U 11 MIMIMI MH II I II......................IIIIIIIIMMIIIIMMMMMMIIMIM Mil ..........11IIIH111 II I IM 1111111 ] 111 IM11111:1 llllll 1111II MM.....MIMMI IIMII Milili IIIIIIIIMIMIMU
ENO DEVO LE BOM LJUBIL ...
Eno elevo le bom ljubil,
Eni vedno zvest ostal, Druge nikdar ne bom snubil, Nikdar drugi srca dal.
Njo le bom ves čas življenja
Ljubil iz srca globin: Ljuba moja je - Slovenia,
Jaz pa Slave zvest sem sin.
iSimoH ^regor&i£
?llllllllllllllftlil||||||||lll1lltllllllltlllllll>lltllIIIIIMllIltC1I!lllllIIIIIIIl1lllll(IIIIIIIIllIlllllIllllli f!l[lllMllll]llllllllMJIITJtllllirilllllil!!IIMI!tlllllMllllllIlltllllll~r
Številka 4 j^^C^^ J*ßjJJ^ Letnik XII. 1967
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
Z A P O S TÄ'VLJENA SLOVEN S C I H A
Iz vesti, ki jih prinaša, slovenski tisk doma in v inozemstvu razbiramo, da je slovenski jezik v domovini, čeprav ne uradno, zato pa dejansko potiskan na stranj v mnogih primerih, kjer ni za to nobene potrebe, ga srbohrvaščina izpodriva. Teško je samo na podlagi časopisnih obvestil izvleči popolno, resnici odgovarjajo co sliko, toda dejstvo, da so se v obrambo slovenscine oglasile tudi javne kulturne ustanove v Sloveniji, daje vsem tem poročilom, na žalost, močan prizvok verjetnosti.
"Društvo-slovenskih pisateljev", "Slavistično društvo'-', "Inštitut za Slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti" ter "Pen klub center za Slovenijo" so poslali upravi Televizije v Ljubljani skupno odprto pismo s pozivom, naj ljubljanskatelevizija oddaja samo programe v slevenskem jeziku. Pismo je bilo objavljeno v "Delu" 3« februarja t.l. in opozarja, da je sedaj dobra polovica programa v neslovenskem jeziku.
"Tedenska tribuna" v Ljubljani v svoji letošnji -drugi številki naštela sledeče primere zapostavljanja slovenščine in vsiljevanje srbohrvaškega jezika, dostikrat po krivdi samih Slovencev:
V Ljubljani prodajajo razglednice mesta z napisi v štirih jezikih, le ne v slovenščini s filmski lepaki so vedno pisani le v srbohrvaščini p v brošurah in knjigah, ki so tiskane izven Slovenije je vedno najti polno jezikovnih spačkov, ker jih prevajajo ljudje, ki slovenščino slabo obvladajo 5 na glavnem kolodvoru v Ljubljani so izobešene -reklame proizvodov iz drugih republik samo v hrvaščini sili srbščini 5 v šolah, zlasti strokovnih, so še vedno prepogosto najdejo srbohrvaški učbeniki; zvezni organi pošiljajo svoje odločbe le v srbohrvaščini s obrazci in golice na carini, prometnih in konzularnih uradih so le srbohrvaški p /v vojski se uporablja samo srbohrvaščina.
Iz vseh zgoraj navedenih primerov se jasno vidi, da položaj slovenščine doma v sami Sloveniji ni zavidanja vreden. Žalostno in vznemirjajoče je dejstvo, da se naš narod po petdesetih letih, odkar je z majsko deklaracijo tar ko javno proglasil voljo do samostojnega življenja, zopet nahaja v neprivi-ligiranem položaju. Čeprav tokrat opasnost ne prihaja odprto in nasilno s strani tujcev s severa ali zapada naših meja, temveč s strani sosednih bratskih narodov, ne smemo misliti, da je zato naši.slovenski samobitnosti manj nevarna. Morda ravno nasprotno, kajti prihaja prikrito in počasi ter največkrat pod izgovorom ekonomske potrebe ali izmene neopazno izpodriva slovenšči--no. A najhujše je, da Slovenci sami, največkrat na pol izobraženi "upravniki" in tajniki raznih gospodarskih podjetij širijo jezikovno balkanizacijo, ne da bi se svojega greha sploh zavedali.
Da je državna skupnost južnih Slovanov življenska nujnost, pretežni večini Slovencev ni treba dokazovati, saj smo to potrdili s preštevilnimi žrtvami, ki so padle ne glede na različne svetovne nazore v prvi in drugi svetovni vojni predvsem zato, da našemu-narodu pribore svobodo in popolno enakopravnost v okviru Jugoslavije. Toda če se v tej državi na slovenskih tleh naš jezik potiska v stran v korist sorodnega jezika, potem so vse te žrtve bile zaman in smo prišli samo iz dežja pod kap. In nekaj tisočev dinarjev dobička več v blagajni nekaterih gospodarskih podjetij ni dovoljšen razlog, da prodamo dediščino naših očetov.
Le zakaj moramo biti Slovenci vedno v samoobrambi in najčešće po lastni
- 1 -
krivdi? Jezik ni mrtva stvar	stalno spreminjaj spremembe narekuje napre-
dek in narekuje jih razvoj naroda samega. Kot se naše znanje bogati se bo nehote bogatil tudi jezik? toda tujcenje in popuščanje tam, kjer je naš'jezik naša pravica in naša dolžnost je zločin nad našo zgodovino, toliko večji, če ga je zagrešilo- pomanjkanje narodne zavesti ali pa materijalna lakomnost.
Eden naših velikih mož je nekoč napisal tele verze;
" Oj siromak, v srce se smiliš, slovenski mi jezik, kaj počnejo s teboj naši pisatelji vprek»
Blagi Prešeren, ki nov si jezik dobrotno nam ustvaril,
sladko ubrane zlate gosli zapustil si nam5 srečen si ti5 bivajoč v nadzemeljslcih, mirnih višavah, ti ne čuješ, kar, oh, čuti, trpeti je nami - !'
Horda ste jih prepoznali. Josip Stritar jih je napisal v svojih Dunajskih Elegijah, kijih je prvič natisnil v Zvonu leta I876. Devetdeset let je minilo od tedaj, pa se stvari niso mnogo spremenile, ali še bolje rečeno, mi Slovenci se nismo kdovekaj naučili«,
Tolažljivo dejstvo je le to, da so, kakor razvidevamo iz časopisnih poročil, mnogi uplivni in ugledni slovenski predstavniki kulturnega življenja tokrat našli dovolj poguma in javno pokazali na nevarnost, ki našemu-narodu preti pod njegovo lastno streho. Upajmo, da se bo z njimi vred prebudil ves slovenski narod in znal obvarovati svojo največjo dragocenost - svoj slovenski jezik.
T.Č
DROBNE VESTI
Jugoslovanska gradbena podjetja so letos podpisala pogodbe za dela v vrednosti I50 milijonov dolarjev. Med drugim bo I4 podjetij gradilo 8OO lan dolgo cesto v Libiji, Tanzaniji in Zambiji.
0O0
*** V Jugoslaviji je v preteklem šolskem letu študiralo 2600 študentov iz 56 različnih držav. Okrog 9OO izmed njih je uživalo štipendije jugoslovanske vlade. Največ študentov je prišlo iz azijskih, afriških-in arabskih zemlja»
0O0
Kot je znano, .je Jugoslavija v znak proslave mednarodnega turističnega leta letos ukinila vize za turiste iz kakršnekoli dežele. Bilo je predlagano, naj bi ukinili tudi izhodna dovoljenja za jugoslovanske državljane, ki potujejo v države, s katerimi je Jugoslavija sklenila pogodbe o ukinitvi viz. Doslej ima tako pogodbo s 35 državami. Jugoslovanski potni list je veljaven 10 let.
0O0
*** V japoskih" mestih "Tokio, Kyoto in Fuknota so razstavljali ikone in druga umetniška dela, v glavnem iz Macedonije, ki izvirajo iz 11. do I7.stoletja. Razstavo je organiziral največji japonski dnevnik "Asahi Shimbun".
0O0
*** Na letošnjem velesejmu v Zagrebu je razstavljalo 8OO podjetij iz Jugoslavije in 25 drugih držav. Prvikrat je bila vključena v program razstave tudi transportna industrija in sodelovale so vse glavne tvrdke iz zapadne in vzhodne Evrope in Amerike,
Melbourne, 20/8/1967.
IGRALCEM IN PRIJATELJEM. SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA !
Minulo je že nekaj mesecev, odkar so nam igralci Slovenskega gledališča v Melbournu uprizorili zadnjo igro "Svoje-glavček" v režiji gospoda Ivana Valenčiča.
V razdobju poslednjih 1^- mesecev so bile na dostojni umetniški višini odigrane tri igre - dve komediji in ena drama. Zabeležimo lahko s ponosom, da je bilo to doslej najuspešnejše obdobje Slovenskega gledališča v Melbournu v vsem njegovem obstoju.
Poglejmo malce nazaj v nedavno preteklost. Osebno dobro vem, kako se je pred 18 meseci igralska skupina zopet zbra la pod vodstvom gospoda V. Molana, katerega odlično delo za oživitev dramske delavnosti Slovenskega društva v letu I966 je spoštovanja in priznanja vredno. Kot društveni kulturni referent v prejšni poslovni dobi je g. Molan iz praktičnih razlo -gov že ob pripravah za prvo igro "Glavni dobiček" poveril s polnim zaupanjem režijo gospodu Valenčiču, ki se je resnosti naloge dobro zavedal ter se je z veseljem predal delu, ga nadaljeval in tako naše slovensko kulturno življenje v Melbournu do danes obogatil z uprizoritvijo treh iger - seveda, s pomočjo lepega sodelovanja igralcev, odbornikov društva ter vse slovenske javnosti v Melbournu.
Želja nas vseh naj bi bila, da bi tudi^v bodoče še prav aktivno sodelovali pri Slovenskem gledališču, ki je v tu-jinineprecenljive kulturne, pa tudi čustvene vrednosti,saj nam materina beseda seže do srca in pričara vsaj košček našega rodnega kraja.
Nikakor nesmemo dopustiti, da bi to področje kakorkoli zanemarjali5 bodimo prepričani, da bomo igralci z dobro voljo in lepim razumevanjem v stanju še marsikaj izboljšati in doseči še lepše uspehe na odru - ki bodo našemu občinstvu gotovo še v večji ponos in zanimanje - kot smo jih imeli doslej.
Naš neutrudljivi režiser g. Valenčič je z veseljem pripravljen sodelovati še vnaprej. Treba bo pričeti takoj ^ režijo nove igre, ako hočemo, da v tem letu še pred Božičem dosežemo uprizoritev nove igre.
Prav lepo vabimo vse stare igralce in prav tako dobrodošli bodo tudi vsi novi, ki se zanimajo za odrsko življenje, da se zberemo v četrtek dne 31.8.I967 ob 8 uri zvečer v Slovenskem Domu.
V navzočnosti nas vseh se ""t>ömo-.4aa_tÄfflv-^ceru marsikaj
pomenili o bodočem delu, predvsem pa bomo odločili najvažnejšo stvar, in to je, katera igra bo po razsodnem preudarku za^ nas vse najprimernejša, tako, da se lahko čimprej vržemo na učenje vlog.
Prepričan sem,, da bomo le složni drug ob drugim v sta-
nju lepo nadaljevati začeto delo in doseči uspehe s Slovenskim gledališčem v tujini. Pregovor pravi: Kjer je sloga, tam je moči
še enkrat: Zbrali se bomo v četrtek dne 3I.8.I967 ob 8 uri Ive čer v Slovenskem Domu, 3r/la Park street, North Carl ton.
Prijateljski pozdrav vsem,
Ljubice pod okno dragi pride marsiktero noč, z deklico se pogovarjat, dokler se napoči zor.
T o je zvedel oča stari, stari oča, sivi mož, kregal svojo lepo hčerko in svaril jo je rekoč: "Ako boš pri oknu stala, kadar mimo hodil bo, ak' po noči govorila, ino z njim vasvala boš, hišo bodem ti ogradil, zidal zid bom krog in krog, spustil bom okoli hiše Sultana, da lajal bo, stari hišni bom ukazal, da bo spavala s teboj".
L. Pirnat, Kulturni referent S.D.H
00O00
France Prešeren HČERE SVET
Hčerka je odgovorila te besede mu, rekoč:
hišna noni davno nosi pisr.a s plačano roko;
"Stari oča, oča ljubi, ljubi oča, modri mož i Lojtro bo za zid prinesel, za peseta kruha kos,
ako hoc'to, da no pride, več pod okno ljubi noj, za ženico dajte drag'nu, ljubi očal ne na dom".
NA OBISKU V DOMOVINI
V soboto 8. julija je z melbournškega letališča odletela v staro domovino na obisk izletniška skupina, ki jo je organiziralo Slovensko društvo v Melbournu. Čeprav je bil odlet aviona odrejen za 1. uro popoldne, je ze okoli poldneva odmevala naša govorica iz vseh kotov moderne zgradbe essendonskega letališča. Izletnike, katerih je bilo 65, je spremila ter jim prišla voščit srečno pot velika množica sorodnikov in znancev, tako, da je ob odletu letala popolnoma napolnila obširno teraso letališča,
TAA avion je poletel točno ob določeni uri. Ob 2.popoldne je bil ze v Sydneyu, kjer bi se potniki morali presesti na avion družbe Air France, ki bi jih ponesel do Aten v Grčiji, odkoder bi jih JAT-ovo letalo pripeljalo na letališče Brnik pri Kranju, oziroma pri Ljubljani, kot pravijo danes, ko so Ljubljano raztegnili do polovice Gorenjske. Tam bi morali pristati v nedeljo, 9.julija ob ll.^uri dopoldne po tamkajšnem času ( v Melbournu bi bilo že osem zvečer ). Vendar je imelo letalo Air France radi okvare veliko zamudo in so naši potniki morali čakati v Sydneyu celo noč ter so zapustili Mascot šele ob 7. uri zjutraj. Pristali so na Brujku v ponedeljek 10. julija ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem Času. Zamuda je pokvarila mardikakršno svidenje in sprejem, ki so ga dosila pripravljali sorodniki in prijatelji. Skoda. Na Francoze se človek res ne more nikdar zanesti.
Po prvih tednih molka, ki ga je povzročila prezaposlenost -lahko si mislite, koliko so imeli svojim povedati in kdo bo ob taki priliki še mislil na Avstralijo - so se začeli oglašati in danes pisma že kar pogosto prihajajo. Zopetno srečanje z domovino in domačimi je prevzelo vse. Koliko nam bodo šele imeli povedati, ko se vrnejo.
Letošnji je že drugi izlet v domovino, ki ga je Slovensko društvo v Melbournu priredilo za svoje člane. Prvega izleta v lanskem juliju se je udeležilo 30 potnikov. Veliko zanimanje med rojaki je napotilo SDM, da se je že letos odločilo za drugi izlet in ima tudi za bodočnost v načrtu najmanj en izlet na leto.
Prednost takih skupinskih izletov je velik popust pri vozni ceni, ki znaša približno $ kOO na osebo ter velika prihranitev na potnem času, ki vzame samo 4 dni. Edini pogoj je ta, da mora biti vsak potnik član društva ter da mora potovati tja in nazaj v skupini. Ves čas bivanja v domovini pa je vsak po svoje in popolnoma neodvisen.
Letošnji izletniki bodo ostali na obisku 10 tednov. V Melbourne se bodo vrnili 23, septembra.
OPOZORILO
Letni občni zbor Slovenskega društva v Melbournu, ki smo ga nameravali imeti v juliju, smo radi odsotnosti nekaterih odbornikov preložili na konec septembra. Obvestila vam bomo pravočasno poslali.
Odbor SDM.
T-UN A .T S T LET.
V kratkem bo SDM stopilo v štirinajsto leto svojega obstoja.
Pohvalimo se lahko Slovenci v Melbournu ob tej priliki, saj smo menda naj starejše slovensko društvo v /vstrai^i in morda tu. di najpremožnej Še in najbolj delavno. Obstajamo neprekinjeno * e leno vrsto let, kljub težavam, ki so nas motile od ca^ do casa. Lahko se pohvalimo,- da nam je v vsem tem 5asu uspelo obdržati naše društvo strogo v nepolitični obliki, da smo finančno dovolj dobro uspevali ter da med vsemi številnimi funkcionarji društva v vseh le?Ih nismo imeli niti enega primera najmanjše nepoštenosti.
SDM je bilo osnovano na ustanovnem občnem zboru v nedeljo,dne 19. decembre 195^ v dvorani v Theodore Street St Albans Dva tedna po sestanku pripravljalnega odbora, ki se je vršil 5/12/^ v stanovanju družine Pungerčar v Prentice St. st.36, St. laida.
Prav zanimivo je brskatà skozi zapisnike društva teh trinajstih lei. V njih čitamo in zasledujemo razvoj društva: uspehe, razočaranja, težnje, potrebe, upe na bodočnost itd.,itd.
Ustanovno občni zbor se je pričel ob pol štirih popoldne, ko i e g ZlatkS Verbič kot predsednik pripravljalnega odbora stopil pred*52 udeležencev in jim povedal, da se je na prvi slovenski za-SvI v Melbournu, kateri je v korist lista »Misli organiziral g M. Adamič z neka sodelavci, pojavila želja, da bi flovonci Melbournu imeli svoje društvo, ki bi nas vezalo na družabnem m
karitativnem polju.
Sfivfìda si tisti, ki takrat še niso bili v Avstraliji le težko nred^tavli aio, kako velika je bila med nami v tistem času potreba,
E kfsSčan fl^afS^ojaka k t ^rek sonca po oblačnem nebu. Bilo nas je malo in zato smo bolj potrebovali aru* aru^ga mu se drue drueemu bližji kot pa smo danes, čeprav so nas loci 1p večie razdalje in o svojih avtomobilih se misliti nismo mogli. ^■trni^Lè razmere so bile na splošno čisto drugačne. Nihče še ni imel svoje Sle! Stanovali smo po sobah in hostelih^Btanajaw -o
dornt ^le^vlll^
Er^^^SodSfSi^sfS is
Trgovin s^ontinentalnim blagom še m bilo in v Garltonu se je takrat približno pojavil prvi Esspresso Bar.
qinw^c nam ie bil res brat in sestra in prav radi teh Vsak Slovenec i^„Štvo5etoliko bolj potrebno. Tako smo tedaj
J# Potoi^Än^2^0?^»^10!^^' J- GoleiAo, gospodar: t Äal^MÄ^Ä8' P- Poci~*' nadz-ni odbor:
-, hf^fn/1 bll° treSa Pros"i, da bi kdo stopil v odbor"vsem je bila to ne samo prijetna dolžnost delati z rojaki za roiakl M la je tudi cast, da jim je bila taka naloga poverjena? rojake>bi-
Tako se je začelo delo v našem društvu. Sledile so spìp «n r™ vatmh stanovanjih, po najrazličnejših predmestjih? vm?znhPsoSf starega kma Savoy sledile so prve prireditve, zabave^Se ?e?no skupščine, novi odbori, novi sodelavci, "Vestnik", rlzstale itd?
P°«°Je za razvoj kot v za-
salneéa SroS L? S? imf1.ni(5esar > niti svoje strehe, niti risalnega stroja, kaj šele stroja za razmnoževanje, niti izkušenosti
.iInLln	P°trebne gotovine in prometnih sredstev^" Zato SDM '
danes prav lahko z zaupanjem gleda v bodočnost, kajti nàdeiamo se
da se bodo med Slovenci v Melbournu še v naprej nalli llud e kltl-
ri bodo z dobro voljo nadaljevali delo dosedanjih odborov? Sai le
SDM edina organizacija Slovencev v Melbournu, ki ne obsto i v kŽ!
rist posameznika, ne skriva svojih računov,'nego jih vsako leto
neustraseno predloži na vpogled vsem svojim članom in vsem za!nte-
resirancem, kajti zaveda se, da je njeno celotno delovini e itkllul
v korist cel® slovenske skupnosti v Melbournu in IvstLìfji
m—
ČESTITKE - P 07.m in 7PtQT)W.TTÜ,
CvetkovfeHen^ncikrieSl?ì&ueSoI??nma^ Zakasnele čestitke izrekamo v Clifton Hillu.	Sosicu, ki sta se poročila 22. julija
gledalilča^v Meìbourmln'stf M i«9^3^^?	Slovenskega
glavnih viol Helenca ip i o^ni v 'Svojeglavčku» nosilca obeh Branko, ko^oÄoa^Ä
SäStii^ÄB-f
sKatiW^a^nsmt*«
^iJevi ,želi Slovensko slej hođila Ä-CaÄi^«
V Kew. Mladcu ÄV^ «ÄMS? °WkW
U S FELO " iT A. M J E **i •• a.
Okrog 4000 Slovencev živi v Melbournu in okolici in ce je človek v zadr. njih letih obiskoval slovenske zateve v Melbournu je moral biti razočaran? 15U ali 200 obiskovalcev na večer, ki bi moral biti z ozirom na številčno stanje naše kolonijo mnogo bolj popularen, pač ni bilo dovolj. Bes je, naših zabav je v Melbournu precej in ljudje pac ne morejo biti povsod? tudi je res, da jo bloven sko društvo -dobrovoljna organizacija, ki dela za Slovence kot skupnost in ki z^ dobički svojih prireditev odplačuje Slovenski Dom, vzdržuje Slovensko gledališče, -knjižnico, filmske večere itd. ter ima kot tako moralno vec pravice do sredstev kot kakršnakoli privatna skupina. Kaj hitro so našli ljudje, ki so za zmanjšano -zanimanje grdili "konkurenco" in pomanjkanje koordinacije in slovenske zavednosti.
Toda skrfcus analiza naših ekonomskih in družabnih prilik je pokazala,^daje vzrok drugod. Maši ljudje so v glavnem poročeni z otroci, ki delajo trdo m ste , dijo za odplačevanje hiš itd. ter si ne morejo privoščiti hoditi po zabavah prepogosto? drugi in glavni razlog pa je bil, da je bil Divo zabav prenizek m je par-dal vedno niže? ljudje imajo pravico in dolžnost organizatorjev je, da jim za njihov denar nekaj nudijo in tudi najzavednejši Slovenec bo rajši ostal doma kot pa hodil, na zabave, kjer so bile muzika, postrežba in atmosfera tretjerazredna.
Uspeh 1. Letnega plesa, ki ga je SDM organiziralo v Broacimeadows-u je pokazal, da so imeli prav tisti, ki trde, da hočejo imeti ljudje kaj boljšega.kot pa ozračje zakotne gostilne s politimi mizami in aufbiksanjem. Organizacija večera je prav dotra in ljudje so bili zadovoljni? odhajali so vsi z obljubo s " Ha take zabave bomo. pa še prišli". Upamo, da društvo-v bodoče ne spalo na lavorikah in da bo obdržalo kakovost, ki jo je s to zabavo doseglo? ne samo to, nekatere stvari bi se
dale še izboljšati.	.	.	. n
Zabave same ne bom opisoval, saj nam je se v- zavem spominu. Had pa bi omenil
vse, katerih zasluga je bila, da je večer tako lepo uspel.
Člani upravnega odbora SDM so se potrudili vsi, od prvega do zadnjega, da organizirajo zabavo kot so nam obljubili. Že vabila sama in vstopnice so kazale na nekaj boljšega. Dvorana je sicer malo daleč iz mesta, toda je tudi ena najlepših -dvoran, kar jih Melbourne premore.
Maši fantje, člani orkestra "Bled" so se prav dobro odrezali. Mjim in njihovem vodji g. Ivanu Petelinu gre vsaj pol zasluge za odlično razpoloženje v dvorani. Naši ljudje imajo radi naše "viže" in fantje igrajo iz tedna v teden ubranejše in poskočnojše. Še malo, pa bo to orkester samih "Avsenikov". Upamo, da v bodoče ne bo
zabavd brez te slovenske muzike.
Gospodu in go. Brodej se odbor od srca zahvaljuje za vso požrtvovalno pomoč pri organizaciji kuhinje in serviranja večerje, ki je bila nadvse pestro in okusno pripravljena ter je morala zadovoljiti tudi največje izbirčneže. Prav tako so za' hvaljujemo ge. Jakob, ge. Slavic in vsem, ki so v jedilnici tako vestno pomagali.
Prav lepa hvala tudi nagim 1'najsakarjem", ki so se sami potili, da ugase žejo naših gostov s S. Jagru, P. Boletu, D. Žiterni, J. Slaviču, T. Buserju, M.Cesarju in obema fantoma iz Kevr-a, ki jima ne vem imena.
Uageljčke so v pestrih narodnih nošah prodajali: gdč.I. in H. Cvetka in gg. B. Sosič in T. Urbas. Kraljica nageljčkov je zasluženo postala gdč. Ivanka Cvetko, ki je prejela prvo nagrado tranzistorski radio? drugo in tretjo nagrado do dobiles gdč. Marion Pozvek (električco odeju) in Magda Pleško (album). Pri štetju nageljčkov srn pomagales ge. D, Gomizelj, E. -Arnuš in-gdč. M. Bole.
Prav tako gre naša zahvala vsem, ki jih poimensko nisem omenil in so k uspe-kakorkoli pripomogli.
Upajmo, da bo tudi naša prihodnja zabava dne. 4« novembra, ki bo zopet v Broadmeadows Town Hall prav tako lepo uspela.	g -g
— 8 —
TA JNIŠT V O s. D. M. p O H O C A
*	Mnogokrat nas ljudje sprašujejo? "Kaj pa je z Vestnikom, zakaj pa ga ni?" Včasih so presledki med posameznimi Številkami res malo dolgi, toda zavedati se moramo ? da "Vestnik" ni časopis v pravem smislu besedej namenjen je samo kot glasilo SDM in izhaja po potrebi, kadar ima društvo-kaj sporočiti svojim članom in Slovencem v Melbournu. Z ozirom na precejšne stroške, /ki so s tiskanjem in razpošiljanjem v zvezi, moramo izdajanje omejiti samo na najpotrebnejše. .
*	Slovensko društvo .v Melbournu opozarja vse svoje prijatelje, da bo priredilo dne 4. novembra t.l» zopet velik ples v Broadmeadows Town Hall-u v podobnem slogu kot je bil zadnji v mesecu maju, ki je tako lepo uspel in na katerem ste se tako dobro zatavali. Vstopnice bodo zopet na razpolago samo v predprodaji, ker hočemo, da ima vsak gost svoje udobno mesto rezervirano v krogu svojih ožjih prijateljev. le prezrite naših obvestil v prihodnji številki "Vestnika".
*	Članstvo SDM se je povečalo za 13 novih imeni 3 samske fante, eno dekle in 9 družin smo vpisali v imenik naših članov.
*	Ponovitev "Svojeglavčka" dne 13« maja je lepo uspela, čeprav jo bil obisk malo pičel. Naš veliki 1. Letni ples dne 27« maja v Broadmeadows Town Hall pa je nad vse pričakovanje lepo uspel. Obširnejše poročilo podajamo v tej številki na drugem mestu. Zabava dne 15. julija v Sunshine je bila zadovoljiva kljub temu,da smo marsikaterega znanca pogrešali.
*	Vsem, ki so darovali v sklad za Tofantovo družino sporočamo sledeče: zbirka je nanesla fi 241.835 k temu je SDM iz svojih lastnih sredstev primaknilo še 58*17j tako da je naš slovenski doprinos znesel skupno fi 3OO.OO. Ta denar je društvo-vplačalo v "Tofant Fund", ki so ga organizirale krajevne institucije v Sunbury, kjer družina -živi, ker je po skrbnem preudarku prišlo do zaključka, da bo osirotelim otrokom s tem najbolj pomagano.Zbirka med lokalnimi Avstrali-janci je prinesla zelo lepo vsoto, poleg pomoči s hrano in obleko. Fond upravlja pot zaupnikov ( tajnik je g. Griffith ) in ti so za nabrani denar v Sunbury kupili hišo v .imenu otrok in jo bodo tudi upravljali. Hiša ne bo mogla biti prodana dokler najmlajši izmed otrok ne dopolni 21. leto starosti^ bila je plačana skoro v celoti, manjkalo je samo okrog 1000 dolarjev in tu smo mi priskočili v pomoč. Vsem darovalcem naša najprisrcnejša zahvala:
*	Vsem j ki so se slikali na našem letnem plesu v Broadmoadowsu 27» maja pa ne vedo, kje dobiti fotografije sporočamo, da so slike na razpolago in da so po veliki večini zelo lepo uspele. Ogledate si jih lahko pri g. Maksu Hartmann,kjor lahko naročite tudi potrebne kopije. JTaslov jos 24 Cumming; Street, West Brunswick, Telefons 36 6432.
Naša knjižnica slovenskih knjig je na razpolago v Slovenskem domu, kjer si pri gospodarju g. Ašenbergerju izposodite knjige za slovensko branje. Prosili bi tudi tiste, lei so si knjige izposodili jpa jih doslej niso vrnili, naj jih čimprej vrnejo, da nam ne bo treba liste imen pozabljivcev priobčevati v našem -"Vestniku".
Letna skupščina SDM, na kateri bo upravni odbor poročal o delovanju v preteklem letu in na kateri boste volili novo vodstvo, bo predvidoma v soboto, dne 30. septembra t.l. Točne podatke bomo pravočasno sporočili. Tudi nečlane in
«e 7A naše delo zanimajo vljudno vabimo, naj se skupščine udeleže.
Haš mslnv; yfla. r&rk s+.i-oof, TToji-fh Oarlton, tc-Oefou; ^8 1679,
- 9 "
Taj nik.