Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 1. junija 1935.
Posamezna Številka Din 1.50
LJUDSKA PRAVICA
tednik za gospodarstvo in prosveto
g«^—-
Mesec Ljudske Pravice.
Naš kmet in delavec, ki tvorita 80% slovenskega naroda, dolgo vrs*o
let nista imela glasila, v katerem bi lahko iznašala svoje nepotvorjene
zahteve. To vrzel je izpolnila prekmurska Ljudska Pravica, katere strani
so napolnjene z delavskimi in kmečkimi dopisi od vseh strani tako da
smo čim dalje bolj na tesnem s prostorom. Od povsod nam prihaja za-
hteva: Ljudska Pravica naj postave tednik! Razširi naj se na 8 strani!
Z bornimi sredstvi, ki so nam na razpolago, do sedaj te želje svojih či-
talcev še nismo mogli uresničiti. Uresničila pa se bo lahko, ako se vsak
posamezen naročnik pobriga, da iztirja čim več zaostale 'naročnine in
pridobi čim več novih noročnikov. Zato smo sklenili, da posvetimo mesec
junij širjenju Ljudske Pravice. Vsaka vas in vsako mesto naj si izbere
svojega poverjenika, ki bo v stalnih stikih z nami, širil Ljudsko Pravico
in nam sporočal želje svojega kraja, ki se tičejo uprave in uredništva.
Uprava lista se bo potrudila, da konča z vsemi nerednostmi, ki so se
do sedaj pojavljale. Obenem ustanavljamo
TISKOVNI FOND LJUDSKE PRAVICE,
ki bo pomagal naš list razširiti in izpremeniti v tednik. Naše naloge so:
poravnajmo zaostalo naročnino,'
podvojimo število naročnikov,
zberimo toliko sredstev v tiskovni sklad, da
omogočimo tedensko izdajanje lista!
Vsi na delo za Ljudsko Pravico, za glasilo našega slovenskega ljudstva !
Politični pregled.
V okviru francosko-ruske pogodbe
Francija in Sovjetska Zveza na-
meravata pritegniti k svoji zvezi še
baltiške države in države Male Zveze,
predvsem pa Poljsko. Da pridobi
Poljsko, se je Laval na poti v Mos-
kvo oglasil v Varšavi. Poljaki pa niso
bili navdušeni za novo zvezo. Trdili
so, da imajo že svoj nenapadalni pakt
s Sovjetsko Rusijo in posebno zvez-
no pogodbo s Francijo in da jim to
zadošča. Nočejo se vezati, da bi s
svojo vojsko branili kakršnekoli tuje
meje.
Po naključju je takoj po razgo-
vorih Lavala in poljskih državnikov
umrl maršal Pilsudski, poljski dikta-
tor. On je tik pred smrtjo uveljavil
čisto protiljudsko ustavo in volilni za-
kon, o čemer smo že poročali. Mar-
šal Pilsudski je smrtno sovražil Sov-
jetsko Zvezo. Prav pod njegovim vpli-
vom je prišlo do poljsko-nemške zve-
ze. Pilsudski se je raje odločil za
zvezo s fašistično Nemčijo, kakor z
delavsko in kmečko Sovjetsko zvezo.
Kakršen je bil v zunanji politiki, tak
je bil tudi v notranji. Nekateri misli-
jo, da se bo sedaj po smrti tega naj-
hujšega nasprotnika Poljska zunanja
politika izpremenila. Seveda pri tem
ne bodo odločilne posamezne vodil-
ne osebe — ministri in generali, tem-
več tiste skupine, ki v resnici vladajo
nad ljudstvom in ki so jim ministri in
generali samo orodje za izvrševanje
oblasti, namreč industrijski, zemljiški,
denarni lastniki in mogočneži.
Izmed držav, katere smo zgoraj
našteli, da hočeta Francija in Rusija
pritegniti v svojo zvezo, je Češka že
sklenila pogodbo. Po vsebini se ta
pogodba naslanja na francosko-rusko.
Izrecno je povedano, da si bosta Češ-
ka oziroma Rusija dali medsebojno
pomoč le tedaj, če pomaga napadeni
državi tudi Francija. Tako je francos-
ko-češka pogodba samo nekaka do-
datna pogodba k francosko-sovjet-
skemu paktu. Razlogi, ki so bili odlo-
čilni za to pogodbo, so isti kakor pri
vseh drugih pogodbah med Sovjetsko
Zvezo in drugimi evropskimi država-
mi: na eni strani odločna mirovna
politika Sovjetske Zveze, na drugi
strani pa bojazen Češkoslovaške za
meje, ki so na dveh straneh obkro-
žene od Nemčije, tako da je Češko-
slovaška bolj, kakor katerakoli evrop-
ska država izpostavljena nemški ne-
varnosti.
O Avstriji
sta se posvetovali dve konferenci. V
Benetkah so se posvetovale Italija,
Avstrija in Madžarska, v Bukarešti
pa države balkanske zveze, t. j. Ju-
goslavija, Rumunija, Grčija in Turčija.
Prvo skupino vodi Italija, drugo pa
Francija. Ker sta se letos januarja
Francija in Italija sporazumeli, mora-
jo tudi države, ki so več ali manj od
njih odvisne, najti sporazum.
Madžarska je stavila te pogoje:
odprava vojaških omejitev, umik ju-
goslovanske pritožbe proti Madžarski
v Zvezi narodov, jamstvo za varstvo
madžarskih manjšin in priznanje pra-
vice na revizijo meja. Avstrija pa zah-
teva odpravo vojaških omejitev in
priznanje pravice, da sme poklicati
Habsburžane na prestol. Glede odprave
vojaških omejitev ne bo težav, saj so
jo že zastopniki velesil v Stresi v na-
čelu priznali. Ostali madžarski in av-
strijski pogoji pa ostro nasprotujejo
naziranjem držav, ki pripadajo Mali
in balkanski zvezi. Med obema sku-
pinama posreduje Italija. Po eni stra-
ni bosta morala popustiti Avstrija in
Madžarska, po drugi strani pa države
Male zveze. Francija po sporazumu
z Italijo ni več brezpogojna zagovor-
nica njihovih zahtev.
V	Bukarešti pa so zastopniki
balkanskih držav povda^ili svoje sta-
lišče. Pripravljeni so sodelovati pri
podonavskem in sredozemskem paktu,
če jim drugi priznajo njihove zakoni-
te pravice. Nadalje ne soglašajo z
oborožitvijo Avstrije in Madžarske in
so proti reviziji madžarskih mej in
proti vrnitvi Habsburžanov. Vendar so
že dober teden na to v eni točki po-
pustili. Jugoslavija je namreč v Že-
nevi pristala na to, da se zaključi
razprava o marsejskem atentatu, če-
prav jo Madžarska preiskava nikakor
ne more zadovoljiti.
V besedah mir, v dejanjih vojna.
V	Evropi se Italija živahno ude-
ležuje vseh pogajanj za organizacijo
miru v Podonavju. Toda kaj name-
rava doseči s tem ? Prosto pot v Abe-
sinijo. V maju je bila napetost med
Italijo in Abesinijo že tako velika, da
so vsi pričakovali vojno. Francija in
Anglija nista posredovali. Italija je
namreč zagrozila, da bo izstopila iz
Društva narodov, če se bo kdo drugi
vtikal v njene zadeve.
Pri tem razpoloženju Italije je
razumljivo, da se je Društvo narodov
zriašio v neprijetnem položaju, ko so
se Abesinci obrnili nanj na pomoč.
Če bi ugodilo Italiji, bi izgubilo mno-
go na svojem ugledu. In še ves ev-
ropski položaj bi se mogel izpremeniti.
Če bi pa obsodilo Italijo, bi pa Itali-
ja iz Društva narodov izstopila. Po-
leg Japonske in Nemčije bi se znašla
sedaj še Italija, Angliji je pripadla
naloga, da prepreči vojno in ustreie
Italiji, Abesiniji, Angliji, Franciji in
Zvezi narodov. Zelo težka naloga.
Sedaj so se tako zmenili, da Italija
in Francija pristajata na razsodišče,
ki mora do 25. avgusta izdati svojo
odločitev glede vseh italijansko-abe-
sinskih vprašanj. Če ta odločitev ne
bi zadovoljila Italije ali Abesinije, ali
če bi sploh ne moglo priti do odlo-
čitve, se bo z italijansko-abesinskim
sporom bavil jesenski svet Zveze na-
rodov.
Po dosedanjem položaju lahko
presodimo, da do sporazuma ne bo
prišlo in da bo izbruhnila vojna, ker
Italija tako hoče. Samo vprašanje ča-
sa je, kdaj. Italija ne kopiči v Afriki
svojih čet in orožja le za strah, am-
pak ima ves načrt podrobno izdelan
in pretehtan — za vojno.
V	Abesiniji se pokaže pravi ob-
raz fašistične Italije, ki se Evropi de-
la tako miroljubno. Fašistična Nemčija
je druga taka država, ki se dela mi-
roljubno. Hitler je imel v državnem
zboru govor, v katerem je razložil
osnove nemške zunanje politike. Hi-
tlerjeve izjave niso prinesle nič no-
vega. Navzlic vsem geslom o miru
in podobno je v govoru glasen po-
vdarek, da bo Nemčija delala tako,
kakor že dela. Kaj pa to pomeni, ve-
mo. Na isti seji nemške vlade, na ka-
teri so odobrili Hitlerjev govor, so
namreč sprejeli tudi izvršilni zakon o
ureditvi nemške vojske. Hitler je govo-
ril o miru, generali pa pripravljajo vojno.
na
Povsod volitve.
Notranjo politiko nekaterih držav
izpolnjujejo ta mesec volitve. Na Fran-
coskem so imeli občinske volitve pri
katerih je prvič nastopilo združeno
delavstvo in z njim vsi kmetje, mali
obrtniki in drugi, ki so proti fašizmu.
Uspeh tega skupnega nastopa ni izo-
stal : antifašisti so dobili v roke 259
občin od 855, med temi nekatere ve-
like občine, kot so Marsej, Dižon,
Nant. To mora biti delovnemu ljud-
stvu po vsem svetu nauk, kako je
treba skupno in enotno nastopati.
NaČehoslovaškem pa so
se vršile volitve za državni zbor, pri
katerih je nastopilo 16 strank. Nasto-
pata dve fašistični skupini: češka in
nemška. Češka fašistična skupina ni
napredovala, pač pa je silno napre-
dovala nemška fašistična fronta, ki je
zdaj skoraj najmočnejša stranka na
Čehoslovaškem. Češkoslovaška je zna-
na kot edina demokratična država v
srednji Evropi. Tisti, ki vladajo
Češkem, si niso mogli privoščiti fa
šizma, ktr so narodne manjšine pre-
močne. Vsaka diktatura bi izzvala boj
na življenje in smrt med Čehi na eni
strani in vsemi manjšinami na drugi
strani. Kakor se pa sedaj zdi, bodo
Nemci prisilili Čehe v fašizem, česar
pa Češka država ne bo prenesla.
V kratkem bodo parlamentarne
volitve na Grškem. Po udušenem pre-
vratu republikancev bo nastopila samo
monaihistična stranka, ki je že izpre-
menila osnovna načela ustave in vo-
lilni zakon v svoj prid. Ta stranka
pripravlja proglasitev kraljestva.
Denar
za zdravje na vasi.
Kakor je danes svet, je razlika
med mestom in vasjo velika. Tehnični
napredek se je pojavil v obrtih, ka-
tere so živele v mestu. Nekdaj obrt-
niška proizvodnja je v veliki meri
postala strojna, kjer se uporabljata
para in elektrika. Poljedelska proiz-
vodnja pa je ostala po veČini taka,
kakršna je bila. Napredek se je je
pri nas v velikem loku ognil. Vas je
zato zaostala, napredek se je osredo-
točil na mesta.
Kar je prinesel napredek Človeš-
kemu zdravju, dobiš tako tudi skoro
samo v mestu. Kanalizacije (urejenih
stranišč z skupnim odtokom) na vasi
ni, elektrike veliko manj, vodovodi so
redki. Zdravniki v mestu, prav tako
bolnice. Kaj je posledica tega?
Radi vsega tega kmet veliko bolj
trpi radi bolezni, kakor mesten tlovek.
Človek bi sicer pričakoval ravno na-
sprotno. Na deželi je svež zrak, delo
se opravlja v naravi. Toda številke
govore drugače. Pri nas v Sloveniji
umre na deteti povprečno le enkrat
toliko ljudi, kot v mestu. V mestu jih
umre na tisoč ljudi deset, na deželi
20. Za škrlatinko umre na sto obole-
lih podeželskih ljudi pet, v mestu sa-
mo eden. Pri davici je pa še hujše.
Od sto obolelih podeželskih jih umre
deset, v mestu samo eden. Radi tega
dobimo tudi največ gluhonemih otrok
ljudska pravica
1. junija 1935.
t,«,.** cvoie krvi nič manj odirali kot
htevala denar, orožje ali strelivo, na-	kmete svuj	vitelji vsako leto
padla in poškodovala lastnino katere-	irsKe. ivu	k	vsot SQ se
koli osebe, vdrla v hišo ali skedenj	priče i zahtevat. ^	organj
ter z grožnjami odpirala vrata, smrt	Kmetje	„ Ta organizacija
! za vsako osebo, ki bi drugi pri takem	zacijo
v;akih"dererUso7"P7ebivaice^"jih na| položaju se nahaja kmet proti mešča- opravilu pomagala	teljiv, proti
deželi umre za jetiko dvajset, v mestu nu, v takem se nahaja delavec, mah se ie po dnevu ali ^ noč. pnkaza^	j ^
j.	MninnA «oe	k n trcni/pp nrnti tovarnariu in z orož em, e ona zaprta, prive«««	__c
na deželi. Gluhonemost je namreč I tovarne, je prinesel tudi razliko med
mnogokrat posledica škrlatinke in škr- tovarnarjem in delavcem, izrabljanje
latinka je, kakor smo videli, na deželi delavca in umiranje obrtnikov. Kjer
hujša, kakor v mestu. Tudi jetika bolj pa niso urejena stranišča in vodovod,
divja na deželi, kakor v mestu. Na| pa ne more biti zdravja. V kakršnem
trinajst do štirinajst. Največ pri nas	obrtnik in trgovec proti tovarnarju in
umirajo za jetiko v Beli krajini, v Ha-	veletrgovcu.
ložah in Prekmurju, torej v popolno-	§e nekaj. Imamo dober zakon o
ma podeželskih krajih.	sanaciji t. j. o ozdravlenju vasi. V
To je nekaj podatkov, ki nam
govore za nas, kako je vas zapostav-
ljena. Na eno seveda moramo opo-
zoriti. V mestu tudi ni za vse enako
preskrbljeno L. 1931. je bilo n. pr.
tudi še v Ljubljani od sto hiš 53 brez
kanalizacije, brez vodovoda pa 16 do
17. Ena šestina hiš še nima elektrike.
I, ICI i. s« -K----- ---•	,0.::rt lpl( ena srca . ia
n za vsako osebo, ki bi drugi pri takem	zac jo .je nenasitnosti upravi-
opravilu pomagala, vsaka oseba, ki	se je cKerkvenim desetinam, kri-
•J se je po dnevu ali po noči prikazala	teijev, piv slabim delovnim
z orožjem, je bila zaprta, privezana	vičn.niaa ^ ^ se y tej organi.
na steber in bičana.	P°*U 'm tudi delavci, katerim so
Na tak grozen način je oblast	zaciji dot ^ ^^ strokovna
I sanaciji TJ* o ozdravlenju vasi. V zatirala kmečki pokret Niti lasa pa	^'a^ Kmetje severne irske so
zakoni je določeno, kako naj se gra- n. ^n^JJ v«^SSi	^neorganizirano borili že od leta
de na vaseh vodovodi, kako urejajo te preganjali z zemlje in jih izroča	izbruhnl, pm organ.zira-
___::xx„ : * A T^A* m tn -rnVnn ni Smrti.	____.. ,, „Qc»h A kai kmalu SO UCO-
gnojišča i. t. d. Toda za ta zakon ni
denarja. Država ga ne da. Kmetje mo-
rajo zahtevati, da se ta zakon izvaja
in da ni tukaj samo za parado. Kme-
tje morajo zahtevati: Denarja za
zdravje na vasiI
Delavci, mali obrtniki in trgovci
bodo to kmečko zahtevo podprli in
za
Če potem pogledamo, katere so te
hiše, vidimo, da so hiše, v katerih so-----.
nagromadeni delavci, mali obrtniki in	postavili svojo: Zakon in denar
trgovčiči. Napredek, ki je prinesel t zdravje izrabljamh po mestih.
Boj irskih kmetov za zemljo.
IRSKA je eden izmed britanskih otokov. Otok je posebno bogat
na rekah in jezerih, znan je po svoiih zelenih travnikih Na jugu
in zapadu se kmetje v glavnem pečajo z živinorejo, na severu
in vzhodu s poljedelstvom. Južni del otoka tvori Svobodno Ir-
sko državo. Severni del otoka, ki se imenuje Ulster, je podlo-
žen Veliki Britaniji (Angleški) . . . Nekoč je bil svoboden ves
irski otok, na njem so prebivali Kelti Od leta 1100 naprej pa
so Kelte napadali Angleži in se polastili kos za kosom. Leta
1600 je bil ves irski otok njih last, polastili so se zemlje kelt-
skih kmetov, ki so na svoji lastni grudi postali kočarji in na-
jemniki. Protestantski Angleži so hoteli katoliškim Ircem vsiliti
tudi protestantsko vero. Irci so se neprestano upirali in borili
za svojo zemljo, šele leta 1922 se jim je posrečilo doseči sa-
mostojno državo, a še to le na južnem delu otoka. V sledečem
sestavku bomo pokazali, kako so se irski kmetje borili za svojo
zemljo, katero so jim bili odvzeli angleški zavojevalci.
18. stoletje . . . Angleži so se
polastili zemlje irskega kmeta. Niso
prihajali sami živet v dolgočasno Ir-
sko: saj so imeli doma na Angleš-
kem lepšo zemljo, bogate gradove,
zabave v izobilju. Oni so samo moz-
gali iz zasužnjene zemlje deenar: leta
1691. jim je Irska plačala 91.652fun-
tov, leta 1797 (sto let pozneje) pa le
1,500.000 funtov. Lahko si predstav-
ljamo, kako je narastlo izmozgavanje
in uničevanje kmeta! Ti angleški ve-
leposestniki so na svojih nagrabljenih
veleposestvih nastavljali upravitelje, ki
so bili večinoma Angleži, le redko
Irci. Upravitelji so bili najhujše pijav-
ke, kar jih je poznal svet. Z največjo
strogostjo so pobirali že itak visoko
dogovorjeno najemnino. Skrajševali so
dogovorjeni rok, kakor se jim je lju-
bilo in potiskali najemnino navzgor.
Od kmetov so zahtevali celo kopico
osebnih uslug: konje in vozove, po-
moč pri spravljanju upraviteljevega se-
na, žita in drugih pridelkov. Koliko-
krat se je kmetom pokvarilo seno ali
žito, ker niso mogli pravočasno spra-
viti svojih pridelkov domov! To, do
kraja izmozgavano kmečko prebival-
stvo, se je delilo v tri vrste. V kočarje,
ki so za visoko najemnino najeli za
daljšo dobo kos zemljeintoliko travnika,
da so lahko napasli par volov. Na-
jemnino so odplačevali z dnino brez
hrane. Za dan so dobivali 4—5 dinar-
jev ; v najemuike, ki so za kratko, ne-
gotovo dobo za visoke najemnine na-
jemali male kose zemlje in v dninar-
je, ki niso najemali zemlje in so se
živeli le z dnino. Veliko večino irskih
kmetov so tvorili kočarji.
Vsi pisatelji 18. veka so popiso-
vali bedno življenje kočarjev: „Na sto
kmetov niti eden ne more preskrbeti
čevljev in nogavic otrokom, ne more
več kot dvakrat v letu jesti meso ali
piti kaj diugega, kot sirotko in vo-
do . . »Kmetje jedo samo enkrat
na din, krompr in sirotko . . ."
„Kmetje so napol nagi in sestradani,
jedo krompirjeve olupke . . „Koče
imajo en sam prostor, zgrajene so iz
blata in bičevja, imajo ena sama vra-
ta, ki služijo hkrati kot okno, družina
spi na tleh v družbi prašičev, telet in
krav. Edina posoda je lonec za ku-
hanje krompirja . . Tako so popi-
sovali pisatelji položaj kmetov.
Posledica te revščine je bila la-
kota. Leta 1740. je okrog 400.000 lju-
di umrlo za lakoto, cele župnije so
bile opustošene, psi so glodali po
poljih trupla, s katerimi so bile ceste
kar posute. V eni sami grofiji je umrlo
1000 ljudi. Lakota je razsajala še v
letih 1757, 1765, 1770.
Takoj po lakoti 1740. leta je
padla druga nadloga nad irskega kme-
ta. Angleška vlada je ukinila prepo-
ved uvoza za irsko živino, meso in
mlečne izdelke. Angleški posestniki
zemlje irskih kmetov so takoj zavo-
hali profite in pričeli izpreminjati po-
lja v travnike, na katerih so gojili ži-
vino. Pregnali so z zemlje kmete -
najemnike in se polastili še občinskih
gmajn. Polja, od katerih je prej žive-
lo stotine kmečkih družin, so izpre-
menili v travnike, katere je lahko os-
krbovala peščica pastirjev in gove-
darjev . . . Kmetje so ostali brez vsa-
kih sredstev za življenje. Prisiljeni so
bili pomagati si iz položaja.
Združili so se v tajne kmečke
bojne organizacije. Najslavnejša je
bila organizacija Belih fantov iz Mun-
sterja. Imenovali so se Bele fante, ker
so na svojih nočnih pohodih nosili
bele predpasnike, da so spoznali. Beli
fantje so se borili z odločnostjo in
vztrajnostjo, kakršne so zmožni samo
ljudje, katerim gre za obstanek. Po-
dirali so ograje in meje, ki so obda-
jale stanovanja upraviteljev, pohablje-
vali živino in zažigali koče govedar-
jem, pomakali upravitelje v ter in kurje
perje, morili svoje sovražnike. Orga-
nizacija Belih fantov se je širila in
utijevala, kmalu je imela v svojem
programu vse kmečke zahteve, ki se
tičejo prodajanja in kupovanja zemlje,
desetine, davkov in preganjanja kme-
tov z zemlje.
Državna oblast je brez usmilje-
nja zatirala pravični kmečki pokret
upornih kmetov, jih obešala in stre-
ljala in izganjala v množicah. Parla-
ment je leta 1776. izglasoval zakon,
ki zahteva smrt za vsako osebo, ki
bi po dnevu ali po noči streljala, za-
smrti.
Da bi čim bolj zatrli kmete, so
se združili protestantski in katoliški
veleposestniki, ki so si bili do tedaj
največji sovražniki. Ko je leta 1762.
vlada razpisala 100 funtov na glave 5
voditeljev organizacije Belih fantov,
so protestantski veleposestniki pridali
300 funtov za glavnega in po 50 za
ostale štiri, katoliški veleposestniki pa
so dodali 200 funtov in po 40 za o-
stale štiri. Vsi napori oblasti, da bi
strla kmečki pokret, niso nič poma-
gali. 30 let po nastopu so Beli fantje,
močnejši kot kdaj prej, izdali svoj
manifest v katerem munsterski kmetje
zahtevajo odpravo desetine, katero
plačujejo protestantski cerkvi — kljub
temu, da je bila le ena desetina kme-
tov protestantske vere. Tudi katoliška
duhovščina ni bila boljša od protes-
tantske vere. Tako, da so kmetje na
koncu svojega manifesta sklenili, da
je najboljše, da se vrnejo v poganstvo.
Leta 1786. so se munsterski kmet-
je še enkrat zbrali in sprejeli dve
resoluciji, v katerih pravijo:)
„Borili se bomo proti našim za-
tiralcem z vsemi sredstvi, ki so v na-
ših močeh, dokler jih ne bo požrla
naša kri ali dokler se glas človečan-
stva v parlamentu ne bo zživzel za
kmeta in olajšal njegovo breme.
Potrebno je, da vsi se s prisego
zavežemo, da prostovoljno ne bomo
dali nobenemu protestantskemu ali ka-
toliškemu duhovniku več kot sledi:
(slede številke, ki so jih kmetje sami
določili)."
Tudi v Ulstru, na severnem de-
lu otoka so se uprli kmetje. Kmetje
iz Ulstra so bili potomci vojakov, ki
so prišli osvajat Irsko za angleške
veleposestnike. Dobili so zemljo v
najem in plačevali visoke najemnine:
angleški veleposestniki niso podložne
ni upor v vaseh. A kaj kmalu so ugo-
tovili ... da bodo brez določene in
močne organizacije, ki bo zastopala
ljudske interese, upravniki nalagali
vedno težja bremena na rame kmetov
in jih gnali v vedno večjo in brezup-
nejšo bedo ter se organizirali v .Je-
klena srca".
Dva dogodka iz bojev ulsterskih
kmetov pričata o njih odločnosti. De-
cembra 1. 1770. je bil v mestu Bel-
fast ujet Douglas, voditelj .Jeklenih
src". Kmetje so se odločili, da vodi-
telja osvobode. Po vseh vaseh je bi-
lo plat zvona in klicalo kmete skupaj.
Nekaj tisoč jih je odšlo v mesto in
zahtevalo, da izpuste voditelja. Vo-
jaštvo je že oddalo nekaj strelov, prav
tako kmetje. Po posredovanju nekega
človekoljubnega zdravnika je bil Dou-
glas izpuščen in kmetje so zmagoval-
no odšli.
V grofiji Down je bil neki obu-
božan plemič zagrizen sovražnik kme-
tov. Ko je nekoč izvedel, da se bodo
odposlanci različnih vasi sestali nekje
na polju, je oborožil svoje bande in
vjel štiri kmečke odposlance. Zvečer
je 2000 besnih kmetov obkolilo John-
sonovo hišo in zahtevalo, da jim iz-
roči odposlance. Johnson je ukazal
streljati na kmete. Boj se je vršil pol
ure, nakar je Johnson dvignil belo
zastavo, znamenje, da se uda ter ko-
maj odnesel pete. Štirje odposlanci so
nato prišli pred sodišče, a sodniki se
jih niso upali soditi, ker so se bali
ljudske jeze.
Po letu 1772. so se boji polegli.
Kmetje so si izvojevali najemniški za-
kon in druge pravice. Izvojevali so si
jih z velikimi žrtvami in v odločnem boju
spoznali svojo moč . . .
(Dalje sledi.)
Delavstvo tekstilne tovarne »Triglav"
v Kočevju stavka.
Dopis iz Kočevja v ^Ljudski pra-
vici" z dne 8. marca t. 1. je natančno
podal bedno stanje delavstva v Ko-
čevju. Po preteku niti treh mesecev
so se razmere, v katerih živi naše de-
lavstvo, še mnogo poslabšale. Danes
je pač vse nesigurno, vse se maje, kar
občuti posebno revno preprosto ljud-
stvo, na katero hočejo zvaliti vso težo
krize, ki so jo sami povzročili s svo-
jim nevzdržnim sistemom izkoriščanja.
Na rudniku so vsled odpora de-
lavstva prenehale šikane od strani
nadpaznika, namesto tega pa so do-
tekale naše rudarje druge dobrote.
V času od 16. do zadnjega aprila so
delali samo tri šihte in tri četrt taka,
da nekateri niso prejeli ob plačilnem
dnevu radi odbitkov niti pare, pov-
prečno pa so dobili 17—40 Din. S
podpore od oblasti. Kaj bo, ko ne
bo več volitev in podpor?
Našim brezposelnim tudi sedaj
spomladi ne cveto rože. Javnih del je
malo ali skoraj nič v primeri s šte-
vilom brezposelnih. Delavce za javna
dela izbira in nadzira neki vpokoje-
nec. Če odločajo tu kake politične ali
druge simpatije, ne vemo, oz. nočemo
povedati. Treba je več javnih del in
boljše plačanih, pri katerih bi bili
zaposleni vsi brezposelni brez ozira
na to, ali so naše ali turške vere. Ker
smo ravno pri brezposelnih, naj še
omenim, da dela nekaj delavcev na
žagi „Lesne industrije", včasih do tri-
najst ur dnevno. Zakoni o zaščiti de-
lavstva i „merodajni faktorji" kje ste ?
Do očitnega izbruha delavstva
pa so dovedle neznosne razmere v
tekstilni tovarni »Triglav", ki zapos
f'----- r"	UUU1" *■	—---- ~ icftouiHi luvdiui , UlgldV , lii ta^uo-
temi dinarji naj torej 14 dni živi ru- jjuje §e okrog 330 ljudi. Od decem-
dar, ki ima ženo in 6 otrok. Navedli bra 1934> ko so bile velike redukcije,
bi lahko plačilne liste, toda nočemo	'
nikomur škodovati. Poleg tega ne bi
radi, da bi kakega poštenega čitatelja
„Ljudske pravice" zadela kap. To je
bilo v drugi polovici aprila. Za naprej
ni nikakih izgledov, da bi bilo kaj
več šihtov. K sreči so dobili rudarji
pred volitvami nekaj tisoč dinarjev
je podjetje postopoma odpuščalo de-
lavce in sicer posebno one, ki so ka-
zali nezadovoljnost. Mnoge od od-
puščenih bi bilo podjetje lahko ob-
držalo, ker je med tem sprejelo nekaj
novih nezavednih moči. Že tako mi-
zerne plače so se še nadalje zniže-
vale. Sploh je prišlo delavstvo v še
1. junija 1935.
ljudska pravica
5
KAKO PA KAJ DOMA? DOPISI.
Uradni izid volitev v narodno
skupščino. Uradni izid volitev je ne-
koliko drugačen kot prvotno javljeni.
Jevtičevi glasovi so nekoliko padli na
1,076.345, Mačkovi narasli na 1,076.345.
je v Šeminici napadla skupina kme-
tov orožniško patiuljo ob priliki nje-
nega predpisanega in pravilnega po-
stopanja, pri čemer so orožniki vpo-
Vse dopisovalce ponovno prosimo,
naj pošiljajo dopise na upravo našega
lista v Vel. Polano p. Črensovci. Dopisi
morajo biti na upravi najkasneje v pon-
deljek pred izidom lista.
Ljotič je dobil samo 24 tisoč, dočim rabili orožje in je prišel ob življenje * ... riADPWK|;PM
Maksimovič 33 tisoč. Zadnja ne pri- en kmet.	MOŠNJE NA GORENJSKEM.
Maksimovič 33 tisoč. Zadnja ne pri-
deta v skupščino. Vpisanih volilcev je
bilo 3,908.313 ter znaša udeležba v
celi državi 73.72 procentov, kot pra-
vijo uradni podatki. V Sloveniji je
uradno glasovalo samo 46.36. Po tem
takem večina Slovencev sploh ni šla
volit. Dr. Maček pa ima, upoštevajoč
jugoslovanski volilni zakon, samo dva
poslanca v Sloveniji. Po določbah
volilnega zakona pride v parlament
303 Jevtičevih poslancev in 67 Mačko-
vih. Maček je dobil 37.36 procentov
glasov, poslancev pa ima 18 procen-
tov. Jutro" od nedelje 26. maja piše
v uvodniku: »Seveda se vsa javnost
zaveda, da prva srečanja na parla-
mentarnih tleh ne bodo zelo ljubez-
niva in pričakovati nam je živahne
verifikacijske debate", (t. j. kreganja
zaradi postopanja pri štetju glasov ob
volitvah. Op. ur.) Jutro prorokuje to
samo za slučaj, če bo opozicija sploh
šla v novi parlament.
Izgredi na Hrvatskem. Banska
uprava v Zagrebu je izdala poseben
razglas, ki zadeva v prvi vrsti hrvat-
sko ljudstvo. Razglas pravi:
„Ti razdiralni in nasproti državi
sovražno razpoloženi činitelji širijo po
tisku nam sovražnega inozemstva vesti
o mnogih spopadih ljudstva z organi
oblasti, pri čemer navajajo primere
spopadov samih, število udeležencev
en kmet.
„Dne 19. maja so napadli gotovi
ljudje nekega človeka radi njegovega
Kakor ves svet, tako tudi naša
občina, z mnogimi svojimi vasicami
-j--j — •••""o—---- —----------j o--o	vuviuu) L. uiiiu^iiiii ut vjiitn
dela in glasovanja ob priliki minulih ni ostala neprizadeta od gospodarske
■	i 4 rvd t \ h" ^ i i» t 1 r \ e* rv c n o 1 » « rv r\ ah rv 1 *	t~\	«	1 Y ' _ 1 _ 5---i __- 1 !a..^ - - - 1 m a
volitev. Orožniki, ki so se službeno
nahajali v bližini tega mesta, so na
poziv župana in zlostavljenega kmeta
po svoji uradni dolžnosti uradovali in
pozvali napadalce, da naj se razidejo
in da naj bodo mirni. Skupina kme-
tov, ki je delala nered, je navalila na
orožnike s kamenjem, drvmi in s stre-
ljanjem iz revolverjev. Prišlo je do
uporabe orožja. Radi tega je neki
orožnik padel ranjen. Dve osebi na-
padalcev pa sta prišli ob življenje."
Propad slovenske obrti. Od
1. 1932. neprestano propadajo sloven-
ske trgovine in obrtni obrati. Po po-
ročilu zbornice za trgovino, obrt in
industrijo v Ljubljani je propadlo od
tedaj pa do danes 3372 trgovin in
2935 samostojnih obrti. Skupno torej
6325 obratov. V letošnjem prvem
četrtletju je bilo ustavljenih 217 trgov-
krize. Pred občinskimi volitvami so
bile to tri manjše občine. Po koma-
saciji občin pa so bile združene vse
tri v eno večjo občino.
V letih dobre konjunkture, je pri
nas cvetela čevljarska obrt. Posebno
v bivši Ljubenski občini. V Mošenjski
in Lešanski občini pa so se največ
preživljali z lesno industrijo. Delali
so po gozdovih, ali pa prevažali
les ter si tako zaslužili za najpotreb-
nejše za življenje. Kajti le malo je v
naši občini posestnikov, ki niso od-
visni od zaslužka.
Toda danes ni več nikakega za-
služka. Ljubenski čevljarji pravijo, da
jih je rešil od napornega čevljarskega
Ob vsem tem se že ne bi toliko
spodtikali, a ne moremo zamolčati
stvari, ki so pač vse obsodbe vredne.
Ta gospod je pred 14. dnevi dobil za
svojega sina kot brezposelnega izpod
18 let starosti iz bednostnega fonda
podporo v znesku Din 500 (sin je od-
potoval v podoficirsko šolo). Kaj naj
k temu reko brezposelni, onemogli in
res podpore potrebni, za katere pa ni
denarja; kake korake je k temu pod-
vzel soc. referent, kateremu je stvar
dobro znana in, ki je pri delavcih
zelo natančen!! Želeli bi, da se taki
nedostatki že enkrat odpravijo; po-
zivamo soc. referenta, da se podpora
deli onim, ki so podpore res potrebni
ne pa dvojnim zasluškarjem. Želeli bi
pa tudi, da se zaposli take, ki so brez-
poselni in pomači res potrebni, ne pa
da občina zaposljuje ljudi, ki so po-
sestniki in še povrhu imajo lepo po-
kojnino. Pozivamo obč. upravo, da v
tem pogledu postopa drugače.
— Občan.
VRANSKO-SAVINJ. DOLINA.
mi
Dragi urednik
dovolite v listu
! Prosim Vas, da
Lj. pravica malo
dela .Bata". Seveda ne davkov, ki so prostora da se tudi naš glas nas tr-
kljub manjši produkciji večji. Gozdne
delavce in pa „furmaneM pa zastoj
lesne industrije. Če pa je še kaj za
voziti, se pa „furaa po taki ceni, da
se komaj toliko zasluži, kolikor sta-
skih, 238 obrtnih in 26 gostilniških nejo vozovi in konji.
obratov. Propadli obrtniki in trgovci
so torej povečali vrsti slovenskih brez-
poselnih. Propadajo predvsem trgo-
vine z živino, (na račun večjih, tovar-
niških obratov. Za najjasnejši primer
in oseb, ki so pri tem trpele, čeprav s]uži prekmurje, kjer je propadlo na
ie -nano da so bili taki spopadi za-	klavnic na račun enega vele-
peljan.h ljudi z organi oblasti na treh	„mn9<,aift„L«lffl
mestih na področju banovine, in sicer
v Gospiču, v Šeminici (okraj
ski) in v Kravarskem (okraj veliko-
goriški). — Dne 6. maja je prišlo v
Gospiču pri zoperstavljanju neke sku-
pine kmetov iz Pazarišta, okraja pe-
rušiškega, ki so se nahujskani posku-
šali zoperstaviti orožnikom, ob živ-
ljenje dvoje oseb. — Dne 11. maja
obrata). Poleg teh propadajo predvsem
zlatar-[ trgovine s poljskimi pridelki in živili.
Delavstvo sicer strada, toda ne more
kupovati niti današnjih, izredno cene-
nih kmečkih produktov. — Napredek
po kaže industrija, kjer so bile uve-
dene štiri fabrike več, kot jih je bilo
ustavljenih.
po SVETU.
Fašistične ječe. Na kongresu
hitlerjevskih pravnikov je nemški dr-
žavni tožilec Šefer izjavil, da je v
nemških ječah zaprtih okoli 100.000
jetnikov (1913 jih je bilo vsega 30.000).
jasno povedano. Najbolj spontano ga
je volilo uradništvo.
A tisti, ki se radujete nad tem
dejstvom, namreč zaradi vrnjenih očal,
ne veselite se ; tudi za vas pride gre-
nak dan. Vsakdo ima takšne majhne
neporavnane grehe. Preden pa pride
sleherni, bodo na vrsti še večje ribce
iz Lendave. In od drugod. Takih je
vse polno po naši prelepi domovini.
V našo vas pa je treba sabelj.
To je enkrat ena. Brez sabelj se več
ne da vladati, s sabljami pa se na-
pravi red v dveh dneh. Zato naj dobi
naš preljubi odbornik Ivan sabljo,
takisto naj dobi sabljo občinski sel
štev. II. Za župana pa ne vem, če si
je je želel. Seveda lesene, ker druga-
če bi moral jaz, ki sem že tako moč-
no oglodan, pobegniti. Je hudo, če se
v vasi rodi tak razbojnik, kakor sem
jaz. Samo sive lase delam nekaterini
vrlim osebam in pa moja družba fan-|
tov. A da me ae bi še naprej opravJ
Ijali, slovesno javljam, da se na po-
litiko čisto nič ne razumem. Tudi na
druge stvari se ne razumem. A če
kdo ima kakšno staro skrhano sabljo,
k nam z njo. Mi jo potrebujemo.
Največ jih je v Prusiji t. j. 64.000, v
oni Prusiji ki jo vlada znani g. Goring.
Vzdrževanje enega jetnika je
državo 1. 1931. 1228 mark letno, a
lansko leto so izdali na enega samo
725 mark. Že prej so bile razmere za
vse, ki so bili zaprti zaradi svoje
borbe proti fašizmu, neznosne, da
bodo morali tako popolnoma propasti
je jasno. To je najbrž nov način za
Jikvidiranje" antifašistov.
Krup v Mandžuriji. Krupove
tovarne municije v Esenu so dobile
od Japoncev koncesijo za zgraditev
velike tovarne municije v Mandžuriji.
To je samo uresničevanje japosko
nemškega prijateljstva, ki ima napa-
dalen namen zoper sovj. Rusijo.
Delitev zemlje v Mehiki. Pr-
vega maja letos je mehiška vlada po
določilih agrarnega zakona razdelila
553.000 hektarjev obdelovalne zemlje.
Večina te zemlje se nahaja v mehiški
pokrajini Jalisco.
Nemiri v Južni Italiji. Po itali-
janskem uradnem poročilu je prišlo v
Vse to pa bi še ne bilo tako
hudo, če smo ostali brez dela. Saj so
ja na svetu ljudje, ki poznajo delo
samo po besedi in kljub temu dobro
živijo, da, boljše nego oni, ki vedno
delajo. Hujše pa je, ko smo ostali
tudi brez zaslužka, brez kruha.
V naši občini nas je popolnoma
brezposelnih okrog petdeset, od teh
jih je nekaj z družinami. Nekaj jih je
šlo delat k železnici, kjer so tudi »iz-
vrstno" plačani (okrog 2 Din na uro).
Koliko pa je kmečkih fantov, ki bi
tudi prijeli za vsako delo, če bi le bilo.
G. šolski upravitelj N. Prester
iz Mošenj pa se je izrazil dne 27.
aprila 1935, da v Mošenjski občini
sploh ni brezposelnih, dalje, da je
bilo nakazanih za našo občino petin-
štirideset tisoč dinarjev; ker pa v
Mošenski občini ni brezposelnih, je
_ predsednik občine podporo enostavno
stalo zavrnil, češ da pri nas brezposelno-
sti ni.
Tako. Za g. šolskega upravitelja je
z gornjo izjavo brezposelni probem
rešen, ter po njegovi izjavi tudi za
g. predsednika naše občine.
Mi brezposelni pa najenergičneje
protestiramo proti podobnim izjavam,
pa bile od katerekoli strani! Nočemo
podpor, pač pa hočemo dela in za-
služka. Človeku primerno življenje,
katero nam po vseh pravicah tudi gre.
Zavedajte se, delavci in kmetje,
da bomo samo, ako bomo složni,
kaj dosegli, ter uspešno nastopali proti
izjavam različnih gospodov, ki se ne
zavedajo, kam spadajo.
Več brezposelnih.
TRBOVLJE.
Iz občinske politike. V dobi,
ko vladajo na tukajšnji občini delav-
ski, kmetski in obrt. zastopniki, se po
Južni Italiji do kmečkih in delavskih njihovi vednosti dogajajo te-le kaj
nemirov. Tako so v kraju Tricase čudne stvari:
kmetje demonstrirali pred občino proti
nerednostim v kmečkih zadrugah. Ka- lificiranih brezposelnih moči
rabinjeri (orožniki) in fašistična milica tnkaiSnii nhčini nastavlien č
so streljali v kmete. Pri tem je bilo
15 težko ranjenih. Trije od teh so
umrli. Nov dokaz kmečkega zadovolj-
stva v fašistični državi!
Trgovski štrajk. Francoski tr-
govci so sklenili enodnevni štrajk v
znak protesta proti previsokim davkom.
Ko je na razpolago dovolj kva-
"I je na
tukajšnji občini nastavljen človek z
red. mes. plačo Din 1700. Ta gospod
uživa zraven svoje plače pokojnino
Din 1200 mesečno, obenem je tudi
posestnik in lastnik gostilne (v drugem
kraju), od koder spreje-na zapet mes.
dohod. Din 1000, njegova družina šteje
štiri člane.
pečih delavcev, kmetov in obrtnikov
iz savinjske doline sliši.
Kako živi bajtar, že dovolj ve
naša javnost potom čitanja Lj. Pravice,
tudi večjim kmetom ne gre veliko
bolje. Za enkrat o tem ne bomo raz-
pravljali, pač pa hočemo seznatiti svet,
kako sijajno plačo ima naš delavec —
SavinjČan.
V tukajšnji občini — vas Brode,
se nahaja podjetje, ki je last g. Sta-
linoviča Ladota, kjer se izdeluje lupje
za pomarančne zaboje (kište). Pod-
jetje zaposljuje okrog 40 delavcev, od
katerih je zaposljenih 12 žensk; torej
spada pod zakan o zaščiti delavcev.
Delovni čas v podjetju je 12-14 urnik
in ta brez procentov, kar je proti za-
konito. Podjetnik krši zakon § 6. Naj-
bolje plačani delavci zaslužijo na uro
Din 1-70, reci eden dinar 70 para;
ženske se plačuje pri 14 urnem de-
lu na šiht Din 7, ostali delavci dobe
urne plače (to je večina delavcev)
Din 110—150; o izplačilu procentov
za nadurno delo sploh ni govora. —
Pri vsem tem pa podjetnik dela s si-
jajnim let. dobičkom. — Prizadeto de-
lavstvo bode le takrat prisililo pod-
jetje, do upoštevanja zakona in bolj-
ših mezd, kadar bo skupno in orga-
nizirano.	— Delavec.
TRN J EVA POT DELAVKE.
Z ozirom na zadnji dopis „Ljud-
ske pravice" o položaju pletilstva se
mi zdi potrebno, da na kratko opišem
bedo in izkoriščanje izučenih pletilj,
delavk in učenk v pletilskih tovarnah.
Do pretkratkim so jemale vse
tovarne učenke za 6—10 tednov, na-
kar je bila vsaka učenka nameščena
za „plačo" reci in piši 4—8 Din na
dan. Ker je treba pri drugih obrtih
tri letno učno dalo, so delavke tru-
moma nasedale temu triku tovarnar-
jev. Tovarnar pa si je s tem zasigu-
ral ogromno armado delavk. Kakor
hitro pa je bilo delavk več ko dovolj,
so tovarnarji enotno znižali že itak
mizerne plače tako nizko, da niti za
hrano ne zadostuje kje pa je še vse
drugo. Ni se toraj čuditi, če so ravno
pletilje tako podvržene tuberkulozi.
Sedaj so se osnovale zadruge
vseh mogočih imen, ki hočejo upel-
jati 3 letno učno dobo, z izgovorom,
da tako izkoriščanje deklet se mora
preprečiti. Me delavke pa vemo, da je
to samo nov manever tovarnarjev, ka-
teri si bodo sedaj ustvarili še cenejšo
armado delavk, skoroda brezplačni
kader suženj, ki jim je prepuščen na
milost in nemilost.
6
ljudska pravica
1. junija 1935.
Po
TEŽEK UDAREC VINIČAR-
JEV NA GORIČKEM.
Viničarji smo se začeli oglašati
v našem listu, to se pravi da se nam
strašno hudo godi. Kakor dolgo smo
še le malo lahko živeli smo bili tihi
in smo delali. Glad in siromaštvo pa
sta nas prisilila, da smo začeli malo
razmišljati. Do zdaj smo vedno ča-
kali pomoči od gospode. Mnogo so
nam obljubljali in nas tolažili, da je
drugje hujše, naj samo trpimo in de-
lamo, da bodo boljši časi sami prišli.
Pravijo, da penzijonisti ves denar po-
žrejo in židi. Mi pa srno mislili, da
je drugače. Mali penzijonisti so mo-
rali celo življenje fejst delati, da zdaj
na stara leta lahko živijo. Židov pa je
dosti ravnotakšnih siromakov, kakor
smo mi, gospoda pa so vsi glih, pa
če so židi ali kristjani. Zdaj pa malo
z druge strani poglejmo. Naš gospod
ima 8 viničarjev, vseh skupaj nas je
38 težakov, ki vsi vse svoje sile v
goričko delo vložimo. Ves dobiček pa
ima 1 gospod, ki nič ne dela, ima
takšno hišo, kakor grad, avtomobil,
ter vsega, kar si človek le lahko mi-
sli. Takšnih stvari, ki je tam proč me-
čejo, mi niti ob največjih praznikih
nimamo. Samo si premislite. Vso zimo
nismo nič zaslužili, koliko dni pa smo
poleti brez dela. Pri nas ni niti kme-
tov, da bi si pri njih zemljo odslužili.
Kjer pa so kmetje, pa že rajši sami
delajo, da jim ni treba delavcev pla-
čati. Pol leta, ko nič ne zaslužimo, bi
mogli prespati, prihraniti si za te dni
nič ne moremo. Po vojni smo zaslu-
žili na dan 10 Din, potem 8 Din, 7
Din, 6 Din, zdaj pa smo prišli na 5
Din. Naša stanovanja so podobna luk-
njam. Pa še tako si med letom go-
spod kaj izmisli in moramo ven iz
koče. V eni sobi nas spi po 7, 8, 9
ljudi, kolikor nas pač pri hiši je. Po-
stelji pa sta največ samo 2. Prej smo
si lahko vsaj v nedeljo pogače pekli,
olje in zabelo smo si kupili, zdaj pa
ni niti kuruznega kruha vedno pri
hrani. Če pa pride bolezen, je naj-
boljše, če bolnik takoj umre. Doktor
napiše recept, zdravil si kupiti ne
moremo, s koruzno moko in šalato
pa bi se moralo zdravje pricoprati.
Doma nas ostaja čedalje več, mladina
se ne more ženiti, nezakonske dece je
vedno več, jesti pa vsi moramo. Pra-
vijo, da si ne znamo gospodariti.
Orodje si moramo sami kupiti, motika
stane 30-33 Din, 5 dni dela ni niti
za motiko zadosti. Na mesec zaslu-
žimo z vražjim delom 144 Din (po-
lovico tednov v letu pa smo brezpo-
selni), kupiti moramo vso hrano. Ma-
lim kmetom se godi prav tako, edino
kruh imajo, če pa si hočejo kaj ku-
piti, pa morajo tudi v gorice na delo.
Obrtniki imajo malo dela in še to jim
slabo plačajo ali pa na dolg. Tesarji
so prej zaslužili po 100 Din na dan,
potem 50 Din. zdaj pa 12 Din. Tak
se godi nam v gorički deželi. Kak se
v mesti siromakom godi, smo tudi
zvedeli. Naš gospod ima prijatelja, ki
ima v Mariboru tovarno. Tam dela
nad 100 delavcov. Ves dan težko de-
lajo, pa še komaj živijo. Ves dobiček
od težkega dela tolikih ljudi pa ima
1 sam človek. Delavce odpuščajo,
pravijo, da stroji bolj poceni delajo.
Stroji so za to na svetu, da bi se vsem
ljudem boljše godilo, ne pa da enemu
debeluharju bogastvo raste, toliko siro-
makov pa pride ob kruh. Potem pa
pravijo, da so stroji krivi, da je toliko
brezposelnih, pa ni res, tisti so krivi
ki ves dobiček požrejo na račun de-
lavcev.
Čitajte in razširjajte
»Ljudsko Pravico"!
Zahtevajte povsod
mlevske izdelke
mlinskega podjetja
Kukovec v Ljutomeru
Vsi, ki se zanimate za radio, za gledališče |
in ljudske odre, za film in lepo čtivo, zah-
tevajte brezplačno in brezobvezno na ogled
eno številko ilustriranega tednika
„NAŠ VAL"
ki prinaša izčrpne radijske programe. — Pišite na
naslov »NAŠ VAL- LJUBLJANA.
Poverjeništvo
„LJUDSKE PRAVICE"
za Ljubljano in okolico
na Vodovodni cesti 40.11.
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Telefon Stev. 31-33.	LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16.
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih
knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente.
Knjige in časopise dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. Knjige Ekonom-
ske enote in Male biblioteke na zalogi.
F. HREHORIČ
manufaktura
veliko
na
Ljubljana,
Telefon 2404
Tyrševa 28.
PRI NAKUPU
štedi le tisti, ki kupuje blago za
obleke in manufakturo sploh
pri znani tvrdki
NOVAK - LJUBLJANA,
Kongresni trg 15. pri nunski cerkvi.
^p^MTU/UlO- fXMX)
l1v&liana
reioq 3T56
Knjigarna BREYER ■ D E Ž NI K E
ZAGREB
Masarykova 5.	Telefon 98-32.
Rč. pošt. šted. 38 555
PRIPOROČA
veliko izbiro
NAPREDNE
domače in tuje
LITERATURE
Zahtevajte prospekte!!
Mlinarji!
P
MLINSKE STROJE
MLINSKE KAMNE za vsakovrstno
meljavo,
MLINSKA SITA, svilena in volnena,
I a GONILNA JERMENA, VOSEK
ZA JERMENA
in vse ostale mlinske potrebščine
nudi po solidnih cenah
BRCAR & COMF.,
| LJUBLJANA,	Kolodvorska 35.
NOGAVICE
na drobno in na debelo
kupite najugodneje
v tovarni
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
Pred Škofijo 19
podruž.: Prešernova u!. 20
BEOGRAD
Kralja Milana 13
ZAGREB
Jurišičeva ul. 8
TrrrAvpJ ki želijo, da jih obišče nas
1 IgUVII9 potnik ter jim razkaže
kolekcijo domačih Simesovih britvic, naj bla-
govolijo javiti svoj naslov na glavno zastop-
I stvo S I M E S U za Slovenijo, LJUBLJANA,
VII., Kamniška ul. 25,
Trgovina z železnino
Schneider & Verovšek
Ljubljana
Hnhaulta vse v poljedeljsko stroko
UUUdV IJd spadajoče predmete.
Zahtevajte ponudbe!
TRI VAŽNE KNJIGE
NOVITETE ZALOŽBE HRAM.
I
Miško Kranjec:
Maksim Gorkij:
Branimi r Čosi č:
nOS ŽIVLJENJA". .
Ta roman našega prekmurskega rojaka ie bil nagrajen
s Prešernovo literarno nagrado za leto 1935 in je ravno-
kar izšel.
„MATIW, socijalni roman.
V tem romanu je veliki ruski sodobni pisatelj strnil
vse umetniške in pisateljske vrline svojega peresa.
„POKOŠENO POLJE".
Roman povojnega Beograda.
Naslovite naročilo na:
»Založba Hram"
Poš!ni predal 363.
Ljubljana
P U C H
chrom. kolesa
na ugodna mesečna odplačila
pri
€S 3». VO
LJUBLJANA, Tavčarjeva ul. 7
Podružnice: Kranj, Novo mesto,
Celje: Miklošičeva 2
PFflFF
šivalnih^strojev
\ _
Za tiskarno Balk4nyl Ernest, Dolnja Lendava.
Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72.