tapetniški mojster Marko Klinc starejši, ki je bil kurent od druge svetovne vojne; udeležil se je tudi prvega karnevala leta 1960 in enega od gostovanj v Opatiji, na katerem je kurent postal znan po vsej Jugoslaviji. Ded Marko je tradicijo izdelovanja korantij prenesel na vse tri sinove: Branka, Vlada in Marka. Da bo tradicija živela tudi naprej, je Marko (princ) v skrivnost izdelave kurentovega oblačila že vpeljal sina Primoža. Sodeloval je pri Folklornem društvu Markovci, kurentih, godbi na pihala in številnih drugih društvih. Marko Klinc sodi med redke ohranjevalce in izdelovalce korantij. Princa spremljajo člani kulturnega društva folklornih dejavnosti Korant Spuhlja in predstavljajo vojake strelskega dvorca. Njegov nastop so podprli tudi sovaščani, kostumirani v njegove podložnike. Osebnost, ki jo princ predstavlja, je poveljnik, hauptman strelskega dvorca, ki je bil v Spuhlji v srednjem veku. Zaradi bližine meje z Ogrsko ter nasilnih in roparskih napadov Madžarov je imela salzburška nadškofija v svojih mejnih vaseh več strelskih dvorcev, po katerih se še danes imenujejo vasi (npr. Strejaci in Strelci, ki so morali braniti deželo, v zameno pa so bili osvobojeni dajatev). V Spuhlji gre za star dvorec, ki mu lahko sledi-mo od 1320. leta naprej, ko ga je imel v lasti Fricel iz Spuhlje. Leta 1542 je dvorec opus-tel. Jurij Zäckeli je dvorec Pichlhof prodal svojemu gorskemu mojstru Francu Gregoriču. Princ ima bogatejšo obleko kot njegovi vojaki. Nosi žametni suknjič, ki je narezan na trakove in podložen z blagom druge barve. Bogato nabrani rokavi so, kakor hlače, iz rdečega žameta. Obut je v visoke škornje, za pasom ima tanek poveljniški meč. Prinčev grb je podolžno razdeljen na rumeno (žitno polje) in modro stran (Drava), ki ju ločuje vijuga. V rumenem polju je v zlatem trikotnem ščitku modra perutnica. Grb krasi zlato-črn vojaški šlemni okras z dvema perutnicama. V modrem delu zastave je demonska maska koranta. Delo princa 2005–2006 - 11. november 2005: inavguracija princa ptujskega karnevala na Mestnem trgu - 2. februar 2006: po svečnici se princ Klinc Hauptman Spuhljanski udeleži Kurentovega skoka ter simbolično spusti koranta v deželo, da bo pregnal zimo, privabil pomlad in prinesel srečo - 18.–28. 2. 2006: kurentovanje in karnevalske prireditve - Obisk fašenkov v okolici: Videm, Cirkovce, Bukovci, Stojnci - Marec 2006: gostovanje princa na karnevalu v belgijskem mestu Arlon - Gostovanja: Strumica, Vinodolski - 31. 12. 2008: posaditev lipe pri večnamenski dvorani v Spuhlji 22 Prinčev grb ponazarja Dravo in rodovitno Ptujsko polje, ki mu vlada kurent. Nadaljnje delovanje Aktivno sodeluje na kurentovanjih in je promotor karnevalske tradicije. S skupino tlačanov se vsako leto udeleži srednjeveških grajskih iger na Ptuju. Še vedno pa je najpomembnejši del promocije delo v delavnici, kjer ga obiščejo številne skupine turistov in si od blizu ogledajo izdelavo korantij. Kot vojak je princ za darilo izbral helebardo, ki jo nosijo njegovi vojaki. Kurentov robček z natisnjeno podobo princa in ročno pletene stekleničke z domačim žganjem. Tradicija izdelave korantij pri Klinčevih gre iz roda v rod, saj jih je izdeloval že ded Marko, Marko ml. (princ) pa je tradicijo izdelovanja korantij že prenesel na sina Primoža. V sodelovanju z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj je kot princ Tlačani Klinca Hauptmana Spuhljanskega na karnevalu v obiskal Jurjevo tržnico leta 2006. Markovcih 23 8Slavko Kolar, plemeniti Kacherl, deželni proviantni mojster Osmi princ karnevala 2007 Slavko Kolar iz Ptuja je zaposlen pri slovenski policiji in je član etnografskega društva Ježevka. Družinsko društvo ima sedež v štoku na Mestnem Vrhu 24 in se posveča kurentovanju in pustnim likom. Slavko Kolar velja za soustanovitelja društva. Osebnost, ki jo princ predstavlja, je Žiga Ivan Kacherl, deželni proviantni mojster, ki je imel dvorec »Kaherlov dvor« nekje med Rabelčjo vasjo in Grajeno. Do 16. stoletja sta bila dvorec in posest last gospodov Lambergov iz Majšperka, nato ju je kupil bogati upravitelj ptujskega gradu Ivan Pauman. Dvorec je za doto dobila hčerka Magdalena, upravljal ga je mož Kacherl. Kacherl je izhajal iz bogate rodbine in je opravljal pomembno službo deželnega proviantnega mojstra, umrl je leta 1633. Njegova naloga je bila, da je deželo oskrboval z živežem in orožjem, še posebej Vojno krajino (1538). Vdova Magdalena je zašla v dolgove, zato je posest in dvor 1658 prodala ptujskim dominikancem, ki so dvorec prezidali in v njem uredili lepo hišno kapelo. Po ukinitvi dominikanskega samostana, leta 1786, je bila podržavljena in za njo se je počasi izgubila sled. Kacherl je oblečen v bogato oblačilo plemiča 17. stoletja. Nosi krajše hlače, telovnik in kratko ogrinjalo. Spremlja ga osebna vojaška garda. Oblačilo za princa in njegovo spremstvo je kreirala Vera Maroh. Prinčev grb je povzet po izvirnem Kacherlovem v modri, rdeči in srebrni barvi. V poljih 1 in 4, ki sta modri, je srebrn celopostavni stoječi lev, ki kaže na vojaško in gospodarsko moč. V poljih 2 in 3, ki sta rdeči, je srebrna vaza z rožami, kar govori o tem, da so člani rodbine omikani in naklonjeni umetnosti. Delo princa 2006–2007 - 11. 11. 2006: umestitev devetega princa karnevala - 2007: princ se je po svečnici udeležil Kurentovega skoka, s čimer se uradno začne čas pustovanja - 8. 2. 2007: na kulturni praznik ponese v slovenski parlament povabilo na ptujsko kurentovanje - 10. 2.–20. 2. 2007: 47. ptujsko kurentovanje - 2007: obisk fašenkov: Dornava, Lancova vas - 20. 2. 2007: z mestne hiše je snel svojo zastavo in vrnil oblast podžupanu, saj je bil župan s kurenti društva Kurent Center na Kitajskem - 2007: gostovanja v Budvi - 21.–29. 4. 2007: 17. konvencija FECC, Tunis - 5.–7. 10. 2007: rojstnodnevno praznovanje Dies natalis, gostovanje FECC na Ptuju - Oktober 2007: princ se je udeležil trgatve v Destrniku, po njem poimenujejo Kacherlovo vino - 1. 4. 2009: princ posadi lipo v Drstelji 21, Destrnik 24 Prinčev grb je povzet po izvirnem Kacherlovem v modri, rdeči in srebrni barvi. Nadaljevanje dela Slavko Kolar nadaljuje z delom v etnografskem društvu Ježevka, v svetu princev, pri zvezi kurentov in rimskih igrah. Gostovanj na domačih in tujih pustovanjih se udele- žuje s ptujsko delegacijo princa karnevala. Prinčevo darilo je bilo vino s pečatnim odtisom njegovega grba ter pivski vrč z grbom. Princ s spremstvom na praznovanju FECC Dies natalis leta 2007 na Ptuju V veseli družbi na prinčevem večeru leta 2011 2008, 14. junij na gostovanju v Banja Luki 25 9Princ Miran Urih,majer Cirkovški IX. Deveti princ karnevala 2008 Miran Urih, podjetnik iz Cirkovc, glasbenik, ki ima svoj ansambel Pepi krulet. Kot znan kulturnik, član Prosvetnega društva Cirkovce ter redni glasbeni spremljevalec folklorne sekcije in ploharjev skrbi za ohranjanje pustnih običajev in šeg na Dravskem polju. Zgodovinska osebnost, ki jo princ predstavlja, je majer cirkovške posesti ženskega dominikanskega samostana iz Studenic, katerega delo je bilo tesno povezano z vasmi na Dravskem polju. Samostan je ustanovila Zofija Rogaška, ki je že pred letom 1237 v Studenicah ustanovila hospic oziroma hospital, namenjen popotnikom in revežem, ki so se tu ustavili na poti med Ptujem in Celjem. Zofijina sestra Rikarda, žena Otona Kunšperškega, je hospicu darovala 12 kmetij iz svoje dediščine: v Stražgojncih dve, osem kmetij v Dragonji vasi in dve kmetiji v Cirkovcah. V Cirkovcah je samostan poleg župnije sv. Marije za posest uredil majerijo, ki jo je upravljal majer ali oskrbnik. Vodil je tudi vse finančne posle, delo na pristavi in evidenco nad kmeti, pobiral dajatve, pisal razna pisma in bil v stiku s samostanom. Ko je cesar Jožef I . samostan ukinil, je bila posest razprodana. Leta 1782 je komisija popisovala stanje in ugotovila, da je na majeriji poleg majerja in njegove družine delalo še nekaj hlapcev, dekel in pastirjev. Princ nosi obleko bogatega uradnika s konca 18. stoletja. Kostum ima daljši črn plašč, pod njim pa hlače pumparice, belo srajco z žabojem in telovnik. Na glavi ima širokokrajni klobuk, ki ga krasi pero, na nogah pa nogavice in modne čevlje z zapon-ko. Kostum za princa je kreirala Vera Maroh. Grb ima v sredini na črni podlagi stiliziran monogram v obliki kare - prekrižani črki M in U (inicialki prinčevega imena in pri mka). Na vsaki strani simbola sta dve zlati jabolki, ki simbolizirata dobrotnici studeniških dominikank. Prinčevo spremstvo sta ustanoviteljici in dobrotnici studeniškega samostana Zofija Rogaška in njena sestra Rikarda, žena Otona Kunšperškega. Delo princa 2007–2008 - 11. 11. 2007: umestitev devetega princa karnevala na Ptuju - 2007: tradicionalni spust s pležuhom - 2008: po svečnici Kurentov skok - 2008: obisk v Ljubljani, kjer preda povabilo na kurentovanje častnemu pokrovi-telju dr. Danilu Türku, predsedniku države - 3. 2.–5. 2. 2008: 48. kratko ptujsko kurentovanje - 2008: obisk fašenka v Cirkovcah - 2008: gostovanje v Strumici - 2009: princ Miran Urih, majer Cirkovški IX., Pongerce, posadi lipo pri kapeli v Cirkovcah 26 Prinčev grb ima na črni podlagi v sredini stiliziran monogram v obliki prekrižane črk M in U Nadaljevanje dela Po prenehanju mandata princa karnevala je svet princev karnevala imenoval princa Mirana Uriha, majerja Cirkovškega za uradnega godbenika vsem princem. Sodeluje na vseh uradnih in družabnih dogodkih, ki jih prirejajo princi samostojno ali v sklopu sveta princev. Ostaja zvest Prosvetnemu društvu Cirkovce, udeležuje pa se tudi številnih gostovanj na karnevalskih in drugih turistično zabavnih prireditvah doma in v tujini. Prinčevi spremljevalki sta bili hčerki in sta predstavljali ustanoviteljico studeniškega samostana Zofijo Rogaško in njeno sestro Rikardo, poročeno z Otonom Kunšperškim. Leta 2008 je bil princ karnevala gost v francoskem mestu V karnevalskem šotoru z godbo Pepi krulet Malestroat. Ptujski gostje na sprejemu v mestni hiši 27 1Stank0o Vegan, princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassina X Deseti princ karnevala 2010 Stanko Vegan je član društva TD Koranti Turnišče - Draženci, hkrati pa tudi član in od leta 2017 predsednik Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče - Dravci v občini Videm. V župniji sv. Martina na Hajdini je deveti častni kletar. Z društvi že trideset let aktivno sodeluje na ptujskem karnevalu. Osebnost, ki jo predstavlja, je Janez Maksimilijan grof Thurn in Valsassina, ki je zgradil grad Turnišče in bil lastnik gospostva, ki se je raztezalo od Dravskega polja do Haloz. V 17. stoletju je Turnišče kupil grof Janez Vajkard Vetter von der Lilie in ga prepustil hčeri Katarini Suzani, poročeni grofici Breuner. Ta je 12. februarja 1676 grofici Suzani Elizabeti Thurn, rojeni Saurau, za 33.000 goldinarjev prodala posest, hišo na Ptuju, mlin in vse, kar je podedovala po očetu. Leta 1677 je mati posest predala sinu Janezu Maksimilijanu, ki je okoli leta 1680 zgradil grad Turnišče. H gospostvu Turnišče je spadala tudi mitnica v Tržcu. S ptujskimi meščani in z gospoščino Gornji Ptuj je bil Janez Maksimilijan večkrat v sporu, predvsem zaradi mitnice v Tržcu in mej ptujskega mestnega pomirja. Rodbina Thurn in Valsassina je imela Turnišče v lasti do leta 1729. Princ je oblečen po modi s konca 17. in z začetka 18. stoletja. Nosi lepe modre tričetr-tinske hlače, belo srajco s šalom, ki se zavezuje spredaj, tako da se vidi njegov čipkast zaključek. Telovnik je enake barve, preko pa nosi plašč. Na glavi ima širokokrajni klobuk s peresom, obut pa je v čevlje z nekoliko dvignjeno peto in lepo sponko. Princa spremljajo njegova mati grofica Suzana Elizabeta Thurn, roj. Saurau, ki je Turnišče kupila, zastavonoša in sin Boris, člani garde pa so vojaki, ki so skrbeli za red na mitnici v Tržcu. Njegov grb je povzetek Thurnovega grba in je v srebrnem ščitu, razdeljenim na štiri polja. V poljih 1 in 4 je stolp, ki ponazarja »turn« – Turnišče, na poljih 2 in 3 pa sta inicialki njegovega imena in pri mka. Delo princa 2008–2009 - 11. 11. 2009: umestitev desetega princa karnevala - 3. 2. 2009: po svečnici Kurentov skok - 4. 2. 2009: prevzem ključa iz rok ptujskega župana - 22. 2.–4. 3. 2009: 49. ptujsko kurentovanje - Obisk okoliških fašenkov - 23.-24. 1. 2009: obisk Pernika v Bolgariji - 3. 3. 2009: gostovanje v Strumici - 4. 4. 2009: posaditev prinčeve lipe pri graščini na Turnišču - 28. 5. 2009: udeležba na kongresu FECC v Kotoru - 18. 8. 2009: udeležba na karnevalu v Vrnjački Banji - 11. 11. 2009: predaja oblasti novemu princu - 2009: prinčev pohod iz gradu Turnišče po četrtni skupnosti Breg - Turnišče 28 Prinčev grb je zasnovan po originalnem Thurnovem. Nadaljevanje promocije Aktivno sodeluje z domačimi društvi ter drugimi društvi iz Slovenije in tujine, deluje v svetu princev, opravlja poslanstvo promocije kurenta in ptujskega karnevala. Kot predsednik Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče - Dravci vsako leto sodeluje na ptujskem karnevalu z izvirnimi maskami. S turističnimi društvi se udeležuje prikaza mitnice v Tržcu in prangerijad po Sloveniji ter kot organizator vsako leto z domačim društvom pripravi veliko pustno skupino, ki nastopa v karnevalski povorki (kuharji, pomlad v Halozah, kopalci). Od leta 2009 v času pustovanja pripravi prinčev pohod iz Turnišča v četrtno skupnosti Breg. S skupino mitničarjev se udeležuje vsakoletne prangeriade v različnih slovenskih krajih. V občini Hajdina je hajdinski kletar in sodeluje na prireditvi Iz mošta vino pridi na Hajdino. Prinčevo darilo je bil koren vinske trte, opremljen z listino, in buteljka vina lastne pridelave iz vinograda v Halozah. 11. 11. 2008 na umestitveni prireditvi s člani Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče - Dravci pred Marijinim stebrom na Minoritskem trgu na Ptuju Leta 2014 v značilni haloški maski »baba deda nosi« v parlamentu 22. 2. 2009 princ karnevala v karnevalskem šotoru s poslancem Francem Pukšičem 29 1Milan1 Senčar, princ Bernard Ptujski, štajerski maršal Enajsti princ karnevala 2010, 50. kurentovanje, 2.–16. februar 2010 Milan Senčar deluje družbeno humanitarno, posveča pa se tudi športu. Že mlad je postal kurent in je pod mentorstvom starejših kurentov spoznal njegov pomen in izročilo. Ohranjanje pomena kurenta je tudi vodilo društva Ptujski kurent klub. Iz bogate ptujske zgodovine kot princ predstavlja zgodovinsko osebnost Bernarda Ptujskega. Gospodje Ptujski so bili vplivna rodbina, ki so Ptuju in širši okolici gospodarili deset generacij od 12. do 15. stoletja. Bernard Ptujski (1386–1421) je bil sin Hartnida V. Ptujskega (1354–pred 22. 2. 1385) in Wilbirge Rauchensteinske. Po očetovi smrti so za mladoletnega Bernarda poiskali vplivne in znane plemiče, ki so prevzeli varuštvo nad njim. Poročen je bil z Vilbirgo Maidburško in imel sina Friderika IX., ki je bil zadnji moški potomec rodbine Ptujskih. Bernard Ptujski velja za velikega donatorja, saj je leta 1399 ptujskim mino-ritom in dominikancem podaril obsežne posesti v Halozah. Meščanskemu špitalu, ki so ga ustanovili njegovi predniki leta 1314, je podelil zemljiško posest v Skorbi. Kot višek Bernardove mecenske in donatorske dejavnosti smemo zagotovo šteti gradnjo zaobljubne cerkve na Ptujski Gori, kjer je skupaj z ženo Vilbirgo Maidburško upodobljen pod Marijinim plaščem milosti. Princ nosi oblačilo viteza 15. stoletja z dolgo tuniko, preko katere je viteška železna srajca. Tunika je prepasana s širokim pasom in z mečem. V mrzlih dneh nosi gospod Bernard ogrnjen bogat plašč, ki se spenja s sponko na vratu. Kostum za princa in njegovo spremstvo je kreirala in sešila Sanja Veličkovič. Prinčevo spremstvo je oblečeno po modi vitezov tega časa. Princ si je izbral slogan: Vladam modro, delam dobro. Imel je tudi svojo himno. Prinčevo spremstvo je bil viteški svet, sestavljen iz treh vitezov: dr. Laris Gaiser za mednarodne odnose, Peter Srpčič za izvedbo programa in Uroš Gramc ter dvorne dame Nina Smrekar, Livija Zorec, Laura Gjerkeš, Maja Štager in Špela Pokeržmik. Prinčev prapor ima stiliziran grb Bernarda Ptujskega (nekoč grb Draneških). Na rdečem polju je srebrno in narobe obrnjeno sidro. Steber sidra je ukrivljen kakor strela oziroma znak elektrike. Na vrhu šlemnega okrasa stoji zmaj. Delo princa 2009–2010 - 11. 11. 2009: umestitev enajstega princa karnevala z imenom Bernard Ptujski, štajerski maršal Milan Senčar - 2. 2. 2010: po svečnici, Kurentov skok - 3. 2. 2010: prevzem ključa iz rok ptujskega župana dr. Štefana Čelana - 2.–16. 2. 2010: 50. ptujsko kurentovanje, udeležba 100 karnevalskih in etnografskih skupin iz 10 držav - 5. 2. 2010: prinčev večer v Primusu 30 Prinčev grb je stiliziran grb Bernarda Ptujskega. - 13. 2. 2010: tradicionalni dobrodelni pustni ples v sodelovanju z Rotary in Lions klubom ter Soroptimistkami - 14. 2. 2010: slavnostni sprejem princa na ptujskem gradu in podelitev prinčevih donacij - 14. 2. 2010: 50. tradicionalno ptujsko kurentovanje - 6. 3. 2010: karneval v Arlonu - 16. 6. 2010: podelitev zahval sodelujočim v karnevalu na ptujskem gradu - 17. 7. 2010: karneval v Vrnjački Banji - 11. 11. 2010: predaja oblasti novemu princu Nadaljevanje promocije Princ Bernard Ptujski nadaljuje delo v smislu promotorja ptujskega karnevala. V času kurentovanja v projektu Evropske prestolnice kulture (2012) je sodeloval z organizatorji v Karnevalu kulturne dediščine (Art&Heritage Carneval). Leta 2020 na korantovem skoku princ Milan Senčar, Bernard Ptujski, štajerski maršal, s sinom Prinčevo spremstvo je viteški svet: dr. Laris Gaiser za mednarodne odnose, Peter Srpčič za izvedbo programa in Uroš Gramc ter dvorne dame Nina Smrekar, Livija Zorec, Laura Gjerkeš, Maja Štager in Špela Pokeržmik. 31 1Jane2z Golc, plemeniti baron Jakob Breuner Markovski Dvanajsti princ karnevala 2011 Janez Golc je bil baron Jakob Breuner Markovski. Njegovi spremljevalki sta bili žena in hčerka. Janez Golc, dolgoletni član ter od leta 2004 predsednik Prosvetnega društva Prvenci - Strelci, je bil v letu 2011 princ karnevala. Društvo je eno tistih, ki organizira pustne skupine in vsako leto sodeluje na ptujskem karnevalu. Janez Golc je bil član in dolgoletni vodja teh pustnih skupin, 20 let plesalec folklorne skupine Markovci, nato je bil kopjaš in seveda kurent, ki je spodbujal in prenašal tradicijo na mlajše rodove in v sosednje vasi. Vseskozi ostaja gonilna sila ohranjanja etnografskega in kulturnega izročila, ki se je zahvaljujoč entuziastom njegovega kova ohranilo na Ptujskem polju. Kot princ karnevala je predstavljal barona Jakoba Breunerja, lastnika markovske zemljiške gosposke. Breunerji so bili lastniki vasi Markovci in Šturmovci, desetine, lova in ribolovne pravice, podložnikov in vseh dohodkov od leta 1461 do leta 1605. Namesto starega dvorca so Breunerji zazidali novo stavbo. Leta 1605 je Jakob baron Breuner prodal dvorec in imenje Ivanu Draškoviču iz Trakoščana. Osnova za prinčev grb je bil grb rodbine Breuner. Grb je razdeljen na 4 polja, v sredini je srčni ščit. Grb je v zlati in črni barvi, takšen je tudi šlemni okras. V poljih 1 in 4 je tram s črno-belimi kockami, na poljih 2 in 3 je upodobljena riba. V srčnem polju je lev, simbol evangelista Marka. Princ Janez je oblečen kot bogat baron s konca 17. stoletja. Nad široke hlače in srajco z bogatim čipkastim ovratnikom in enakima manšetama ima oblečen telovnik, preko pa nosi plašč. Škornji imajo velike zavihke. Opasan je s tankim mečem, na glavi ima širokokrajni klobuk z nojevim peresom. Kostum je kreirala Vera Maroh. Delo princa 2010–2011 - 11. 11. 2010: umestitev princa karnevala na Mestnem trgu - 2011: župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan mu je na karnevalski dan predal oblast in ključ mesta Ptuj. Kot princ je obiskal vse okoliške karnevalske prireditve - Kot princ je gost na raznih karnevalskih prireditvah doma in v tujini Nadaljevanje dela Po preteku mandata je Janez Golc zgodovinsko podstat princa vključil v svoje delo in se posvetil zgodovini od srednjega veka ter je danes prepoznavna osebnost, ki se posveča kulturno-zgodovinskim dogodkom doma in v tujini. - Ustanovitev kulturno-umetniškega društva Baron 16. januarja 2012, kjer je predsednik, in v sodelovanju s FD Markovci skrbi za ohranjanje kulturne dediščine (značilnih pustnih likov, kot so piceki, ruse, koranti, medvedi) in za medgeneracijsko sodelovanje, ki vključuje skupine s posebnimi potrebami, starostnike, vrtce in osnovne šole. - Od leta 2012 prireja srednjeveški Baronov tabor v Markovcih, v baročnem dvorcu Dornava, na gradu Turnišče in na gradu v Muretincih. Na taboru sodelujejo srednjeveške skupine iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in tudi od drugod. Društvo izvaja otroške delavnice za osnovne šole. Do leta 2019 je na srednjeveških 32 Osnova za prinčev grb je bil rodbinski grb Breunerjev. delavnicah sodelovalo preko 4000 otrok. - Prirejanje baronovih večerij za zaključene skupine. Do sedaj so jih pripravili na baročnem dvorcu Dornava, na gradu Turnišče in gradu Muretinci. Večerja ima kulturni program s srednjeveško glasbo, plesom in mečevanjem. - Vsako leto ob kurentovanju izdelajo nov motiv spominskega kovanca. Originalne papirne odtise raznih motivov pa ima stojnica v sodelovanju s tiskarjem, Mojstrom Janezom. - Križniški red je princu Janezu Golcu, baronu Breunerju dal v najem grad Muretinci, ki je postal njegova rezidenca, v kateri je baronova – prinčeva soba, kjer se odvijajo baronove večerje, srednjeveška grajska trgatev in drugo. - Obnovil in opremil je 13 sob, vzorno pa skrbi za grajsko okolico. - Sodelovanje z drugimi društvi doma in v tujini: z društvom Anno 69 za ohranjanje rimske zgodovine Petovione, kamor se je vključil kot ostali princi (skupina hedonistov), na renesančnem festivalu v Koprivnici (od 2012 naprej), na Blej-skih grajskih igrah z graščakom Falskim uprizarja grajsko pravljico, sodelovanje z Banjo Koviljačo v Srbiji in z zvezo avstrijsko-štajerskih viteških društev. - Ob volčjih dnevih, med 24. decembrom in 6. januarjem, izvaja aktivnosti Miklavža, Božička in dedka Mraza. 16. januarja 2012 je Janez Golc ustanovil kulturno-umetniško društvo Baron. Janez Golc s člani Prosvetnega društva Prvenci - Strelci na ptujskem gradu 33 1Vlad3 o Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, grajski kapitan Trinajsti princ karnevala 2012 Vlado Hvalec živi za bogato tradicijo etnografskega in kulturnega izročila na Ptuju. Podporo za princa karnevala mu je dalo Ptujsko etnografsko društvo Korantov duh, kjer je bil tudi predsednik. Vrsto let so kurenti, člani društva, v ptujski povorki. Ker društvo deluje na Ptuju, smo mu dali ime po ptujskem grajskem kapetanu iz 16. stoletja in se imenuje Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, grajski kapitan. Jurij Oprossnitzer (1536–1573) je bil kapetan vojaške posadke na ptujskem gradu, kar je bila posebna funkcija za privilegirane člane vladarjev. V njegovem času je bil župnik ptujske mestne župnije sv. Jurija Gašpar Unhold, ki se je začel spopadati z naraščajočim protestantizmom na Ptuju. Nadvojvoda Karel je Juriju Oprossnitzerju podelil službo na Ptuju zato, da mu je kot vnet katolik pomagal izvajati njegova katoliška prizadevanja. V steno ptujske cerkve sv. Jurija je vgrajen nagrobnik z zapi-som, da tukaj počiva odlični Jurij Oprossnitzer, vojaški prefekt nadvojvode Karla na ptujskem gradu. Mož, predan Bogu, human in do vseh stanoviten, rojen 23. januarja 1536. leta, ki je umrl 12. julija 1573. Službo grajskega kapetana in glavarja je opravljal le tri leta (1570–1573). Umrl star le 37 let. Prinčeva oprava je odraz bogatega vojaškega kapetana z druge polovice 16. stoletja. Stroga, elegantna črno-bela kombinacija poudarja njegov status. Kapetan nosi sa-lonske široke črno-bele hlače. Suknjič ima na sprednji strani okrasne luknje v obliki kar. Pod suknjičem nosi belo srajco s čipkastim ovratnikom. Kapetan nosi visoke jahalne rokavice, obut je v visoke škornje. Kot poveljnik ima na usnjenem pasu pripasan meč. Na glavi ima čepico, okrašeno s pavovim perjem. Za mrzle dni nosi princ krajšo pelerino, okrašeno s krznom. Prinčevi prvi spremljevalki sta njegova plemenita gospa Zora in hči Monja Oprossnitzer. Tudi gospa je oblečena po modi tistega časa, v lepo rdeče-belo kreacijo in s črno borduro na robu krila. Hčerina obleka še ni tako bogata, saj ji mladost narekuje skromnost. Kostume je kreirala Vera Maroh. Prinčeva garda so vojaki, landknehti. V spremstvu princa pa je tudi ptujski mitničar, ki je na dravskem mostu pobiral mitnino. Grb je pokončno poševno razdeljen na tri trikotnike. Levi in desni sta rdeča, sredin-ski ima na beli podlagi upodobljenega črnega škorpijona, v levem polju sta inicialki VH. Grb se zaključuje s šlemom in pernatim okrasjem v rdeči in črni barvi. Delo princa 2011–2012 - 11. 11. 2011: umestitev princa karnevala na Mestnem trgu - Pustno dogajanje od svečnice 3. 2. do 21. 2. 2012, sodelovanje na prireditvah in obiski vseh okoliških občinskih fašenkov - 3. 2. 2012: Kurentov skok na domačiji princa Matevža Zokija II. - 4. 2. 2012: prinčev pohod od turniškega gradu do Grand hotela Primus - 18. 2. 2012: Art muzikl – Kurentova svatba s svečano otvoritvijo EPK 2012 na 34 Prinčev grb je upodobljen na nagrobniku Jurija Oprossnitzerja. Ptuju, v osnovni šoli Ljudski vrt - 12. 2.–18. 2. 2012: predstavitve značilnih ptujskih etnografskih mask (medved, piceki, ruse, baba deda nosi, orači, pokači, kurenti …) - 19. 2. 2012: mednarodni Karneval-Fest z mednarodno pustno povorko - 20. 2. 2012: otroška maškarada - 21. 2. 2012: pokop pusta Nadaljevanje dela Vlado Hvalec, princ Jurij Oprossnitzer, grajski kapetan je z delom intenzivno nadaljeval tudi po uradnem preteku mandata princa. Kot predstavnik karnevalskega mesta Ptuj je bil gost na karnevalih v Kavadarcih, Vrnjački Banji, Šabcu in v bolgarskem Perniku. Največ dela pa je kot predsednik posvetil Zvezi društev kurentov, ki je bila pobudnik za zaščito etnografske maske kurenta. Ob podpori dr. Štefana Čelana in strokovni pomoči Raziskovalnega središča Bistra ter Zveze je uredil postopek, da so Obhodi kurenta vpisani kot nesnovna kulturna dediščina na svetovni seznam Unesca. Začelo se je! 3. 2. 2012, Kurentov skok v družbi princa Matevža Zokija II., Friderika V. in Branka Brumna, ki so si na to noč, ko Ptuju zavlada kurent, že opasali kurentove zvonce. 19. 4. 2012 prinčev večer v hotelu Primus 35 1Mirosla4v Slodnjak, vitez Dornavski Štirinajsti princ karnevala 2013 in 2014 Miroslav Slodnjak je podjetnik iz Dornave. Slodnjakova družina, žena Anica in hčerki, aktivno deluje v Etnografskem društvu Cigani Dornava. Že od leta 1970 se kot pustni lik cigana vsako leto pojavljajo na ptujskem karnevalu. V Dornavi želijo lik dornavskega cigana ohraniti, saj je za Dornavo izvirna in značilna pustna šema. Slodnjak deluje kot predsednik društva Vitezi Pesničarji, ki ohranja kulturno in tehnično dediščino, kot vinogradnik pa skrbi za potomko mariborske najstarejše trte – modro kavčino, ki so jo na Čüšekovi domačiji v Dornavi zasadili leta 2009. Ker Miro Slodnjak prihaja iz Dornave, predstavlja kot princ zgodovinsko osebnost viteza Dornavskega. Dornava se v pisnem viru omenja že leta 1178. Gospodje Ptujski, ena najbogatejših in najpomembnejših plemiških rodbin, so kot lastniki posesti na Ptujskem polju kar tri stoletja (1106/1132–1438) krojili usodo krajev v ptujski okolici. Tako so imeli tudi v Dornavi posesti in gospodarski dvorec kot sedež manjše posesti, ki so jo upravljali vitezi Dornavski. Princ je imel v času dveletnega mandata 2013–2014 rezidenco v dornavskem baročnem gradu. Princ nosi oblačilo bogatega viteza s konca 16. stoletja. Nad široke hlače in belo srajco ima oblečen daljši telovnik, preko katerega je krajši plašč. Obut je v škornje. Kot vitez nosi tanek in kratek meč. Na glavi ima klobuk, okrašen s peresi. Prinčev grb je povzet po vitezih Pesniških in je izpričan leta 1360. Grbovno polje je srebrno, v sredini so tri kamnite stopnice rdeče barve. Vrh grba krasi zaprt viteški šlem, ki ima trirogelni zaključek s pernatim okraskom. Njegova prva spremljevalka je njegova gospa Ana, plemenita Dornavska. Tudi gospa je oblečena po modi 16. stoletja. Bogata obleka v zeleni barvi z bogatimi rokavi in okrasjem. Preko nosi pelerino. Enako kot njen gospod ima tudi sama lep klobuk. Viteza Dornavskega varuje in spremlja garda. Gardisti so vojaki vitezov Pesniških. Oblečeni so v pisane hlače, usnjene telovnike, v rokah imajo helebarde. Vsi kostumi so kreacija prinčeve sestre, akademske slikarke Irene Potočnik. Delo princa 2012–2014 - 11. 11. 2012: inavguracija 14. princa karnevala na Ptuju, šotor na Tržnici - 3. 2.–8. 2. 2012: 54. ptujsko kurentovanje, karnevalske prireditve in - obisk fašenka v Dornavi - 1. 2. 2013: gostovanje v Trstu s predstavniki FECC Slovenija - 3. 2. 2013: Kurentov skok na domačiji princa Matevža Zokija II. v Budini Nadaljnje delovanje Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski nadaljuje z delom tudi po končanem mandatu princa karnevala. Kot član FECC Slovenija je pogosto predstavnik Ptuja in gost v raznih karnevalskih mestih doma in v tujini. Z Etnografskim društvom Cigani Dornava 36 Prinčev grb je stiliziran grb vitezov Pesniških. nastopa kot cigan. Izdelal je značilen ciganski voz, s kakršnim so se skupine ciganov prevažale po krajih. Prinčevo darilo je bila originalna grafika Dornave 1832, Kaiserjeva suita z napisom: grad Dornava, last grofa Ignaca Attemsa. Spominska slika na dan inavguracije 11. 11. 2012 z Etnografskem društvom Cigani Dornava in gardo pred dornavskim gradom Princ Miro Slodnjak, Vitez Dornavski, je leta 2013 priredi Prinčevo nedeljo, ki je imela bogat kulturni program, slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Doroteje v Dornavi ter Princ s spremstvom v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi z srednjeveško zabavo. gojenci leta 2014 37 1Rajko J5urgec, Bertold Draneški Petnajsti princ karnevala 2015 in 2016 Rajko Jurgec je član turističnega društva Koranti s Pobrežja, kjer deluje vse od njegove ustanovitve. V času pustovanja se društvo z raznimi dogodki vključuje v ptujski karneval, v pustno povorko na Vidmu in drugje ter ohranja izročilo in tradicijo pustnih šeg in navad na območju Haloz. Vse do druge polovice 13. stoletja je videmsko območje povezano z gospodi Draneškimi. Grad Dranek je bil sedež vitezov Draneških. Njihov rodbinski grad Dranek (Treun) je lociran na Dravinjski Vrh v bližini Vidma pri Ptuju, v zaselku Pogrenja nad cerkvijo sv. Janeza. Rajko Jurgec predstavlja osebnost Bertolda Draneškega, dvornega maršala, ki ga najdemo v pisnih virih od 1236 do 1294. V svoji družini je dosegel najvišji rang, ki ga je bilo moč doseči na družbeni lestvici, saj je v listini leta 1236 v spremstvu štajerskega vojvode Friderika I . imenovan kot maršal. Leta 1294 je Bertold Drane- ški grad in posest prodal Frideriku VI. Ptujskemu, ki je prevzel njihov grb. Princ nosi oblačilo bogatega viteza s konca 13. stoletja. Oblečen je v dolgo povrhnjo srajčno tuniko s pasom. Preko vsega je plašč iz rdečega žameta, podložen je z zlato podlogo, ki je bogato okrašena s krznom. Obut je v čevlje s koničastim zavihkom. Kot je primerno njegovemu stanu, nosi tanek in kratek meč. Glavo pokriva bogata čepica. Osnova za grb je bil izvirni grb rodbine Draneških, ki ima srebrno grbovno polje, v zgornji polovici je poševno narobe obrnjeno sidro, v spodnji polovici je na rdečem polju srebrna odprta knjiga z inicialkama princa RJ. Vrh grba krasi zaprti viteški šlem s pernatim okraskom. Princa spremlja njegova gospa, plemenita Jožefa Draneška, ki je prav tako obleče-na kot bogata plemiška gospa. Njeno oblačilo zelene barve ima bogate rokave in okrasje. Preko nosi dolg plašč. Princ je imel tudi vojaško gardo. Kostumi so kreacija Jasne Langmaid. Delo princa 2014–2016 - 11. 11. 2014: umestitev 15. princa ptujskega karnevala - 2. 2. 2015: Kurentov skok na domačiji drugega princa karnevala, Matevža Zokija - 2. 2.–7. 2. 2015: 55. ptujsko kurentovanje - 2. 2.–9. 2. 2016: 56. ptujsko kurentovanje - Obisk okoliških pustnih prireditev v obeh mandatih, Videm, Podlehnik .. - 29.–30. 1. 2016: Surva, Pernik v Bolgariji - 9.–18. 5. 2015: udeležba na kongresu FECC na Bolu - 15.–17. 7. 2015: udeležba na karnevalu v Vrnjački Banji - 11. 11. 2016: predaja oblasti novemu princu 38 Osnova za prinčev grb je bil grb rodbine Draneških. Nadaljevanje promocije Rajko Jurgec, Bertold Draneški je po predani funkciji novemu princu nadaljeval z delom. Sodeluje v svetu princev, na ptujskih kurentovanjih in vinskih dogodkih. Poklic-no pa osnovnošolcem prenaša bogato etnografsko izročilo Haloz in ptujske okolice in pomen ter vlogo kurenta in njegovega poslanstva. Spremstvo princa Bertolda Draneškega je bila njegova plemenita gospa Jožica in garda. S predstavniki FECC na letni konvenciji na Bolu 39 1Aleš G6oričan, princ plemeniti Maksimilijan Gregorič Šestnajsti princ karnevala 2017 in 2018 Aleš Goričan je rojen Ptujčan in stanuje v Placarju (Občina Destrnik). Aktivno se vključuje v kulturno in družabno življenje Ptuja. Za princa ga je predlagal Ptuj ski kurent in to funkcijo je opravljal dve leti. Kot princ je dobil ime po plemenitem Maksimilijanu Gregoriču (Gregoritsch), ki je bil lastnik imenja Svetinci pri Sv. Urbanu, kjer je bil tudi manjši dvor. Bil je upravitelj Szekelyjevih posesti in lastnik vodnega gradu Ristovec »Rüstenau« v Brstju, na Ptuju pa je imel med letoma 1632 in 1654 hišo v prvi mestni četrti. Leta 1632 se je poročil s Heleno Katarino, hčerko Mateja pl. Wintershofferja, lastnika gospostev Kozje in Zgornje Radvanje. Sam pa je bil 2. aprila 1653 sprejet v štajerski deželni stan. Prinčeva oprava je izdelana po modi s konca 17. stoletja in nosi belo srajco z okrasnim žabojem. Pod daljšim suknjičem z velikimi žepi in visokimi manšetami nosi bogat telovnik. Hlače ima zataknjene v visoke škornje z zavihkom. Gospod nosi širokokrajni klobuk s peresnim okrasjem. Njegov grb je modre barve, z belo črto je razdeljen na polovico. V zgornjem delu grba je roka, ki drži krono pustnega karnevala, v kotu je srebrna pustna maska. V spodnjem polju je roka, ki drži ježevko, v kotu je stilizirana kurentova maska. Grb je obdan s šlemnim ogrinjalom, ki ga na vrhu krasi zaprt šlem s krono princa karnevala. Princa spremlja njegova gospa, plemenita Ana Gregorič, ki je oblečena v obleko bogate plemiške gospe v kombinaciji modre in sive barve. Kostumi so kreacija Stanke Benčevič Vauda, sešili so jih pri društvu Baron iz Prvencev. Delo princa 2017-2018 - 11. 11. 2016: martinovanje in inavguracija 16. princa Aleša Goričana, princa Janeza, plemenitega Maksimilijana Gregoriča - Leta 2017 udeležba na 50 različnih dogodkih in leta 2018 na 45 dogodkih: - Sodelovanje v televizijskih in radijskih oddajah ter intervjuji za časopise (PeTV, Radio Ptuj, RTV SLO, Tele M, POP TV, BK TV, Planet TV, Občan, Ptujčan) - Dogodki kurentovanja (Kurentov skok, etnografska povorka, karnevalska povorka, prikazi etnografskih likov, pustni mestni korzo, povorka vrtcev, nočna povorka, pokop pusta) - Drugi dogodki v času kurentovanja (Sejem Alpe Adria, obisk Državnega zbora RS, predstavitev Mistika, Obarijada, sprejem za sponzorje Kurentovanja, sprejem pri županu Zagreba, otvoritev razstave Ex-tempore, Bejži čopič, kurent gre, obisk OŠ Ljudevita Pivka in ministrstva za kmetijstvo, predstavitev kurentbur-gerja, pohod princa Vegana) - Karnevali v okolici (Markovci, Dornava, Videm, Destrnik, Bukovci, Dobova, Šoštanj) 40 Prinčev grb simbolizira princa karnevala in kurenta. - Karnevali v tujini (Sračinec, Arlon, Leskovac, Šabac, Vrnjačka Banja, Kavadarci) - Drugi dogodki (FECC konvencija na Malti in v Šabcu, Špasfest, inavguracija vinske kraljice, občinski praznik občine Destrnik, prangeriada, prinčeva večerja, inavguracija 17. princa ptujskega karnevala, predaja donacije OŠ Destrnik - Trnovska vas) Nadaljevanje dela Princ Aleš Goričan je po končanem mandatu nadaljeval z delom v več društvih. Najbolj je prepoznaven v vlogi rimskega gene-rala Marka Antonija Prima, ki ga je predstavljal ob 1950-letnici Ptuja v društvu Poetovio LXIX. (ob tej priložnosti je bilo izve-deno tudi veliko fotografiranje za Zavod za turizem – Rimljani (Mankica Kranjec)). Posnel je promocijski film za Zavod za turizem o obhodu kurentov v letu 2019, ko so bili vpisani v seznam svetovne kulturne dediščine Unesca. 15. mestni pustni korzo 2019, princ, princesa in mali princ Aleš Goričan je predstavljal osebnost plemiča plemenitega Maksimilijana Gregoriča. Aleš Goričan je član društva Anno LXIX Poetovio, kjer ima vlogo rimskega poveljnika Marka Antonija Primusa. 41 1Dark7o Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski Sedemnajsti princ karnevala 2019 in 2020 Darko Cafuta je doma iz Vareje pri Vidmu. Na predlog Kulturno-turističnega in etnografskega društva korantov Demoni iz Vareje, kjer že vrsto let deluje kot član in tudi njegov predsednik, je bila sprejeta njegova kandidatura za princa karnevala. Društvo je član FECC in član Zveze kurentov Ptuj. Darko Cafuta je iz Občine Videm in predstavlja fevdalnega lastnika zemljiškega gospostva Videm v času od 1560 do 1583 barona Jakoba Zekelija (Szekely). Njegovo prinčevsko ime je princ karnevala Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski in bo funkcijo opravljal dve leti: 2019 in 2020. Jakob baron Zekel (1530–1583) je bil otrok Luke Zekelija, lastnika Ormoža, Borla in številnih drugih posesti. Ko se je leta 1560 poročil z baronico Zofijo Herberstein, mu je oče predal gospostvo Borl, Zavrč, Viltuš in imenje sv. Vid ter Svobodni dvor na Ptuju. Jakob je bil vojak in je kot mlad častnik pogosto spremljal očeta na vojaških pohodih v Slavonijo in Madžarsko. Tam se je v času reformacije srečal s kalviniz-mom in postal njegov privrženec. Kot zemljiški gospod imenja Videm je nad cerkvijo sv. Vida prevzel tudi patronat in odvetništvo, zato je moral cerkvi v Vidmu zagotoviti vikarja. Po Jakobovi kalvinistični opredelitvi so bili vikarji na Vidmu nekaj desetletij kalvinisti. Po smrti prve žene se je bogato poročil z Margareto, hčerko grofa Petra Erdödija. Jakob Zekel je finančno propadel in njegove posesti so skupaj z videmsko njegovi potomci prodali. Prinčevo oblačilo je ukrojeno po modi s konca 16. stoletja in nosi belo srajco z ovrat nim okrasnim naborkom, svilen suknjič modre barve s sivo rožnatim potiskom in široko ukrojene hlače. Gospod nosi baretko, okrašeno z nojevim peresom. Opravo dopolnjuje pelerinast plašč. Grb je povzet po grbu rodbine Zekel – Szekely. Grbovno polje je srebrne barve, podolžno razdeljeno na dva dela. Na levi strani je pokončno stoječ volk, ki ima na obeh straneh glave šesterokrako zvezdo in raste iz haloških gričev. Na desni strani je simboliziran oblič, orodje mizarjev, in črki C in D, začetnici pri mka in imena princa karnevala. Prinčevo spremstvo so njegova gospa, Sabina Zofija Zekel, roj. baronica Herberstein. Njena obleka je v kombinaciji modre in sive barve ter se dopolnjuje z moževo. Svile in čipke, značilno napihnjenimi rokavi muslinaste bluze, ki jo nosi pod obleko, kažejo na njen visok plemiški stan. Za varnost skrbi vojaška garda. Kostume sta sešili Jelka Ficko in Sabina Cafuta. Delo princa leta 2019 - 11. 11. 2018: martinovanje in inavguracija 17. princa Darka Cafute, barona Jakoba Zekelija Videmskega - 19. 2. 2019: obisk v Državnem zboru Republike Slovenije – povabilo na kurentovanje 42 Grb je povzet po grbu rodbine Zekel – Szekely. - 28. 2.–3. 3. 2019: dogodki kurentovanja, Kurentov skok pri princu Matevžu Zokiju II. in v Podlehniku, kurentov tek na Pobrežju in v Dražencih, na Ptuju etnografska povorka, karnevalska povorka, udeležba v karnevalski dvorani, pustni mestni korzo, pustovanje invalidskih organizacij na Ptuju, 11. prinčev pohod na Turnišču, pokop pusta - Drugi dogodki v času kurentovanja: sprejem sponzorjev in kosilo v gostilni Ribič na Ptuju, 7. 2. 2019 predstavitev novega letnika vina Mistik v vinski kleti Ptuj, v Slovenskem turistično informacijskem centru (STIC) v Ljubljani je bilo predstavljeno jubilejno 60. ptujsko kurentovanje - Obisk okoliških pustnih karnevalov: Lancova vas, Dornava, Markovci, Videm pri Ptuju, Podlehnik, Cirkovce in Cirkulane, Jurovci (Majolka) - Obisk drugih karnevalov doma in v tujini: Dobova, Šoštanj, Sračinec, Ivanec, Cestica - Sodelovanje v televizijskih in radijskih oddajah, intervjuji za časopise ter tiskov-ne konference: PeTV, BK TV, Radio Ptuj, Maribor, RTV SLO 1, Ptujčan - Gostovanja po končanem karnevalu leta 2019: karnevali v tujini: Srbija, Rako-vica 13. 4., Pančevo 22. 6., Banja Koviljaća 23. 6., Bela Crkva 28.–29. 6., Črna Gora, Budva 3.–4. 5., Hrvaška, Ivanić Grad 8. 6., na otoku Braču (Bol, Supetar in Sutivan) od 14. do 16. 9. - Drugi dogodki: kurentova trgatev na Vurberku, martinovanje v Veliki Varnici, piknik za domače društvo Nadaljevanje dela Ker mandat princa Darka Cafuta, barona Zekelija Videmskega traja dve leti, bo vse funkcije princa opravljal še v jubilejnem letu 2020. Princ z gardo in spremljevalko v karnevalski povorki, 4. marca 2019 se je princ udeležil pustne povorke na Vidmu pri Ptuj, 3. 3. 2019 Ptuju 43 44 60. Mednarodni pustni festival 15.–25. februar 2020 9 789612 908003 Document Outline Vpenjalnik1 Ovitek WEB Knjiga Princi karnevala AK2 WEB Ovitek WEB