TAKSE I. zbirka dodatkov Uredba o dednih in darilnih taksah Taksni vozninski pravilnik Priredil Sušeč Štefan načelnik finančnega oddelka kr. banske uprave v p. '^We, $ 7-0 TAKSE I. zbirka dodatkov z vsemi izpremembami in razpisi do 15. maja 1937 Uredba o neodplatnih prenosih imovine (Dedne in darilne takse) Taksni vozninski pravilnik Priredil Sušeč Štefan načelnik finančnega oddelka kr. banske uprave v p. Ljubljana 1937 V samozaložbi Natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) Vsebinski pregled. List Kratice.II Stvarno kazalo.III Predgovor.IV I. Izpremembe in dopolnitve taksnih predpisov .... V Stran A. Uredba o neodplatnih prenosih imovine. 1 B. Taksni vozninski pravilnik.65 čl. GDP GDPP lit. PP Rozdmif t. tar. post. tar. št. Fin. sl. Fin. zb. fz ob. z. o. d. z. pfz tap tipp zodtip zost zot z. u. p. POMEN KRATIC. = člen = Generalna Direkcija Poreza = Generalna Direkcija Posrednih Poreza = littera (črka) = posebna pripomba = Razpis odd. za davke min. za finance = točka = tarifna postavka = tarifna številka = Finansijska služba = Finansijski zbornik = finančni zakon = obrtni zakon = obči državljanski zakon = pravilnik k finančnemu zakonu = taksni pravilnik iz 1. 1913. = taksni in pristojbinski pravilnik = zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah = zakon o sodnih taksah = zakon o taksah = zakon o občem upravnem postopku Stvarno kazalo k prvemu delu zbirke dodatkov. Arabske številke označujejo tarifne postavke. Arabske številke v oklepajih označujejo člene zakona o taksah. Rimske številke (samostalne) označujejo člene zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah. Rimske številke za kratico pp označujejo zaporedno šte¬ vilko »posebnih pripomb«. Vse te označbe sledijo neposredno za besedilom geslice, na koncu pa je v oklepaju pristavljena stran knjige »Takse«. Pomen kratic glej spredaj. Administrativna prepoved, pp III. k tar. post. 47. (364) Avtomati (»Polet«, »Sava«), pp II. k tar. post. 98. (461) Blagajniški zapisi, pp XVIII. k čl. 6. (38) Depozitne takse za pologe po uredbah o zaščiti kmetov, pp V. k tar. post. 170. (567) Dispenzacija od krvnega in duhovnega sorodstva, pp IV. k tar. post. 324. (697) Dovolitev za ne redni prevoz blaga z motornimi vozili, pp IX. k tar. post. 92. (448) Izbris zastavnih pravic in zaznamb, predlog po zdražitelju, pp III. k tar. post. 139. (555) Izbrisna dovoljenja, pp II. k tar. post. 139, (555) Ležnina, pobiranje po »sitničkih« priznanicah, pp II. k tar. post. 207. (574) Odločba o nadaljevanju obrta umrlega moža po vdovi, pp III. k tar. post. 5. (161) Odločbe, glej: vloge. Odprava konkurza zaradi udeležbe samo enega upnika oziroma zaradi nezadostnega kritja stroškov, pp IV. k tar. št. 16. zost (780) Oprostitev od depozitnih taks za gotovine in listine po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, pp V. k tar. post. 170. (567) Osnovanje podružnic na stalnem kraju po obratih, ki so plačali samo polovico takse, pp m. k tar. post. 91. (439) Poslovne knjižice, pp II. k tar. post. 57. (375) Potrdila, obrtniška, za vajence, pp III. k čl. 5. (161) Potrditev pogodbe po sopogodniku po nastali polnoletnosti, pp XXII. k tar. post. 3./4. (159) Povračilo takse za kupnoprodajne pogodbe, pp XIX.č) k tar. post. 12. (225) Predlogi v zavarovanje z rubežem premičnih stvari in terjatev, pp III. k tar. post. 138. (554) Prijave rastlinskih bolezni in škodljivcev, pp XVII.a) k čl. 6. (42) Pritožbe, glej: vloge. Privatna skladišča, pp II. k tar. post. 214. (578) Proizvajalci vina in žganja iz kupljenih surovin radi prodaje na debelo, pp XI. k tar. post. 62. (416) Računi, njih prepisi, pp XI. k tar. post, 34. (344) Rdeči križ, taksna prostost, pp XI.c) k tar. post. 99.a (480) Rudarstvene takse, pp IV. tar. post. 296. (653) Saldirani računi, taksiranje, pp VHI.d) k tar. post. 34. (344) Taksni register »A«, navodila, pp IV. k čl. 31 (80) Tarifa za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine (nova tarifa), pp k tar. post. 274. (635) Transportna podjetja, prevažanje blaga v progovnem (linij¬ skem) prometu, pp V. k tar. post. 101. (533) Turistični kraji, pp XXI.c) k čl. 6. (42) Vinarske zadruge, pp XII. k tar. post. 62. (416) Vloge, njih taksiranje, pp XXVIII k tar. post. 1. (148) Zapisniki, sodni, taksiranje, pp IV. k tar. št. 2. (763) Zdravniška potrdila državnih uslužbencev, pp XXII. k tar. post, 3-/4. (159) ženitne pogodbe, izjava o skupnosti premoženja, pp II. k tar. post. 21. (271) Predgovor. Finančni zakon za leto 1937J38. (»Službene novine« br. 73'/XXIII/157 — »Služb, list« št. 210/31 iz l. 1937.) je izpremenil precejšnje število določil zakona o taksah. V zvezi s temi izpremembami je izdal minister za finance dne 1. aprila 1937 pod štev. 22.500/111 »Pravilnik k določ¬ bam finančnega zakona za leto 1937/38. o taksah « (»Služb, nov.« br. 74/XXIVjl 65 — »Služb, list « št. 222/33 iz 1.1937.), ki se nanaša na izpremembe in dopolnitve taksnega in pri- stojbinskega pravilnika. Glede na važnost teh izprememb je bilo nujno in po¬ trebno, da se z njimi izpopolni tudi moja lani izdana knjiga »T a k s e«. V ta namen sem priredil »I. zbir k o do¬ datkov«, v katero sem prevzel tudi vse normativne razpise ministrstva za finance, kar jih je izšlo odtlej pa do srede meseca maja t. I. S temi dopolnitvami je dobila knjiga »Taks e« zopet povsem aktualno vrednost in nudi vsakomur ce¬ lotno zbirko taksnih predpisov po sedaj veljavnem stanju. Knjižica »/. zbirka dodatkov « je razdeljena v dva dela. V prvem delu so kratke izpremembe v besedilu taksnih predpisov natisnjene v obliki, da jih je mogoče eventualno izrezati in nalepiti na ustreznih mestih knjige »Takse«; drugi del knjižice, ki obsega »Uredbo o brezplačnem imo- vinskem prenosu« in »Pravilnik o vozninski taksi«, pa bo mogoče uporabljati kot povsem samostojno celoto. Za smotrno uporabo te knjižice bo najbolje, če si vsak imetnik knjige »Takse« na ustreznem mestu v knjigi na¬ pravi z rdečim črtnikom primeren znak (krog ali križ), ki ga bo opozarjal, da spada na to mesto izprememba. To samo pa bo mogel nato glede na navedbo odnosne strani v »/. zbirki dodatkov« brez težkoč najti. Tako ne bo treba knjižice razrezavati in listkov tudi ne nalepljati. Finančni zakon in pravilnik, ki vsebujeta izpremembe in dopolnitve taksnih predpisov, sem označil ob koncu po¬ sameznih določb v tem » dodatku « s kraticami, in sicer fz = finančni zakon, pfz = pravilnik k določbam finanč¬ nega zakona o taksah. Zaradi nastalih izprememb v taksnih zneskih pri tar. post. 1., 2., 6. itd., bi se morali tudi v nekaterih posebnih pripombah (razpisih itd.) navedeni, poprej veljavni zneski popraviti na nove. Te popravke pa sem opustil, ker so že z izpremembo zakona oziroma taksnega in pristojbinskega pravilnika razumljivi sami po sebi. Pripominjam še, da je na isti način kakor knjiga »Takse« tudi ta »/. zbirka dodatkov « opremljena s stvar¬ nim vsebinskim kazalom. Nadejam se, da sem z izdajo te knjižice ustregel splošni želji in da bodo interesenti tudi nadalje radi segali po knjigi »Takse«, kateri je ta »/. zbirka dodatkov « namenjena. Ljubljana, meseca maja 1937. Sušeč Štefan Na strani 21. je pri posebnih pripombah k členu 5. dodati kot točko XV. d): XV. d) Po predpisu točke 2. odstavka (-) § 436. obrtnega zakona [glej točko XV. a)] so potrdila (»uverenja«), ki se izda¬ jajo na podstavi § 249., odstavka ( 2 ), zakona o obrtih pomož¬ nemu osebju, oproščena takse po zakonu o taksah. Ker se po predpisih § 206. obrtnega zakona štejejo tudi vajenci (učenci) k pomožnemu osebju, tudi vajenska potrdila, ki se izda¬ jajo po predpisih § 436. ob. z., niso zavezana taksi po zakonu o taksah. (Rozdmif od 10. X. 1936, br. 64.988IIII. — Fin. zb. br. 49 iz l. 1936., str. 606.) Na strani 30. se v drugem odstavku točke 5. člena 6. (t. j. v prvi vrsti) namesto zneska »100.000« postavlja: »50.000«, na koncu odstavka pa se doda je tale nov stavek: »Ta oprostitev velja samo za kmetovalce, za katere se smatrajo tiste osebe, ki se bavijo izključno le s kmetijstvom in nimajo drugega trajnega poklica ali vira dohodkov.« ("§ 20., t. 2., jz 1937/38.) Na strani 38. je pri posebnih pripombah k čl. 6. dodati k točki XVII. nadaljnjo točko XVII. a): XVII. a) Prijave o pojavu rastlinskih bolezni in škodljivcev so po točki 1. čl. 6. zakona o taksah takse proste. (Rozdmif od 12. I. 1937, br. 81.013IIII/36. — Fin. zb. br. 5 iz l. 1937.) Na strani 38. je pri posebnih pripombah k čl. 6. dodati k pripombi XVIII. kot drugi odstavek: Prav tako so po čl. 6. uredbe z dne 23. XI. 1936, br. 120.300/11, oproščeni tudi blagajniški zapisi v znesku ene mili¬ jarde dinarjev. (Sl. nov. br. 288/LXXI od 12. XII. 1936. -— Sl. I. št. 819/102 iz l. 1936. — Fin. zb. br. 51 iz l. 1936.) V , ■ : ' . ' -■ : ' 1 . ' -• H ■ - ■ • • , ' '■ -S '• : 5 '. • ■ \ ; ■.<5 1 \ : . ; v -j ■, f . ■ m " ■ i ■ :1 ; • V' ■ : ii/jSuO, ;■ J: . : : • *: f , J .•( ' siuh; .i ■ Na strani 42. je pri posebnih pripombah k čl. 6. v točki XXI. c): »Seznamek klimatskih in turističnih krajev« zamenjati z odločbo ministra za trgovino in industrijo z dne 22. XII. 1936, II. br. 47.743/III (Sl. nov. br. 298/LXXV/754 iz 1. 1936. — Sl. 1. št. 45/8 iz 1. 1937.), s katero se turistični kraji porazdeljujejo v 3 kategorije, in razvrščajo kakor sledi: Dravska banovina. I. Turistični kraji v ožjem pomenu: VI II. Turistični kraji klimatičnega (planinskega) značaja: III. Turistični kraji kopališkega značaja: Na strani 80. je pri posebnih pripombah k čl. 31. dodati pri točki IV. nadaljnji odstavek: Podrobna navodila za postopek in obračun taks taksnega re¬ gistra »A« vsebujeta razpisa oddelka za davke ministrstva za fi¬ nance od 7. XII. 1936, br. 80.883IIII (Fin. zb. br. 50 iz l. 1936.) in od 28. XII. 1936, br. 86.026/111 (Fin. zb. br. 53 iz l. 1936.). (Ker so ta navodila povsem knjigovodstvenega značaja, se njih besedilo tu ne navaja.) Na strani 148. se v tar. post. 1. vrivajo med besedo »takso« in besedi »ne glede« besede: »ali so oproščene takse«. V isti tarifni postavki se namesto taksnega zneska »5« postavlja: »10«. V pripombi 2. iste tarifne postavke se črtata besedi »in sodnih«, namesto taksnega zneska »5« pa se postavlja: »10«. (§ 20., t. 3., fz 1937/38.) VII . Na strani 149. se v čl. 33. tipp v točki 2. postavlja na koncu prvega stavka namesto pike vejica in se doda je jo tele besede: »za vloge in prošnje pa, ki so oproščene po zakonu plačila taks, se ta taksa ne pobira.«; v drugem stavku pa se dodajejo za besedo »oblastvu« besede: »v administrativnih poslih«. (Čl. 1. pfz 1937/38.) Na strani 149. se točka 4. izpreminja in se glasi: 4. če za vlogo, najsi je poslana iz države ali iz inozem¬ stva, ni plačana predpisana taksa, je postopati po členu 15. zakona o taksah. (Čl. 1. pfz 1937138.) Na strani 149. se v točki 8. namesto »5'—« postavlja »10'—«. (Čl. 1. pfz 1937/38.) __ Na strani 150. se v čl. 33. tipp črta točka 12. (Čl. 1. pfz 1937/38.) Na strani 153. je dodati pri posebnih pripombah k tar. post. 1. kot točko XXVIII.: XXVIII. Glede pobiranja takse iz t a r. p o s t. 1., 2., 5. in 6. taksne tarife in odnosnih banovinskih taks je izdal oddelek za davke ministrstva za finance tole po¬ jasnilo: V nobenem primeru se ne sme odstopiti od pravila, da se na spise, ki so zavezani taksi iz označenih tarifnih postavk, pobira samo ena taksa, in sicer ali državna ali pa banovinska. Zaradi tega je na vloge, predstavke in prošnje iz tar. post. 1. in na njih priloge iz tar. post. 2. v poslih banovinskega področja pobirati banovinsko takso, in sicer samo to. Isto velja za vloge v poslih ustanov (zavodov, podjetij itd.), ki jih vzdržuje banovina (§ 64. zakona o banski upravi od 7. XI. 1929, Sl. nov. br. 261ICV). V tem pogledu ni odločilno, pri kom se vloži vloga, t. j. ali pri banski upravi ali pa pri kakem drugem oblastvu. Na vse druge s prilogami opremljene vloge, ki se ne nanašajo na posle samoupravnega banovinskega področja ali banovinskih ustanov, je pobirati državno takso, in sicer samo to, ne glede na to, ali je bila vloga vložena pri banski upravi ali pri kakem drugem oblastvu. Prav tako je tudi na pismene odločbe, rešitve in obvestitve iz tar. post. 5. kakor tudi na pritožbe zoper odločbe nižjih administra¬ tivnih oblasten iz tar. post. 6. taksne tarife v poslih samoupravnega banovinskega področja in banovinskih ustanov pobirati sam 6 ba¬ novinske takse, na vse ostale odločbe in pritožbe pa s a m 6 drž. takse. (Rozdmif od 10. IV. 1937, br. 21.1381111. — Fin. zb. br. 16 iz l. 1937., str. 331.) VIII Na strani 154. se v tar. post. 2. namesto taksnega zneska »2« postavlja: »4«. V isti tarifni postavki se v pripombi 1. in 2. namesto taks¬ nega zneska »2« tudi postavlja: »4«. (§ 20., t. 4; fz 1937138.) Na strani 154. se v čl. 34. tipp v točki 3. namesto »2‘—« postavlja: »4'—«. (Čl. 2. pfz 1937138.) Na strani 159. je pri posebnih pripombah k tar. post. 3./4. dodati kot nadaljnji točki XXII. in XXIII.: XXII. Izjava, s katero s o p o g o dni k, ki je bil ob času, ko se je sklenila pogodba, še nedoleten, po nastali polno¬ letnosti p o tr j a pogodbo v polnem obsegu, se mora po tar. post. 101., II., lit. b), pristojb. zak. iz l. 1850. taksirati s takso• 2 din, ne pa po tar. post. 3., 4- zot. (Rozdmif od 16. VII. 1936, br. 13.999/111. — Okrožnica dravske fin. dir. štev. 18.103/2—V iz leta 1936.) XXIII. Na vprašanje, ali so zavezana taksi iz tar. post. 3. in 4. taksne tarife zdravniška potrdila, s katerimi opra¬ vičujejo državni uslužbenci izostanek iz službe zaradi bolezni, kakor tudi zdravniška potrdila, s katerimi prosijo državni uslužbenci od¬ sotnost iz službe zaradi bolezni — bolovanje —, daje oddelek za davke ministrstva za finance glede na predpise pripombe 1. k tar. post. 3. in 4- taksne tarife v zakonu o taksah tole pojasnilo: Iz samega besedila predpisa pripombe 1. k tar. post. 3. in 4- taksne tarife je nedvoumno razvideti, da zdravniška potrdila, ki se izdajajo učencem in državnim uslužbencem zato, da opravičijo iz¬ ostanek — seveda zaradi bolezni — ali odsotnost iz šole ali iz službe (zaradi bolezni), niso zavezana taksi iz tar. post. S. in 4■ taksne tarife. Zato niso zavezana taksi zlasti: 1. zdravniška po¬ trdila, s katerimi dokazujejo državni usluž¬ benci telesno nemožnost, da bi prišli v službo (n. pr. ker ležijo za vnetjem pljuč in temu pod.); 2. zdravniška potrdi¬ la, po katerih državni uslužbenci šele prosijo bolovanja (n. pr. da bi odšli v kopališče). Potemtakem so' vsa prejšnja po¬ jasnila, kolikor nasprotujejo temu pojasnilu, netočna in se zato tudi preklicujejo. (Rozdmif od 12. XI. 1936, br. 63.295IIII. — Sl. nov. br. 282 z dne 5. XII. 1936 — Sl. I. št. 8401104 iz 1 1936.) 2 IX ■ 'A yiji ' v.', . . -M) . . .. .. -,\ /4 '..i&v,-:q R-«-rtaju ta Maa'.a' ■ . .rt- ' ; . .. -• •'. i s r i; i\‘X'-W&n' i -. -rt : '■ a ' ■ rt. , ... ’ ti V 'i’r V' aV>a ■ j a p. v'".: -- V ■ ' a' j ’ ■ ■■ mv t rt A-■ a-'-a-1 a .-trt ; - . .. \ .■ .'a • A a i i rt , v ,; a 5 ; . rt . •. fcV 'Art “»J. /rti .si) * A'š;..Vf / s v H ■ rt",-ii j' rt rb ...-..'ja. a’.: rta? v : ■■'■L -f i >:ar «lA.S j m a J: •■. ' rta;'-. . j‘j > trt . : / aa rt a rti-:- O rt a\ V a a-i>". V,- ::J - rta . ■ . ' Na strani 159. je pri posebnih pripombah k tar. post. 3. in 4. dodati kot točko XXIV.: XXIV. Glede taksiranja izpričeval oziroma potrdil (»uverenj«), ki vsebujejo potrditev več dejstev (faktov), je oddelek za davke izdal tole pojasnilo: Za izpričevala ali potrdila (»uverenja«) se morajo smatrati potrditve določnih dejstev, ki jih izdajajo oblastva o osebnih last¬ nostih, razmerah, stanjih, sposobnostih, delu in o vsem, kar se more tikati privatnih oseb. Taka oblastvena potrditev določnega dejstva spada pod določbo tar. št. 55. zost oziroma tar. post. 3. in U. zot., če ni obremenjena s kako posebno takso. Potemtakem sme spis ali listina, ki jo izda oblastvo o tem, vse¬ bovati bodisi samo potrditev enega dejstva ali eno izpričevalo ozi¬ roma potrdilo (»uverenje«), sme pa obsegati tudi potrditev več dej¬ stev oziroma več izpričeval ali potrdil; od tega namreč zavisi, za koliko izpričeval ali potrdil je po tej listini pobrati ustrezno takso. Pri presoji vprašanja, koliko raznih potrditev oziroma izpri¬ čeval ali potrdil je v izdani listini, se mora imeti na umu sledeče: Kadar je več činjenic, ki tvorijo vsebino listine, med seboj bistveno zvezanih in je druga zavisna od druge, se morajo vse sma¬ trati kot sestavine enega splošnega dejstva, kar pomeni, da gre v tem primeru samo za eno izpričevalo ali potrdilo in se potemtakem pobere samo ena taksa. Na primer: Če se potrjuje, da je kdo pri¬ javil svojo imovino za odmero davka in da je plačal davek, se sma¬ tra to za potrditev samo enega širšega dejstva, oziroma je to samo eno izpričevalo ali potrdilo. Nadalje: Če se potrjuje, da je bil urad¬ nik ves čas svojega službovanja v določeni stroki marljiv v delu, dobrega obnašanja in vljudnega vedenja tako v službi kakor tudi izven nje in v občevanju s strankami. Ali: Če zdravnik potrdi, da je ugotovil več raznih bolezni ali njihovih bistvenih znakov. Če pa te činjenice niso med seboj bistveno zvezane, temveč nastopa vsaka izmed njih kot samostojno posebno dejstvo, se mora smatrati, da je bilo s tem potrjenih več posebnih dejstev, oziroma da je v taki potrditvi več izpričeval ali potrdil. Zaradi tega je po¬ brati toliko ustreznih taks, kolikor je izpričeval ali potrdil. N. pr.: Če kdo zahteva potrdilo, da ni v preiskavi, da ni v konkurzu in da ni obsojen (kaznovan), se morajo za tako potrdilo pobrati tri takse, ker obsega tako potrdilo tri izpričevala oziroma potrditve. Enako je, če se z eno prošnjo zahteva potrdilo ali izpričevalo na osnovi raznih spisov ali o raznih osebah iz istih spisov; v takem primeru se mora izdati za vsak spis posebej ali za vsako osebo po¬ sebej posebno potrdilo ali izpričevalo in za vsako potrdilo ali izpri¬ čevalo plačati posebna taksa. N. pr.: Če kdo prosi za potrditev, da je prijavil za davek kapital, dan v posojilo proti obrestim, raznim osebam, zahtevajoč, da se za vsako osebo označi višina dolga, se mora za vsako osebo posebej izdati potrdilo in plačati taksa. S tem pojasnilom se zamenjujejo vsa zadevna doslej izdana pojasnila o tej taksi. Ministrstvo pravde naj obvesti o tem vsa sodišča. (Rozdmif od 22. IV. 1937, br. 27.958IIII. — Fin. zb. br. 19 iz l. 1937., str. 356.) 2 * X Na strani 161. je pri posebnih pripombah k tar. post. 5. dodati kot nadaljnjo točko III.: III. Na vprašanje, kakšno takso je treba pobrati od vdove z a odločbo o nadaljevanju o b rt a umrlega moža, ki se izdaje po 1 § 1)., točki 1., obrtnega zakona, daje oddelek za davke ministrstva za finance tole pojasnilo: Ker v tem primeru ne gre za prenos pravic za opravljanje obrta in se tudi ne zamenjuje izdano pooblastilo oziroma dovolilo, je za odločbo, s katero se jemlje na znanje prijava vdove o [ nadalje¬ vanju obrta umrlega moža, pobrati takso iz tar. post. 5. taksne tarife. (Rozdmif od 21. IX. 1936, br. 62.121 jlll. — Fin. zb. br. 51 iz l. 1936., str. 622.) Na strani 162. se v tar. post. 6. za besedama »večja taksa« doda jejo besede: »ali kolikor te pritožbe niso oproščene takse«. V isti tarifni postavki se namesto taksnega zneska »20« postavlja: »30«. V isti tarifni postavki se v pripombi 1. namesto taksnega zneska »20« postavlja: »30«. (§ 20., t. 5., fz 1937/38.) Na strani 165. se prvi stavek drugega odstavka točke 3. tar. post. 8. (t. j. peta vrsta) izpreminja in se glasi: »V krajih do 40.000 prebivalcev se pobira taksa iz točke 3. s 25 °/o, v krajih nad 40.000 do 80.000 prebivalcev pa s 50 °/o.« (§ 20., t. 6., fz 1937/38.) Na strani 166. (peta vrsta zgoraj) se mora v drugem od¬ stavku pripombe 2. k tar. post. 8. pravilno glasiti: »...in v (ne: Na strani 175. se pri posebnih pripombah k tar. post. 8. pod X. doda na koncu prvega odstavka tale stavek: Če se pa te objave priobčujejo v dnevnem časopisju, so zavezane taksi. XI X. .iKi v :is:, . ■ ; j’ c ' .•••;? ■■■■; - h-','; r: : ■■■ K? ./ :i» j -• . , . - - JI £0 lWW‘h .■■■'I.'"-" - r .:\: ... V. "• ..V, j .. i»'■ 'j ■ .o- .?! ' v; i: :■ ; .• -.Jav. - ; . . -J . fSA rjoj.sf! . n , Ol-.fi* }>o; .-iHOrf' .tfti .r!r; ■ ! o<' J ■<; J' .:”.-- ■.>.-J r e- 5 .si ; >: : o s" / i; h-vJj V: . ! >- fto« ua j v oi^tvV' ; .v,/'0 ' s a a . ' s V : : I: Na strani 191. se tar. post. 12. izpreminja v začetku tako, da se glasi: »Za kupne in prodajne pogodbe se plačuje taksa, in sicer: a) za nakup in prodajo premičnin, od vrednosti 1 %>; b) za nakup in prodajo nepremičnin, od vrednosti 4 °/o; c) za listino 10-— dinarjev.« (§ 20., t. 7., fz 1937/38.) Na strani 195. se v tar. post. 12. za pripombo 5. dodaje nova pripomba 5.a, ki se glasi: »Pripomba 5. a. Pridobitev ali prenos kupne pra¬ vice glede kake nepremičnine je zavezan taksi, kakor pre¬ nos nepremičnine sam; če pa izgubi kupna pravica veljavo, preden se nepremičnina, ki je predmet kupne pravice, zem¬ ljiško vknjiži ali prevzame v last, se plača od vrednosti nepremičnine taksa, določena za kupne in prodajne po¬ godbe o premičninah. Za kupnoprodajne pogodbe določeno takso je treba pla¬ čati tudi tedaj, če kdo pridobi ali zavaruje kako nepremič¬ nino, da bi jo po kosih ali v celoti naprej prodal tako, da je lastnik dolžan izročiti nepremičnino ali pogodbeni stranki ali drugi osebi, ki jo ta označi.« (§ 20., t. 7., fz 1937/38.) Na strani 195. se v tar. post. 12. v pripombi 6. za besedama »prodajne pogodbe« dodajeta besedi: »o premičninah«. (§ 20., t. 7., fz 1937/38.) Na strani 196. se v tar. post. 12. za pripombo 11. dodaje nova pripomba ll.a, ki se glasi: »Pripomba ll.a. Kadar koli se napravi listina o pravnem poslu, ki je zavezan taksi na prenos nepremičnin, bodisi odplatno bodisi neodplatno, se plača poleg dotične takse na prenos nepremičnin tudi taksa za listino v kolkih, in sicer v znesku po tar. post. 12., črki c).« f§ 20., t. 7., fz 1937/38.) XII »».V* • .1 • - ; vvj. • ,ty v> ’ . .■ • I i 'ri : - ■■<:! ' ;;.<•< ’•>•••• sjo >r- r q -jg tgjsl v ffji:: <■.! • *:!;■ r 3 boU • ■ ;/ o • =.- >}/*s iid«bhq <>h < .? ,j ; .h M Usi • .■■■•' ; ftp ■- • ::,i , . > - v .• ■ ' n J ■ M V,l-v l . \ " .5 g ; >V 4 ■ 4 4 ■ J ,? 4 . ■ . t,. 4 ..V'V' gg ' ■ 4 ' 4 . . : ' 44 • 2i .js.il ;« - ■ , Na strani 197. se v tar. post. 12., pripombi 12., odd. L, do- daje v točki 7. tale nov odstavek: »Če poskoči ali pade prometna vrednost imovine za trajanja ene taksne periode, ne da bi se objekt povečal ali zmanjšal, smeta zahtevati finančno oblastvo kakor tudi stranka novo cenitev, če mislita, da preseza zvišba ali padec vrednosti 50 °/»tiste vrednosti, ki je služila za taksno osnovo za dotično taksno periodo. Novo cenitev dovoljuje v prvi stopnji finančna direkcija, v drugi stopnji pa oddelek za davke ministrstva za finance. Zoper odločbo oddelka za davke ministrstva za finance ni nadaljnjega pravnega sredstva. Nova ocenitev služi za taksno osnovo dopolnilne prenosne takse za preostala, še popolna koledarska leta dotične taksne periode.« Na dopolnilno takso ne sme nalagati samoupravno telo svojo doklado, ki bi bila višja od 50°/o dopolnilne takse. (§ 20., t. 7., fz 1937/38.) Na strani 1S7. se v tar. post. 12., pripombi 12., odd. I., po¬ stavljajo v točki 8. namesto besed »kot kazen« besede: »kot zvišana taksa«. (§ 20., t. 7., fz 1937/38.) Na strani 199. se v tar. post. 12., pripombi 12., odd. IV., do dajajo v točki 1. za besedo »imovine« besede: »ali deli imovin«. č§ 20., t. 7., fz 1937138.) Na strani 200. se v tar. post. 12., pripombi 12., odd. V., po¬ stavljajo v točki 4. namesto besed »poleg kazni« besede: »poleg zvišane takse«. č§ 20., t. 7., fz 1937138.) Na strani 202. se v čl. 42. tipp v točki 2. postavljajo za bese¬ dama »se pobira« na dveh krajih besede: »poleg takse za listino«; za besedo »taksa« pa se postavljajo na dveh krajih besede: »za pravni posel«; v točki 3. se dodajejo za besedo »taksa« besede: »za pravni posel«. (Čl. 3. pfz 1937/38.) XIII / r. __ ", o. 1 ' . ; . ' , >V V ' it.YO.Ji V G ... . G ' • ££ '■ r ' _ n_ . c- h: ''" " L i : ‘ c:..G g.. :/o ■ . 'g G ! .. ': ? g . ;■ :.- r , \ •_ ; G ' ■ , t-GG-K.J .:.G,:‘yG /l;;v'G .G.« ' \ ' . i : .■. G • . - G rV ' G ■ ■ i;:v ( 'id r G- r/G GGgIgG: /G,.;.; ;J Y ... - >r; G:? spx:q. ;y ; i.-G- g Na strani 203. se v čl. 42. tipp izpreminja točka 12. in se glasi: 12. Pridobitev in prenos kupne pravice glede kake ne¬ premičnine je zavezan taksi, kakor prenos nepremičnine same. če pa izgubi kupna pravica veljavo, preden se nepre¬ mičnina, ki je predmet kupne pravice, vknjiži v zemljiški knjigi ali prevzame v last, se plača od vrednosti nepremič¬ nine taksa, določena za kupne in prodajne pogodbe o pre¬ mičninah. Za kupnoprodajne pogodbe določeno takso je treba plačati tudi tedaj, če kdo pridobi ali zavaruje kako nepre¬ mičnino, da bi jo po kosih ali v celoti naprej prodal tako, da je lastnik dolžan izročiti nepremičnino ali pogodbeni stranki ali drugi osebi, ki jo ta označi. (Čl. 3. pfz 1937/38.) Na strani 207. se v točki 47. tipp k tar. post. 12. dodajeta za besedo »pogodbe« besedi: »o premičninah«. (Čl. 3. pfz 1937/38.) Na strani 207. se v točki 48. tipp k tar. post. 12. dodajeta za besedo »pogodba« besedi: »o premičninah«. (Čl. 3. pfz 1937/38.) Na strani 209. se v točki 57. tipp k tar. post. 12. (v drugi vrsti) dodajejo za besedama »se pobere« besede: »poleg takse za listine«. (Čl. 3. pfz 1937/38.) Na strani 213. se v točki 86. tipp k tar. post. 12. dodajejo za besedama »take izpremembe« besede: »na objektih, zavezanih tej taksi«. (Čl. 3. pfz 1937/38.) XIV i J 1 ''- £$Šf H - ■ ■ > i. •it 1 • : <:[ v ■ • i j:.> ,1 .; ■ ■< ■> - v v -1 ahs : . ■ •; . j.-z' : v' . zc-.j : ■ : • •: . : • •; c: 1 £•3 .:'\ v; .vv:-;- c ils ■ : i' v : v.. "v .'s ■ ... v ■ 5 r -Vi '??.* V’ S2 ' V- . ■ i -: '.- j • j rt ■ > i ,: •:/ ■ . \r: ;-.3 Tli •; :• r •-? c- S - >o*« ©gg N m £ o o o-e co O es M Eh S o.-2 S = Bntdmjs 2. Darilna taksa se plačuje po stopnji sorodstva med darovalcem in obdarjencem in po celotni čisti vrednosti darila posameznemu obdarjencu, po isti gorenji taksni razpredelnici A za dedno takso, vendar tako, da plačujejo osebe iz I. in II. skupine za darila nad 2.000 do 10.000 di¬ narjev 1 °/o. 3. Istočasno z dedno in darilno takso iz taksne razpre¬ delnice A se plača za prenos nepremičnin zaradi smrti ali daritve med živimi tudi še taksa za prenos nepremičnin, in sicer tolikokrat, kolikorkrat je bila omenjena vrsta izpre- menjena, ne glede na to, ali je bila napravljena o dotičnem pravnem poslu listina ali ne in ali je vpisana izprememba v javno (zemljiško) knjigo ali ne, in sicer po nastopni taksni razpredelnici B: (Glej prejšnjo stran.) Vse določbe, predpisane glede dedne in darilne takse, veljajo tudi glede takse za prenos nepremičnin zaradi smrti ali daritve med živimi; za osnovo odmeri te prenosne takse služi kosmata vrednost nepremičnin. Pripomba, če sta pretekli od zapustnikove smrti več ko dve leti, dedna taksa pa na prvi stopnji brez krivde taksnega zavezanca še ni odmerjena, mu sme dovoliti finančna direkcija na dokumentirano prošnjo revizijo vrednosti zapuščine, če je padla njena vrednost v času prvostopne odmere proti vrednosti v času zapustnikove smrti vsaj za tretjino. Zoper odločbo finančne direkcije ni pritožbe, če se taka dovolitev izda, trpi stroške morda potrebne cenitve po izvedencih prosilec.« Primeri pridobitve zaradi smrti, ki nastopi preden za- dobi moč ta paragraf finančnega zakona, kakor tudi pri¬ meri daritve med živimi, glede katerih nastane pravica države do takse preden zadobi moč ta paragraf finančnega zakona, se obravnavajo do pravnomočnosti še po prej veljavnih določbah o dedni in darilni taksi; v takih pri¬ merih se uporabljajo glede dedne takse določbe tega para¬ grafa finančnega zakona, če so ugodnejše za taksnega zavezanca in de ta pismeno to zahteva najkasneje v dveh mesecih, odkar je zadobil ta paragraf finančnega zakona moč. V primerih, ko je dedna taksa po prej veljavnih za¬ konskih določbah že pravnomočno odmerjena, toda za več XX ko polovico še ni plačana, se sme zahtevati v dveh mesecih, od dne, ko zadobi moč ta paragraf finančnega zakona, revizija vrednosti sestavnih delov, če je padla ta vrednost, določena po času zapustnikove smrti, za več ko' tretjino glede na čas, ko je bila taksa odmerjena. Dosedanje določbe zakona o taksah kakor tudi posa¬ meznih pristojbinskih zakonov o dedni in darilni taksi in o taksi na prenos nepremičnin zaradi smrti ali daritve med živimi prenehajo veljati, kolikor niso v skladu z do¬ ločbami tega paragrafa finančnega zakona; minister za finance pa se pooblašča, da predpiše sporazumno z mini¬ strom pravde na podstavi ostalih določb omenjenih zakonov z uredbo za vso kraljevino skupne natančnejše določbe za izvrševanje tega paragrafa finančnega zakona.* /§ 20., t. 10. r fz 1937/38.) * Te določbe so kot uredba natisnjene v II. delu teh do¬ datkov. Pripominja se, da je s to uredbo postal brezpredmeten tudi čl. 217. taksnega in pristojbinskega pravilnika k tar. post. 23., dasi ga »pravilnik k določbam finančnega zakona za leto 1937/38. o taksah« formalno ne razveljavlja. S pravkar omenjeno uredbo so postale brezpredmetne tudi posebne pripombe I. do vštete III. k tar. post. 23. (gl.: Sušeč, »Takse«, str. 274 do 301). Važne so pa kljub temu za vse one primere, ki spadajo v dobo pred uveljavitvijo finančnega zakona za leto 1937/38. oziroma poprej omenjene uredbe za izvrševanje odredb § 20., t. 10., tega finančnega zakona. Na strani 320. se besedili tar. post. 29. in posebne pripombe k tar. post. 29. črtata, namesto ukinjenega besedila tar. post 29. pa se postavlja tole za vso kraljevino veljavno besedilo: »Tar. post. 29. , Za pogodbe o vzdrževanju določene osebe se plačuje taksa po vrednosti vsote za vzdrževanje . 1 %. če pa prevzame kdo vzdrževanje določene osebe, ne da bi bil dolžan to storiti, se plača taksa kakor za podaritev rente po tar. post. 23. tega zakona.« (§ 20., t. 11., fz 1937/38.) Na strani 328. je v pripombi 2. k tar. post. 33. za besedama »službena potovanja« dodati besedi: »državnim uslužbencem«. Na strani 338. je v pripombi 1. k tar. post. 34. (v drugi vrsti) za besedo »blagajnam« dodati besedi: »ali blagajnam«. Na strani 341. je pri posebnih pripombah k tar. post. 34. dodati točki VI. še sledeči dostavek: Enako določilo vsebuje tudi § 20., t. 1., fin. zakona za l. 1937/38. Na strani 344. je pri posebnih pripombah k tar. post. 34. dodati po točki VIII. č) novo točko VIII. d): Vili. d) Na vsakem saldiranem računu [glej točko 6. pp Vlil. a) na strani 343.] mora biti mimo dneva, s katerim je bil račun izdan, naveden tudi dan, ko je bil potrjen prejem zneska. Samo za račune, na katerih je potrjen prejem zneska z istim dnem, s katerim je izdan račun, je plačati takso po tar. post. 33., za ostale saldirane račune, na katerih je potrjen prejem zneska s kasnejšim dnem, pa takso iz tar. post. 33. in 34. zot. (Rozdmif od 8. III. 1937, br. 16.976/111.) Na strani 345. je pri posebnih pripombah k tar. post. 35. dodati kot točko XI.: XI. Prepise računov, ki se predlagajo oblastvom z iz¬ virnimi računi, ni treba kolkovati kot priloge, ker so namenjeni za službeno rabo. [Razpis odd. za carine min. za finance z dne 13. IV. 1937, br. 8658/IV. (Sl. nov. br. 86lXXVII/192 — Sl. I. št. 236/34 iz l. 1937.)] XXI * t ; v . W {; v 'M-"i Na strani 362. je pri posebnih pripombah k tar. post. 44. dodati kot točko III.: III. Besedilo prvega odstavka tar. post. 14.: »če to opravljata in overavljata državno oblastvo in zapriseženi tolmač « je tolmačiti tako, da se taksa iz te tar. postavke plačuje za prevode, ki jih vrši in overavlja bodisi samo zaprisežen tolmač, bodisi samo državno oblastvo. (Rozdmif od 16. IV. 1935. — Štev. apelacijskega sodišča v Ljubljani Su 145 — 2)33—73 od 16. V. 1935.) Na strani 364. je pri posebnih pripombah k tar. post. 47. dodati kot točko III.: III. Administrativna prepoved ( » zabrana«) mora biti specificirana tako glede predmeta, na katerega se zavarovanje pridobi, kakor tudi glede višine dolga, ki se zavaruje. V nasprotnem primeru se administrativna prepoved ne more odobriti. Nedopustno je, da se takemu dolžniku odteguje tudi po poravnavi dolga. Če se dolg obnavlja med odplačevanjem, mora upnik zahtevati novo pre¬ poved za novi oziroma za obnovljeni dolg. Prepoved se torej n e sme glasiti, da se dolžniku mesečno od¬ teguj v korist upnika določeni znesek na nedoločen čas, t. j. dokler upnik ne bi sporočil, da naj se prepoved ukine. (Rozdmif od 18. II. 1937, br. 9.759IIII. — Fin. zb. br. 13 iz 1. 1937., str. 171.) Na strani 371. se v tar. post. 55. točka c) izpreminja in se glasi: »c) za čas od enega do dveh let .... din 200—« (§ 20., t. 12., fz 1937/38.) Na strani 371. se v tar. post. 55. izpreminja pripomba 1. in se glasi: »Pripomba 1. Za prvi vizum na že izdan prek- mejni potni list za eno potovanje in za vsako podaljšavo vizuma za eno potovanje se plačuje din 10—. Za vsak vizum in za podaljšavo vizuma za več potovanj z rokom trajanja do 3 mesecev se plačuje din 20—, do 6 mesecev pa din 30—. Vizum za eno potovanje, ko se izdaje prek- mejni potni list, ni zavezan plačilu takse.« (§ 20., t. 12., fz 1937138.) Na strani 372. se v tar. post. 55. v pripombi 2. črta beseda »tri« in postavlja beseda: »dve«. 20., t. 12., fz 1937138.) XXII • . i; ■; - .r Hi ■ i ; ■' •.. . : ■ • • ' V.r ■ ' ;• ' f ■ "■ ■. >■ 1 : • ! *, •• • • j ■ v : -■ S ( 5 .;. :! • ■ <;./.r ; : r.t . r ■■ ■ . (VSO "■? ■v < - jjj - : /■' r j i y I ■ J« t ■ •; .■■'v ' : i., . c v,’ : '' ■ ‘ -V: ' • -■ J‘ V: ' . - r - ’ . ■ < <■ . •: Na strani 372. se v tar. post. 55. za pripombo 3. dodaje tale nova pripomba 4.: »Pripomba 4. Za skupne in kolektivne prekmejne potne liste se plačuje samo ena taksa, kakor za poedi- nične.« (§ 20., t. 12., fz 1937138.) Na strani 373. se dodaje v členu 72. nova točka 11., ki se glasi: »11. Za skupne in kolektivne prekmejne potne liste se plačuje samo ena taksa, kakor za poedinične,« (Čl. 61 pfz 1937138.) Na strani 375. je pri posebnih pripombah k tar. post. 57. zamenjati točko II. s sledečim besedilom: II. Poslovne knjižice, ki se po § 307. obrtnega zakona izdajajo pomočnikom (trgovskim pomočnikom), delavcem, zaposle¬ nim v tovarnah in trgovskim pomočnikom, ki jim niso poverjeni važ¬ nejši posli, so po § 436. ob. z. takse proste. Poselske knjige (za služinčad), delavske knjige (za nekvalificirane delavce) in viničar¬ ske knjige pa so zavezane taksi po tar. post. 57. taks. zakona. (Rozdmif od 30. IV. 1936, br. 22.379/111.) Na strani 375. se v tar. post. 58. namesto zneska »400'—« postavlja: »1000'—« ter se dodaje naslednja (nova) pripomba: »Pripomba. Minister za notranje posle sme opro¬ stiti v primerih, vrednih posebnega ozira, plačila vseh taks za pridobitev državljanstva (takse za dekret, za prošnjo s prilogami in za vsa opravila po zakonu o držav¬ ljanstvu v zvezi s to prošnjo in njenim reševanjem) tiste osebe, ki so Jugoslovani po rodu in jeziku, pa nastanjeni in priseljeni v kateri izmed občin kraljevine Jugoslavije, če ne plačujejo na leto nad din 1000— državnega nepo¬ srednega davka, ki se vknjižuje sumarno.« (§ 20., t. 13., fz 1937/38.) XXIII ' ' ... .1 ■ ■; : ■; ' ,-K,'fj i:' ,.. . ' ' - i (2 . 7 * ■ . ■ : . . • . '' ' v '• ■ ' ' - v ‘ ■ ■ r i : • :■ 5 i • Vi J IV ’ .. ■ ■ ■ v-_ •' . • • -.v 'V.: . ;■ k '. < " j ; , : v \ , ’ ' •. ■ • r- ■ r. ■ _ v' v: : ..■ • v ; - ' .. ■ . - v ■; v j . • ■ "*- r !3 jtf ;V , ' .-.V'.: . : :■ ■ ■>« ; l v' ■ ’ ' : ' " . ■ ; ' v - V V •:. \ . 3» Na strani 416. je pri posebnih pripombah k tar. post. 62. dodati kot točki XI. in XII. (X. točka je natisnjena v »Dopol¬ nitvi besedila« v knjigi »Takse«, na strani XXIV.): XI. S pojasnilom br. 47.633IIII od 20. VII. 1936 (glej pod V.) je predpisana v odit e v knjig osebam, ki proizvajajo vino in žganje iz kupljenih surovin ali iz kupljenih surovin in iz surovin z lastne zemlje radi prodaje na debelo. Glede načina, kako se morajo voditi knjige in kako se mora vršiti kontrola nad takimi proizvajalci, se odreja sledeče: 1. Proizvajalci morajo prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole začetek proizvajanja in količino nabavljenih surovin, iz ka¬ terih hočejo proizvajati vino in žganje, najkasneje 12 ur pred za¬ četkom dela. Prijavljeno količino surovine vpiše kontrolni finančni organ v razpredelek » opombe « na strani vnosa. 2. Po končanem proizvajanju, ki ga mora proizvajalec prav tako prijaviti oddelku finančne kontrole, mu mora ta (oddelek) izdati potrdilo o količini proizvedenega vina in žganja. To potrdilo služi proizvajalcu kot spremni dokument pri eventualnem prenosu vina in žganja iz kleti, kjer je zemljišče, oziroma kjer se je vršila proizvodnja, na dom, kjer je njegovo stalno bivališče. 3. Proizvedeno vino in žganje mora finančni kontrolni organ vpisati na strani vnosa v knjigo vnosa in iznosa in ta vpis potrditi s svojim podpisom; sopodpisati pa mora tudi proizvajalec. U. Vsak iznos vina in žganja mora vpisati proizvajalec na strani iznosa. 5. Knjiga vnosa in iznosa se mora zaključiti letno in poslati banski upravi v cenzuro. Obračun mora podpisati razen starešine oddelka finančne kontrole oziroma njegovega zastopnika tudi še proizvajalec. 6. Knjigo vnosa in iznosa, ki mora biti parafirana po pristojni finančni direkciji, osnuje proizvajalec po obrazcu knjige vnosa in iznosa, ki jo vodijo točilci alkoholnih pijač na debelo, z razliko, da se mora v »opombi« na strani vnosa vpisati količina surovine (grozdja in ostalega sadja), iz katere se proizvajata vino in žganje. Direkcija mora o prednjem takoj obvestiti vse oddelke finančne kontrole z nalogom, da priobčijo to interesentom proti potrdilu na spisu in o izvršitvi poročajo direkciji. (Rozdmif od 29. IX. 1936, br. 61.203/III. — Fin. zb. br. U5 iz l. 1936., str. 558.) XII. Vinarske zadruge, ki ne prodajajo alkoholnih pijač na kraju proizvodnje ali sedeža zadruge, si morajo izposlovati pravico točiti alkoholne pijače na debelo kakor vsi ostali točilci. Potemtakem morajo dobiti zadruge odobritev za obrat od upravnega oblastna in na podstavi te odobritve zaprositi za pravico točenja alkoholnih pijač na debelo. (Rozdmif od 5. II. 1937, br. 8231/III. — Okrožnica kr. banske uprave dravske ban. VIII. No. 1990/1 od 15. III. 1937.) XXIV . , ■ .'■Vi ■' •ii.sš: • V: i v .'jo : ' ■-./. 'v;-'. ;.; v '. : ' 7 v";. ' , 7 '. : ■■■ A ■ ■■ • t •*. • • . V' V ' ‘ - ; > . ■ .. • - * / , . „ . ■ - V ■ '' ’ Vu? , K V 'V -J.'.' ; V V« V-KVK t-tr-.u /V-' • 'v' .v "■ ■ ' " ■ ■ ■ ■ ' ■ ' - . . •> 1 ' '! . ,v ; . --v..-.v,-, vv- , < . - ' . 5 ■ - ;AJ ,-i-V • .. . • , . v .' ■ : ' A , i 7 v •: -AA^ aj® .. •> - v , . V- ' . ' i ■ . . . . V, * ' . ■ . .. • - . •, * .' * •. V. -.v *%•*. **.. ■ ;vi m T '..a ;V- ;■ . .. ' • v/ lU- V'-’. T T’J V \ f Na strani 417. se tar. post. 63. ukinja. f§ 20., t. U„ fz 1937138.) Na strani 417. se člen 80. tipp ukinja. (Čl. 7. pfz 1937/38.) Na strani 419. se besedilo tar. post. 72. zamenjuje s sle¬ dečim besedilom: »Tar. post. 72. Za dovolitev, da se izpremeni priimek ali ime, se pobira od oseb, ki plačujejo na leto državnega neposred¬ nega davka, ki se vknjižuje sumarno, in sicer: din do din 1.000— davka znaša taksa .... 100— nad din 1.000— do 5.000— davka znaša taksa 500— nad din 5.000— do 10.000-— davka znaša taksa 1.000— nad din 10.000— davka znaša taksa .... 5.000— Če je davčni zavezanec oproščen kakšne davčne oblike, se določi davek po členu 3. zakona o neposrednih davkih. Pripomba 1. Za dovolitev, da se izpremeni ne- narodni priimek v narodni priimek, se plača taksa din 100— ne glede na višino davka, ki ga dotična oseba plačuje. Pripomba 2. Za istočasno dovolitev, da se izpre- menita priimek in ime, se plača za polovico večji taksni znesek iz te tarifne postavke. Pripomba 3. Izprememba imena, ko se izpremeni verska pripadnost skladno z veljavnim zakonom, ni zave¬ zana taksi po tej tarifni postavki.« (% 20., t. 15., fz 1937/38.) Na strani 419. v čl. 86. tipp se točka 1. izpreminja in se glasi: »1. Taksa iz tar. post. 72. zakona o taksah se plača tudi, če se izpremeni priimek ali ime s prevodom, ne glede na to, ali se ob njem obdrži stari priimek ali staro ime.« Točka 4. se črta. (Čl. 8. pfz 1937138.) i XXV \>y \ • ;■ : . . J J" ; . -v ti in' i! t;: Ha .a. w: : VH . J.;.-- ■ .. V- ; Ja; : . ' H?.; * / ;-u - ' j .•{ • U'( - . ■ 'H -H ...r . - ' • ■ ' H’ - a,- ijT ■ ”’H • : ' ■'.'■■■ r;;fi‘vv it . '“i 'H- . f;H:.v : H; <:>. :■ ■: • j ’ • J> - : '■ • ... .;/> -y M L' • . v: '-H {\’A S j r. ■ i • • i: ■; 1 < *i ■ ■ a. ■-•••!. .. : ’< ■ >\ \ v , ' »> v'. ' : ' H ; v. v'■ , 1 "• ' . .. Na strani 427. je pri posebnih pripombah k tar. post. 82. dodati kot točko II.: II- Na vprašanje, da li se za preiskavo vsakega prestopka (»istupa«) poleg takse iz tar. post. 82. mora plačati tudi taksa za obsodbo po tar. post. 5., je oddelek za davke izdal tole pojasnilo: Ker je v tar. post. 82. določena samo taksa za preiskavo, ni pa določena tudi taksa za obsodbo, se mora za izdano obsodbo po teh prestopkih pobrati tudi taksa iz tar. post. 5., kakor je to izrečno predpisano v točki 7. čl. 36. tipp. V primerih, da se prestopek preiskuje po zasebni tožbi, se plača taksa iz tar. post. 82. vnaprej, taksa iz tar. post. 5. pa se pobere po obsodbi. Če se pa prestopek preiskuje uradoma, se plačujeta taksi iz tar. post. 82. in 5. taksne tarife po obsodbi. (Rozdmif od 11. V. 1936, br. 29.21,3. — Razpis banske uprave dravske ban. od 7. VI. 1936, II. No. 15.351,11.) Na strani 427. se v tar. post. 83. namesto besed »prestop¬ kov .din 20'—« postavljajo besede: »prestopkov, in sicer ne giede na število kaznivih dejanj, se plačuje taksa iz tar. post. 6. tega zakona«. (§ 20., t. 16., fz 1937138.) Na strani 429. se v tar. post. 87. namesto besed »taksa . . . . din 20'—« postavijo besede: »taksa iz tar. post. 6. tega zakona«. (§ 20., t. 17., fz 1937/38.) Na strani 439. je pri posebnih pripombah k tar. post. 91. dodati kot točko III.: III. Na vprašanje, kolikšno takso morajo glede na predpis točke 7. tar. post. 91,. plačati za ustanovitev podružnice na stalnem poslovnem mestu oni obrti, ki so za pooblastitev za opravljanje glavnega obrata plačali samo polovico takse iz tar. post. 91., točka 2., taksne tarife, daje oddelek za davke spo¬ razumno z ministrstvom za trgovino in industrijo br. II. 1,6.530/36 tole pojasnilo: To vprašanje se mora presojati glede na dopustnost ustanav¬ ljanja podružnic za takšne obrate. Podružnice so obrati, v katerih se praviloma opravljajo eno,ki posli in ob istih pogojih, kakor v glavnem obratu. Glede na to se ne more dovoliti, da kaka podružnica posluje na kakem mestu in ob pogojih, ki bi dali glavnemu obratu, če bi posloval istotam in ob istih pogojih, drugačen značaj obrata. V takem primeru bi torej podružnica dejansko ne dala samo sebi posebnega značaja, temveč bi izpremenila tudi značaj glavnega obrata, ker je podružnica se¬ stavni del podjetja — glavnega obrata. Potemtakem smejo obrti iz 4 * XXVI § 125., odst, ( 2 ), zakona o obrtih ustanavljati podružnice samo na onih mestih, kjer se sploh morejo ustanavljati taksni obrati. Na mestih pa, kjer se takšni obrati ne morejo ustanavljati, če hočejo ohraniti svoj značaj, tudi podružnice niso dovoljene. Če bi pa kak imetnik obrta iz § 125., odst. ( 2 ), zakona o obrtih vendarle hotel ustanoviti obrat na mestu, ki ima značaj stalnega poslovališča po odst. (*■) istega paragrafa, bi ga ne mogel ustanoviti kot podruž¬ nico ali poslovalnico svojega glavnega obrata, temveč kot poseben samostalen obrat, za katerega mora plačati polno osnovno takso iz tar. post. 91. oz. 92. taksne tarife. (Rozdmif od 11. I. 1937, br. 86.1011111 — 36. — Fin. zb. br. 5 iz l. 1937., str. 15.) Na strani 448. je pri posebnih pripombah k tar. post. 92. dodati kot točko IX.: IX. Na vprašanje, kakšno takso je treba pobirati na dovo¬ litev za ne redni prevoz blaga z motornimi v o - žili, ki je omenjena v odst. ( 3 ) čl. 8. pravilnika o prevozu pot¬ nikov in blaga z motornimi vozili (Sl. nov. br. 119/XXIX od 23. V. 1935 — Sl. I. št. 359/51 iz l. 1935.), ker za to vrsto dovolitev v za¬ konu o taksah ni določena specialna taksa, je oddelek za davke izdal tole pojasnilo: Za vse dovolitve, ki se izdajo za ne redni prevoz blaga z mo¬ tornimi vozili, je pobirati takso iz tar. post. 5. taksne tarife v znesku 20 din (sedaj )0 din), dokler se za to vrsto dovolitev ne določi specialna taksa v zakonu o taksah. (Glej posebne pripombe k tar. post. 92., pod IV.) (Rozdmif od 11. VIII. 1936, br. 19.8351111. — Fin. zb. br. 13 iz l. 1936.) Na strani 461. se v tar. post. 99. doda je tale nov (drugi) odstavek: »Za dovolitev za javne radijske prireditve se pobira ta taksa pavšalno vnaprej po oceni tistega oblastva, ki to dovolitev izdaje, in sicer v kolkih; pri odmeri tega pavšala ne sme odpasti na en prireditveni dan več takse ko 1 din. Po zahtevi taksnega zavezanca se vrši to pavša- liranje bodisi za en mesec, tri mesece, šest mesecev ali leto dni.« (% 20., t. 18., fz 1937/38.) XXVII \ Na strani 461. se pri posebnih pripombah k tar. post. 98. doda je kot točka II.: II. Da se doseže enakost v uporabi zakona o taksah pri pobiranju takse na avtomate »Sava« (last »Imperatorja«, podjetja za izposojevanje malih biljardov iz Zagreba) in na pro¬ dajne aparate »Polet« (last tvornice čokolade »Union« iz Zagreba), je oddelek za davke ministrstva za finande izdal tole pojasnilo: Avtomat »S a v a« ima po svoji konstrukciji in po svojem namenu značaj navadnega biljarda. Razlika je le v tem, da je pri navadnem biljardu odločilna ročna spretnost, pri teh biljardih pa odloča sreča, čeprav tudi spretnost vpliva na uspeh igre. Ker naziva podjetje samo te avtomate »male biljarde«, se mora za te biljarde pobirati taksa iz tar. post. 98. zakona o taksah. Glede na to, da so bila doslej tolmačenja glede te takse raz¬ lična, in da je taksa deloma že pobrana, morajo davčne uprave imetnike teh biljardov pozvati, da v roku 15 dni plačajo takso iz tar. post. 98. zot. Če se pa v tem roku ne odzovejo in ne plačajo takse, se mora uvesti postopek, ki je določen v tej tar. postavki. Kar se pa tiče prodajnih aparatov »Polet«, ti aparati glede na svoj namen sploh niso zavezani taksi po taksnem zakonu. Ker se za denar, vložen v te aparate, dobi tudi ustrezna vred¬ nost blaga — čokolade, so namenjeni ti aparati izključno poseb- nem.u načinu trgovanja. Potemtakem ti aparati niso naprave za igro na srečo in za razvedrilo in niso zavezani taksi ne iz tar. post. 236., pa tudi ne iz tar. post. 99.Č zakona o taksah. (Rozdmif od 21. IV. 1937, br. 20.815IIII. — Fin. zb. br. 18 iz l. 1937., str. 353.) Na strani 462. v čl. 102. tipp se v točki 1. dodajejo za besedama »privilegiranih gledališč« besede: »kakor tudi javnih radijskih prireditev«. V isti točki 1. se dodaje drugi odstavek, ki se glasi: Za dovolitev za javne radijske prireditve se pobira ta taksa pavšalno vnaprej po oceni tistega oblastva, ki to dovolitev izdaje, in sicer v kolkih; pri odmeri tega pavšala ne sme odpasti na en prireditveni dan več takse ko 1 din. Po zahtevi taksnega zavezanca se vrši to pavša- liranje bodisi za en mesec, tri mesece, še-st mesecev ali leto dni. Zoper odločbo o pavšaliranju se sme vložiti v 5 (petih) dneh pritožba na pristojno finančno direkcijo, katere odločitev o tem je izvršna. X točki 2. se dodajeta v tretjem stavku na koncu namesto besed »takso 5 dinarjev« besedi: »določeno takso«. V točki 3. se črtata besedi »5 dinarjev«. (Čl. 9. pfz 1937138.) XXVIII . C ■■ ■•' , ■ ■'.<-■ ■ -iv 5.' '■ o i'-v ■; U ■ ■■ ■ > 'm ' j l*f« » J : ■ _ ■ - rv .. Ji' - h ■ . ; ■ ■ r ' . ■ ■ - . .V. r; V/ 1 • ' i ... q . ;■ r;; . < ■■:. ' ■ * ■ “■ : : (f< ■ - : 1 >• : F. ' ■ S; s ■ ,■ s • , i. ■■; - ;i~ 'V':;i ?r ■ ; r. . . . ; .. . m•_ - ?_■> ‘ r •: ■ r '• ’ i v - : j :i:_-: ■ . v■:. .<■■■[ »r«: n ...:cv ■ 1 ■ r 'i' ■ ii-v • V. ■ • ■■■ -■ ■ • . ■ • ‘ ■ .t ' ' r. Na strani 463. se na koncu točke 1. tar. post. 99.a doda je tale nov odstavek: »Za javne vaje in tekme viteških in športnih društev v krajih, ki nimajo več ko 20.000 prebivalcev, se plačuje polovica prednje takse, t. j. 10 °/o od vrednosti prodane vstopnice.« r§ 20., t. 19., fz 1937138.) Na strani 465. se v tar. post. 99.a dodaje v točki 1. pri¬ pombe 4. tale nov (drugi) odstavek: »Vstopnice učenčev in učiteljev za bioskopske pred¬ stave, ki se prirejajo v šolah za prosvetne in vzgojne namene, niso zavezane taksi iz te tarifne postavke.« Za prejšnji čas se takse na vstopnice za take bioskop¬ ske predstave ne odmerijo; že odmerjene in ne plačane se odpišejo, že plačane pa se ne vrnejo. (§ 20., t. 19., fz 1937138.) Na strani 465. se v tar. post. 99.a, pripombi 4., izpreminja točka 3. in se glasi: »3. cerkvene koncerte (v cerkvah), javne vaje sokol¬ skih društev, koncerte in umetniške prireditve domačih pevskih, umetniško glasbenih in književnih društev kakor tudi gledališke predstave, prosvetni večeri, predavanja in koncerti domačih prosvetnih društev, toda le, če so vse prireditve iz te točke brez plesne veselice. Če sodelujejo pri prireditvah iz prednjega odstavka tuji umetniki, se pobira polovica te takse iz te tarifne postavke, t. j. 10 °/o od zneskov, ki se izroče tujim družbam ali tujim umetnikom. Ta taksa se pobere, ko se ti zneski izplačajo, in se izroči v gotovini pristojni davčni upravi najkasneje v 5 dneh.« č§ 20., t. 19., fz 1937138.) Na strani 465. se v tar. post. 99.a, pripombi 4., dodajejo v točki 6. za besedo »gledališča« tele besede: »zasebna gledališča, ki so povlaščena od ministrstva za prosveto«. (§ 20., t. 19., fz 1937138.) XXIX 'u jii ;?iv ' ■ ' . * • , [v a. .... ■ ' -'-pj wr. ' ?• vk T . . .. ■ - - > ■i c-, v •; ' J .. ' -,h •■;. ■ - ■ f«: ■ .- : : V" ti ' a;' p . ' " v i-V "■ •>.-'* ■'njiv tj. iv 5 ■ j>V, c'.X •aT -i-j '«-< 1 '‘vi, i'»;W •.; .- - • J ' . ' • : '. . ■ v ... >/{< v,v J:A, • • ■ ' \ ■;. :.■ jp:> :!#&;>}3'i c : fr. . ,r 'i ' i Na strani 469. v čl. 103. tipp se točka 5. izpreminja in se glasi: »5. Za gospodarska predavanja in razstave ocenja značaj prireditve sresko načelstvo, za vse ostale prireditve pa ocenja značaj prireditve davčna uprava, šele po tej oceni se sme priznati prirediteljem oprostitev, določena v pripombi 4. te tarifne postavke. če sodelujejo pri prireditvah iz točke 3. pripombe 4. k tar. post. 99.a zakona o taksah tuji umetniki, se pobira taksa 10 °/o od zneskov, ki se izroče tujim društvom ali tujim umetnikom. Ta taksa se pobere, ko se ti zneski izplačajo, in se izroči v gotovini pristojni davčni upravi najkasneje v 5 dneh.« (Čl. 10. pfz 1937138.) Na strani 470. v čl. 103. tipp se točka 7. izpreminja in se glasi: »7. Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in njegovi banovinski, sreski in krajevni odbori so oproščeni plačevanja državnih in samoupravnih taks za vstopnice k podnevnim kinematografskim (bioskopskim) predstavam kulturno-vzgojnega značaja, če prirejajo te predstave v svoji režiji, kakor tudi za vse druge prireditve ne glede na program in dnevni čas, ko se prirejajo, če jih prirejajo v lastni režiji in ob dneh, ki so določeni po točki 11. čl. 42. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije za nabiranje prispevkov (en popoln teden — sedem dni — v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete naslednje sobote) in če uporablja društvo ves dohodek izključno le za izvrševanje nalog po čl. 4. omenjenega zakona. Prireditev podnevnih kinematografskih (bioskop- skih) predstav kulturno-vzgojnega značaja naznanijo banovinski, sreski in krajevni odbori davčni upravi in predložijo na vpogled cenzurno knjižico dotičnega filma v dokaz, da je film, ki ga hočejo prikazovati, zares značaja, kakor ga navajajo. Za večerne bioskopske predstave se mora plačevati taksa ne glede na značaj in kraj prireditve in se morajo pri tem uporabljati predpisane vstopnice državne izdaje. O ostalih prireditvah, ki se vrše ob dneh, določenih za nabiranje prispevkov, so dolžni banovinski, XXX : . /v - a "1 ■' ■ ■ :■' ; ' ■ ■ "■ . ’ ' • V‘ • . ■;! ' ■ 11 ' • ; ' ;v g- . *r ’ . V r; v ' ' i sreski in krajevni odbori predložiti davčni upravi odobrilo pristojnega oblastva, da jim je dovoljeno ob teh dneh nabirati •prispevke. Te prireditve, če so ob dneh, ki niso določeni po točki 11. člena 42. zakona o društvu Rdečega križa za nabiranje prispevkov, ne uživajo te oprostitve.« (Čl. 10. pfz 1937138.) Na strani 477. v čl. 103. tipp se v točki 44. namesto »20 °/o« postavlja: »20 °/o oziroma 10 %>«. (Čl. 10. pfz 1937/38.) Na strani 480. je pri posebnih pripombah k tar. post. 99.a dodati za točko XI.b) kot točko XI.c): XI.c) Na podstavi točk 2. in 11. čl. U2. zah. o društvu Rde¬ čega križa kraljevine Jugoslavije je minister za finance dne 8. XII. 1936 izdal sledečo odločbo: Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in nje¬ govi banovinski, okrajni (sreski) in krajevni odbori se oproščajo plačila državnih in samoupravnih taks na vstopnice za dnevne kine¬ matografske (bioskopske) predstave kulturnovzgojnega značaja, kadar te predstave prirejajo v lastni režiji, kakor tudi na vse druge prireditve, ne glede na program in na čas dneva, kdaj se vršijo, če so te prireditve v lastni režiji in v dneh, določenih za zbiranje pri¬ spevkov po točki 11. čl. U2. cit. zakona, to pa s pogojem, da društvo uporablja ves dohodek izključno za namene po čl. i. istega zakona. S tem se zamenja prejšnja odobritev od 3. II. 193U, br. 8710/111. (Fin. zb. br. 2 iz l. 193U., str. Al.) (Rozdmif od 8. XII. 1936, br. 77.202/111. — Fin. zb. br. 3 iz l. 1937., str. 32.) Na strani 496. se mora besedilo pripombe 3., lit. c), tar. post. 100. v zadnji vrsti prvega odstavka glasiti pravilno: »...pa izza dne 1. januarja do dne 31. januarja...«. Na strani 506. se v tar. post. 101., točki 2., dodaje tale nov odstavek: »Izjemoma veljajo za prenos prtljage in blaga z mo¬ tornimi vozili določbe iz prednje točke 1. c) te tarifne postavke.« (§ 20., t. 20., fz 1937/38.) Na strani 525. se v čl. 107. tipp črtajo točke 105., 106., 108., 109 110., 111., 112., 113., 114., 115., 116., 117., 118. 119. in 120. in se nadomeščajo s posebnim pravilnikom o odmeri m pobiranju pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi in pre¬ voz blasa z motornimi vozili. (Pravilnik gl. v II. delu knjižice.) (Čl. 11. pfz 1937138.) XXXI ■ . : * ■ v v ; ;.J os-' y •••''■ . . ' :?-* : v.• . . - . mi ,i $ . - • . , -{.3 O U . • ■■ :■ ■■ ' ■' 3 ’ Na strani 533. je pri posebnih pripombah k tar. post. 101. dodati kot točko V.: V. Upravno sodišče v Celju je z razsodbo z dne 27. X. 1936, št. F. 135/11, izreklo, da se plačuje taksa iz tar. post. 101. samo v rednem progovnem (linijske m) prometu, t. j. na podstavi dovolitve, ki velja za določeno progo (smer ali cesto). V nasprotju s to razsodbo pa je ministrstvo za finance, oddelek za davke, z razpisom z dne 16. I. 1937, br. 2215/111, izdalo tole pojasnilo: V točki 116. čl. 107. taks. in pristojb. pravilnika je nedvoumno rečeno, da so plačilu takse iz tar. post. 101. zavezana vsa transportna podjetja, ki vrše prevoz blaga proti odškodnini v progovnem (linij¬ skem) medkrajevnem prometu, torej tako prevozi, ki se vrše od primera do primera v medkrajevnem prometu, kakor tudi prevozi po rednem voznem redu med kraji na stalni progi. Nadaljnje pojasnilo oddelka za davke ministrstva za finance od istega dne, br. 2219/III, se glasi analogno: Predpise točke 116. čl. 107. taks. in pristojb. pravilnika je umeti tako, da morajo takso po čl. 101. taksne tarife plačati vsa podjetja, ki prevažajo blago za denar v medkrajevnem prometu, pa bilo to v stalnem progovnem prometu ali od primera do primera, ker zakon sam nikjer ne določa oprostitve za prevoze od primera do primera. S tem, da je v pravilnik postavljeno »v progovnem (med¬ krajevnem) prometu«, niso izpremenjeni predpisi zakona in se smatra za progovni promet tudi prevoz od primera do primera. Na strani 545. je pri posebnih pripombah k tar. post. 110. dodati kot točko XIII.: XIII. Na podstavi pooblastitve, dane s točko U. § 75. finančnega zakona za leto 1936/37., sta minister za kmetijstvo in minister za finance predpisala dne 31. III. 1937 pod br. 23.568IIII višino pri¬ stojbin, ki jih pobira vsaka občina za izdajo živinskih potnih listov in za prenos lastništva na njih, za podaljšano potrdil o zdravju in za izpremembo namembnega kraja, in sicer takole: 1. za izdajo živinskega potnega lista . din 1 ■— 2. za prenos lastništva na živinskem potnem listu oziroma ob odpisu dela kupljene živine iz živin¬ skega potnega lista (po prenosu ali odpisu) ... „ 0-50 3. za podaljšano potrdila o zdravju in za izpre¬ membo namembnega kraja .„ 0-50 Od pobranih pristojbin se steka polovica v banovinski živino¬ rejski sklad, druga polovica pa v občinski oziroma banovinski vete¬ rinarski sklad bodisi v celoti ali le deloma, po banovi odredbi. Za vsa tolmačenja o tem je pristojen minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance. Za savsko banovino veljajo takse ki so se pobirale doslej za te sklade oziroma ustanove. (Sl. nov. br. 85lXXVI/185 — Sl. I. št. 235/31/ iz l. 1937.) XXXII . . ti • - ■. . ■ ■ ■■■ • • . ) •' 'V/ ..Ji • 'Sl . i , • ■ • 'v-'"'' •''> > . 1 S i. : j vi'- ■ !>V-a' ' V--". '■ •: vr- : v.■•-".o a; : . : ‘,v- 'V s : : . . -• ,»4> -• - > 5 rti’ ' ■' ' V-\'S '« -V V .-- - • -V • . -V • ' ■ " ■>i , • .. . . ; ■-i-.V', M tps ■ ■ • ■ .•y ..-j;« ^ijkiVr ; ''S ' ■' S > ~ : I y ■ ' : ■ , ; ■ . • V. . ' •: vv . ' ' vi • ’ 'V. , ’ ' ■ .. ■ .'.s . , Ml .-.■••vr ; -s/;r;i i--' ■■ ; s '( s 3 . .Sr .- 1 ■■v 1 ,...--' -. / '- _ i' - : : > - •'•M ■ . • . - ; , i O i. 'm, -\.M .v '•/..•V,..': k . V.J-TV . M ’ #-5 ■ - i- ' {c*3, *>' V^v -i ; ; '•X'c' v )V'^ Vi •- v . <■> 'A 1 ■V:y'y. , y-:-.V-4-- , - . ■ ■ : . -■ ' «' , V . yv,vv V' VU>V»’ - : ’■ ■ 'J,-: ; ■ . ,. . :' sv %y~K i Na strani 550. se v tar. post. 124. postavljajo namesto zne¬ ska »din 25'—« besede: »se plačuje taksa iz tar. post. 6. tega zakona«. 20., t. 21., fz 1937138.) Na strani 554. je pri posebnih pripombah k tar. post. 138. dodati kot točko III.: III. Predpisi tar. post. 138. se nanašajo tudi na predloge v zavarovanje z rubežem premičnih stvari in terjatev, ker je za presojo obveznosti takse popolnoma brez pomena, ali se zavarovanje izvrši na nepremičninah (intabulacija) ali pa na premičninah (terjatvah). Za plačilo takse je odločilen samo znesek vrednosti, ki se naj zavaruje, ne pa predmet, ki se vzame v zavarovanje. To stališče je zavzela GDPP z razpisom, od 10. X. 192), br. 55.90) (Fin. sl. str. )78 iz l. 192).). Na strani 555. je pri posebnih pripombah k tar. post. 139. dodati kot točki II. in III.: II. I z b ris na dovoljenja, s katerimi se dovoljuje zem¬ ljiškoknjižni izbris terjatve itd. pri kakem vložku, toda tako, da ostane terjatev pri drugih vložkih še nadalje vknjižena, so zavezana taksi po tar. post. 101., II., lit. b), pristojbinskega zakona iz l. 1850., t. j. stalni taksi v znesku 2 din (torej ne 20 din po tar. post. 3.1). zot). Če pa je terjatev — solutionis causa — poravnana, se plača za izdano izbrisno dovoljenje taksa iz tar. post. 33. zot v izmeri 1/2 %. (Rozdmif od 16. VII. 1936, br. 13.999IIII. — Okrožnica drav. fin. dir. št. 18.10312—V iz l. 1936.) III. Zdražitelj nepremičnin izjavi, da je izpolnil vse dražbene pogoje in prosi, da se v zemljiški knjigi izvede prepis lastninske pravice na njegovo ime, nadalje, da se izvede izbris zastavnih pravic in zaznamb, uvedbe družbenega postopanja, določitve dražbenega roka, podelitve domika. Taki spisi se običajno kolkujejo: 1. vloga po tar. post. 1., 2. rešitev po tar. post. 5., 3. izbris zastavnih pravic po tar. post. 139. (50 din) in ). izbris zaznamb po tar. post. 139. (50 din). K temu je pripomniti, da je taksa za izbris zaznamb neutemeljena in ni potrebna, ker pozna tar. post. 139. samo »p r e d - z n a m b o« ne pa tudi »zaznamb e«. V tem pogledu ni izšla doslej še nobena dokončna odločba. s XXXIII •L . JU •g$¥ 7 ■■ .. ; .'v:.-; >J , ; j ixa i\< v - j; s 5. 5-75'5.: ,1; :. h" • . : '•v *« 7 's .-'7 . ji ,i: •, - . ’ : U: ■ . ■' ■ i j.. •j :■? >• b •>' >Vv: t C-;’. '-.‘-b Oi? i--' > >;- b- b'•' ) b- : • . : ■. J - ■y :. - . .. 'V/. ,\:b- ; i- -r; , ; ♦V. ■ ,-b • ••v-.-- ■■ ' 4 -.*• b' 7 (bij bb ,b./. ' ' v ' .{ v> V v: ■ ■ :■ : -V,.-' -j v.. 7 . ' v : : ■ ; >51 ; ’ . :■ ■ .. . ,M ,7 /'-■ 77 J V. Na strani 567. je pri posebnih pripombah k tar. post. 170. dodati kot točko V.: V. Oproščene so plačila depozitnih taks vse listine, go¬ tovina in drugo, ki so v zvezi z zakoni in uredbami o zaščiti kmetov izročene v sodni polog, pa se zopet prevzamejo radi likvidacije dolga po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. (Sl. nov. br. 5i/XVII/101 — Sl. I. št. 14-7/21 iz l. 1937. — Glej pp X. k § 8. zost na str. 727.) Na strani 572. se v tar. post. 204. črtajo besede »za tovorni list .... din 5'—«, namesto njih pa se postavlja tole novo besedilo: »za tovorni list, in sicer: jin a) za kosovne pošiljke. 2— b) za vozovne pošiljke.10—« Ta izprememba velja od dne 1. julija 1937 dalje. (§ 20., t. 22., fz 1937138.) Na strani 574. je pri posebnih pripombah k tar. post. 207. dodati kot točko II.: II. Na vprašanje, ali in po kateri tar. postavki se morajo taksirati »s it nič k e« pr iznanic e , po katerih carinarnice pobirajo ležnino, je odd. za davke ministrstva za finance pod br. 55.695 HII od 28. VIII. 1936 pojasnil, »da priznanice v kateri koli obliki, ki jih izdajajo državna oblastna o prejemu državnih davščin, po predpisih točke 2. čl. 5. zot vobče niso zavezane taksi«. Potemtakem carinarnice ne smejo pobirati nikakršne takse po zot na »sitničke« priznanice, pri katerih naknadno pobirajo ležnino na carinsko blago, temveč samo določeni znesek za obrazec » sitničke« priznanice. (Odd. za carine min. za finance od 20. X. 1936, br. 21f.939llV. — Fin. zb. br. U3 iz l. 1936.) Na strani 577. se besedilo tar. post. 214. izpreminja in se S*asi: din »Za odobritev, da se odpre svobodno carinsko skladišče.. • • 5.000— Za dovolitev, da se odpre privatno carinsko shranišče. 2.000— Letna taksa, da ima kdo svobodno carinsko skladišče.2.000 Letna taksa, da ima kdo privatno carinsko shranišče.1.000 č§ 20., t. 23., fz 1937138.) S* XXXIV Na strani 577. v členu 173. tipp se točka 1. izpreminja in se glasi: »Radi evidence o rednem plačevanju letne takse iz tar. post. 214. zakona o taksah za to, da ima kdo svobodno carinsko skladišče ali privatno carinsko shranišče, mora voditi vsako oblastvo, v čigar območju in pristojnosti je skladišče ali shranišče, register skladišč ali shranišč, iz katerega se točno vidi, kdo in odklej ima skladišče ali shra¬ nišče dovoljeno, katerega dne in pod katero številko mu je bilo dovoljeno, za katero leto je plačal takso in ali ga je opustil in katerega dne.« V točki 2. se dodajeta za besedo »skladišča« besedi: »ali shranišča«. (Čl. 12. pfz 1937138.) . Na strani 578. je pri posebnih pripombah k tar. post. 214. dodati kot točko II.: II. Taksi iz tar. post. 214. so zavezana samo ona privatna skladišča, ki so neposredno pod državnim nadzorstvom in v katerih se nadzoruje neocarinjeno blago, blago z ne plačano državno trošarino i. sl. Tej taksi torej niso zavezana privatna skladišča, v katerih je spravljeno zasebno blago s plačanimi državnimi davšči¬ nami. (Razpis odd. za carine min. za finance od 26. III. 1937, br. 6924/1V. — Fin. zb. br. 13 iz l. 1937., str. 173.) Na strani 582. se v tar. post. 227. postavljajo namesto zne¬ ska »din 30'—« besede: »se plačuje taksa po tar. post. 6. tega zakona«. f§ 20., t. 24-, fz 1937/38.) Na strani 611. je pri posebnih pripombah k tar. post. 259. dodati kot točko VI.: VI. V zadevi takse za zasebne, javni uporabi namenjene zgradbe je izdala banska uprava dravske bano¬ vine dne 17. IV. 1937, V. No. 2200 /2, tole pojasnil'o: Javne in javni uporabi namenjene privatne zgradbe so one zgradbe, ki so vsakomur brez razlike in vsak čas svobodno dostopne v mejah zakonitih predpisov. Katere privatne zgradbe je smatrati za javni uporabi name¬ njene zgradbe, določa čl. 72. gradbenega pravilnika (Sl. I. št. 115116 iz l. 1933.), ki pravi: »Kot zasebne javni uporabi namenjene zgradbe se smatrajo po § 84. gradbenega zakona naslednje: Kavarne, pivnice in restavracije, dvorane za predstave, plese in druge zabave, športna igrišča, sokolska in druga slična vežba- lišča s prostorom za gledalce ali brez njega, nadalje zasebne bol¬ nice, šole, vežbalnice, izložbeni paviljoni in sploh druge slične zgradbe, v katerih se istočasno zadržuje večje število oseb za daljši XXXV ali krajši čas. Te zgradbe morajo biti kot samostalne namenjene izključno javni uporabi, smejo pa biti tudi v neposredni zvezi z drugimi oddelki, ki niso vsi namenjeni javni uporabi ...« To naštevanje ni izčrpno, marveč le demonstrativno, zaradi česar je smatrati tudi ostale zgradbe za javni uporabi namenjene, če imajo zakonite pogoje za to. Obrtne delavnice in tvomice niso vsakomur svobodno dostopne, zaradi česar se ne morejo smatrati za javni rabi namenjene zgradbe. Na strani 613. se mora v posebnih pripombah pod III. b), in sicer v »Pojasnilu o državnih taksah« v točki 2., lit. a), v drugi vrsti namesto besede »vobče« glasiti pravilno: »...v vaseh...«. Na strani 635. se k posebni pripombi k tar. post. 274. po¬ jasnjuje kakor sledi: Minister za trgovino in industrijo je sporazumno z ministr¬ stvom za finance izdal dne 8. XII. 1936, br. 538511936 (Sl. nov. br. 294\LXX1I11744 iz l. 1936. — Sl. I. št. 70111 iz l. 1937.) novo tarifo za pobiranje žigovine in ostalih pristoj- b in zamere in drag ocene kovine. Nova tarifa je v skladu s prejšnjo tarifo, ki je natisnjena v knjigi »Takse«, izvzemši čl. 11., 13., 14., 20., 25. in 29. Razen označenih izprememb je v novi tarifi pri čl. 3. pristoj¬ bina določena za ko nv e (kangle) za mleko nad 10 litrov s 5 din, medtem ko je znašala po prejšnji tarifi 6 din. Ostalo besedilo je neizpremenjeno, samo v čl. 21. je namesto točke »2.« postaviti točko »3.«. Ker izpremembe niso splošne važnosti, se njih besedilo tukaj ne navaja. Na strani 653. je pri posebnih pripombah k tar. post. 296. dodati kot točko IV.: IV. Glede rudar s tv enih taks je oddelek za davke mi¬ nistrstva za finance z razpisom od 28. I. 1937, br. 38611III, izdal tole pojasnilo: 1. Določba § 64. finančnega zakona za leto 1934135. je ostala glede na čl. 113. fin. zakona za l. 1936137. še nadalje v veljavi in se mora po njej tudi postopati (na ozemlju zunaj bivše Srbije in Črne gore). 2. Odstavek 4. točke 5. § 64. cit. finančnega zakona je umeti tako, da je treba predpisano takso pobrati posebej za odstop (pre¬ nos) vsakega zaščitenega polja in vsakega prostosleda. Ta taksa se torej pobira v vsakem primeru, kadar se izvrši prenos na drugo osebo. 3. Če se rudarska pravica na rovih (»rovna dozvola sa samo- rovima«) kupi na sodni dražbi (licitaciji), se za pravni posel prenosa pobere samo 1 % zdražene vrednosti po predpisu točke 3.a) tar. post. 81. taksne tarife. (Fin. zb. br. 8 iz l. 1937., str. 96.) XXXVI . ■ ■- •: . . ,yi ;.-i' -J ■ r '' - . • ■ ■ . -v r • ' V. . : « : . ■ . . M* ; . . . li . ■ v ' - . ■ V. .Av ■ ■ t . Na strani 681. se drugi odstavek tar. post. 312. izpreminja in se glasi: (Un »Za vpis na univerzah in drugih šolah iste veljave, za vsak semester.25—« (% 20., tr. 25., fz 1937138.) Nad din 50.000— davka se plača na vsakih nadaljnjih začetih din 1.000-— še po din 10— več.« (§ 20., t. 26., fz 1937138.) * Vse izpremembe iz tar. post. 318.a veljajo izza 1. IH. 1937. XXXVII sslira; t\% ■ i j|s s ■ ■ • ■ > .vi - . - - V ' ■ a ;; v , v-'\; \.š /,:s- ... . : s.. - r - ■ .H-ij! s, t .' - A * .. - .. ' . ... . čtfl ■.. ' UVift IV ,.;S .. . . >i ? : ■ . j T. -j*., ■ .- :■ - ' ■ . - -■ : ' ■ •. i. ; ■ - . C ,u H' ; • ^ -v- ,JS c, ■- .'vi ' . ..: .."V- v •• ; »a»‘.» si' . : . . . i : ’ ... - . ■ ■ ■ i . ■ : ■ ... . ... . C -. i '.. i. . . . ■ K .! VS ■ ■. ■' :• ' . ' l , • ' . ■ * ‘ : ' ■ . . . ' "■ '•••”• , . ..• ~ i ... Us>.yi\- ■■ n '■ . v ~. - , . .. .. . . »' i ‘ v ■. j > i r i * • • .i.,--.' l .. _ ^ ; ■ . ■' i i . .... ■; v/ ; . ■ e 'v - . ... ■ ■ '. . • • v. * Na strani 763. je pri posebnih pripombah k tar. št. 2. do¬ dati kot točko IV.: IV. Stranka oziroma njen pooblaščenec, ki ni oproščen plačila takse, ni zavezan plačati takso za zapisnik po tar. št. 2., odst. ( 3 ), točki 2., zost v primeru, če prisostvuje razpravi, ki jo je izvaja s pritožbo nasprotna stranka, ki je na podstavi siromaške pravice oproščena plačila takse. (Rozdmif od 17. II. 1937, br. 610/III.) Na strani 780. je pri posebnih pripombah k tar. št. 16. do¬ dati kot točko IV.: IV. Na zadevno vprašanje se daje sledeče pojasnilo: 1. Če se odpravi (»skida«) k o n kur z (stečaj) z dolžni¬ kove imovine po § 178., prvi odstavek, konkurznega zakona, to je, če .se med konkurznim postopkom izkaže, da je lideležen na njem samo en konkurzni upnik, se pobere pavšalna taksa po tar. št. 16.a), točka 2., zost v višini 1% prometne vrednosti konkurzne mase. 2. Če se pa odpravi konkurz po § 178., drugi odstavek, konkurznega zakona, t. j. če se med konkurznim postopkom izkaže, da konkurzna masa ne, zadošča za kritje stroškov konkurznega po¬ stopka, se ne pobere ne pavšalna, ne kaka druga taksa, ker ta primer odprave konkurza ni naveden v zakonu o sodnih taksah. (Rozdmif od 25. XI. 1936, br. 6249/III. — Fin. zb. br. 49 iz l. 1936., str. 606.) Na strani 780. je pri tar. št. 17. v točki I. pripomb črtati v drugi vrsti besedico »ne«, tako da se to mesto glasi pravilno: »...se plačuje taksa...«. Na strani 781. se mora v tar. št. 18., odst. (3), namesto besed »prve stopnje« glasiti pravilno: »višje stopnje«. Na strani 790. je v posebnih pripombah k tar. št. 28. pod III. postaviti na koncu vejico in dodati: ... vendar pa je mogoče umeti ta predpis tako, da je preživ¬ nina iz točke 7., odst. (1), mišljena kot odpravnina, plačana enkrat za vselej, medtem ko se preživnina iz pripombe IV. plačuje mesečno. Na strani 799. je pri posebnih pripombah k tar. št. 42. dodati kot točko X.: X. Na vprašanje, kako se morajo kolkovati zapisniki, v katerih sodišča na zahtevo stranke v zemljiškoknjižnih Stva¬ reh sestavljajo listine, potrebne za vknjižbo [§ 40., odst. (1), lit. a), zakona o zemljiških knjigah ], kadar se v te zapisnike po čl. 3. uredbe o sestavljanju listin v zemljiškoknjižnih zadevah pri XXXIX A. Uredba o neodplatnih prenosih imovine (Dedne in darilne takse) . ■ r j . , Vsebina uredbe o neodplatnih prenosih imovine PRVI DEL Dedna taksa Stran A. Predmet dedne takse. 7 Glavna načela. 7 Najklomitve, ki jih opravljajo po zapustnikovi naredbi dediči ali volilojemniki tretjim osebam .... 8 Dajatve, dobljene od tretjih oseb po pogodbi, skle¬ njeni z zapustnikom.9 ,Naklonitve po zapustnikovi poslednjevoljni želji . . 9 Dota.10 Terjatev, ki jo je imel zapustnik zoper dediča ali volilo jenmika.10 Dediščine: in volila, ki so prešle na zapustnika, pa mu še niso bile prisojene (izročene).10 Dvomljive in neizterljive terjatve.11 Stvari, ki so bile v zapustnikovi posesti.12 Zavarovalne vsote za življenje.12 Stvari, položene pri tretjih osebah na zapustnikovo ime (pravne domneve).13 V oporoki omenjene naklonitve, ki jih je opravil zapustnik brez takse še za življenja.14 Dediščina, vezana na odložni ali razvezni pogoj ali na začetni ali končni rok.14 Fidejkomisarska substitucija (postavitev namestnega dediča).15 Pripadi imovine, obremenjeni s pravico do užitka, rabe ali rente.15 Odpoved dediščini, zavrnitev dediščine in dedna ne¬ vrednost . 16 Dedna poravnava in delitev zapuščine.17 Prezadolžene zapuščine.18 Stran B. Izmera dedne takse.19 C. Oprostitve od dedne takse.19 Č. O območju, na katero se razteza veljavnost te uredbe . 21 Nepremičnine ..’.21 Premičnine.. . 22 Vzajemnost in retorzija v območju dednih taks . . 22 D. Začetek taksne obveznosti.23 B. Odbijanje dolgov in bremen.. 24 Kako se dokazujejo dolgovi in bremena.25 F. Plačilna dolžnost.27 G. Jamstvo.27 Osebno jamstvo.27 Stvarno jamstvo.28 H. Sodelovanje sodišč..29 Pristojnost za odmerjanje dedne takse.29 Prijava smrtnih primerov in podobnih sodnih zapu¬ ščinskih odločb.30 Prijave v ostalih primerih.31 Popis (inventura) zapuščine. 32 Zapuščinski izkaz (pregled zapuščine).33 Poprava zapuščinskega izkaza in vpogled v raz¬ pravne spise.35 Oblika in vsebina zapuščinskega izkaza.35 Zavarovanje dedne takse.37 I. Odlog takse.39 DRUGI DEL Darilna taksa A. Predmet darilne takse.39 B. Izmera darilne takse.41 C. Oprostitev od darilne takse.41 Č. Nastanek taksne obveznosti.42 D. Pristojnost za odmerjanje darilne takse in prijava prav¬ nih poslov o daritvah.43 E. Daritve z razveznim in odložnim pogojem ali končnim ali začetnim rokom.45 F. Odbijanje bremen.45 G. Plačilna dolžnost.46 H. Osebno jamstvo.46 I. Uporaba določb o dedni taksi na darilno takso .... 47 TRETJI DEL Stran Taksa za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi da¬ ritve med živimi (prenosna taksa).48 ČETRTI DEL Skupne določbe. 49 Prijave .50 Kako se plačujejo dedne in darilne in z njimi vezane prenosne takse . 50 Plačilni nalog.51 Vročanje plačilnih nalogov in drugih odločb ... 52 Plačilni rok in zamudne obresti.52 Ugovor in pritožbe.54 Naknadni pregled in poprava takse po uradni dolž¬ nosti (taksna cenzura).54 Vrednost ponavljajočih se koristi in ponavljajočih se storitev (dajatev).55 Prehodne določbe glede neodplatnega prenosa imo- vine, obremenjene s pravico užitka, rabe ali rente 56 Prehodne določbe za Srbijo in Črno goro . . . . 57 Dosedanje določbe, ki izgube svojo veljavo, in do¬ ločbe, ki ostanejo v veljavi.57 Obrazec A. Popis smrtovnic.60 Obrazec B. Izkaz zapuščinske imovine.61 Obrazec C. List o preračunu taks.63 Na podstavi točke 10. § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. in sporazumno z ministrom pravde pred¬ pisujem tole uredbo o skupnih natančnejših določbah za izvrše¬ vanje točke 10. § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. glede dedne in darilne takse ter takse za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi (uredba o ne- odplatnih prenosih imovine).* PRVI DEL. Dedna taksa. A. Predmet dedne takse. Člen 1. Glavna načela. ( L ) Dedni taksi po taksni razpredelnici A iz tar. post. 23. zakona o taksah so zavezane pridobitve imovine zaradi smrti ali za primer smrti, zlasti pa: 1. pripadi dediščin in volil, vštevši pripadke iz pravice do dolžnega dela, predpisanega z zakonom; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. aprila 1937, št. 74/XXIV/164. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 10. aprila 1937, št. 81/XXV/179, in z dne 28. aprila 1937, št. 96/XXX/211. — »Službeni list« št. 273/40 iz 1. 1937. 2. daritve za primer smrti; 3. pridobitve na podstavi ženitnih pogodb, če se pre¬ nese imovina po tej pogodbi šele po smrti enega zakonca (skupnost imovine za primer smrti, zaženilo, vdovščina itd.). ( 2 ) Isti taksi so zavezane tudi daritve med živimi: 1. če se naj izpolni daritev, ko darovalec umre, ali pozneje; 2. če se je izpolnila daritev poslednje tri mesece pred darovalčevo smrtjo, a je ni smatrati za običajno prigodno darilo. Kar se tiče taksne obveznosti daritev, ki spadajo pod dedno takso, ni upoštevno to, ali je bila napravljena o njih listina ali ne. Za take daritve morda plačana darilna taksa se mora vračunati v dedno takso, če je višja od darilne. Pri tem je vračunati darilno takso, tudi če je višja od dedne takse, samo v tisto dedno takso, ki jo je plačati od skupnega pripada dotičnega pridobitelja, ne pa tudi v dedno takso od pripada drugih pridobiteljev. Presežek darilne takse se odpiše ali na prošnjo vrne. ( 3 ) Predpisi te uredbe glede zapuščin, dediščin, volil, dalje glede dedičev, volilojemnikov in zapustnikov se nanašajo tudi na druge pridobitve in pridobitelje, ome¬ njene v tej uredbi, kakor tudi na tiste osebe, s katerih smrtjo nastane pravica do pridobitve. Za pridobitelja po predpisih o dedni taksi velja torej tisti, komur je imovina ali stvar pripadla. Člen 2. Naklonitve, ki jih opravljajo po zapustnikovi naredbi dediči ali volilojemniki tretjim osebam. Č) Na naklonitev, ki jo mora kateri izmed dedičev ali volilojemnikov opraviti iz imovine, ki mu je pripadla iz zapuščine, tretji osebi, je odmeriti takso v breme te tretje osebe kakor od volila, ki ji je pripadlo po zapust¬ niku. Tistemu pa, ki je dolžan opraviti to naklonitev, je potemtakem naklonitev odbiti kot breme. ( 2 ) Tretja oseba, ki naklonitev dobi. se sme smatrati za volilojemnika samo tedaj, če dobi to naklonitev ne- odplatno. Ne more se pa zahtevati od take naklonitve ali 8 dajatve plačilo dedne takse, če je imela imenovana oseba do tega pravico že proti zapustniku. ( 3 ) Če je dedič ali volilojemnik po zapustnikovi na- redbi iz njemu naklonjene zapuščine dolžan opravljati izdatke, je izdatke pri odmeri dedne takse odbiti, ker se sme terjati dedna taksa samo od čiste vrednosti dedi¬ ščine ali volila. Ni je pa odbijati pri osebnih storitvah, ki so naložene dediču ali volilojemniku, ki pa niso zve¬ zane z izdatkom ali nimajo imovinske vrednosti. Člen 3. Dajatve, dobljene od tretjih oseb po pogodbi, sklenjeni z zapustnikom. Dajatev, ki jo mora kdo po pogodbi, sklenjeni z za¬ pustnikom, opraviti po njegovi smrti taki osebi, ki sicer ne bi imela pravice do te dajatve, velja nasproti tisti osebi, ki dobi to dajatev po zapustnikovi želji, kot volilo, Toda taka dajatev spada seveda samo tedaj pod to pra¬ vilo, če ni zapustnik sam nasproti tej osebi bil zavezan opraviti dajatev podobne vrednosti, ker ne gre v takem primeru za neodplatno dajatev, marveč za odplatni od¬ stop zoper njega obstoječe obveznosti. V takem primeru je kvalificirati dajatev, ki jo opravi tretja oseba, za zapustnikovo terjatev, terjatev določene osebe zoper njega pa za zapuščinsko breme. 0 volilu pa je moči govoriti — po konkretnih okolnostih — le toliko, kolikor presega zapustnikova terjatev njegov dolg. Člen 4. Naklonitve po zapustnikovi poslednjevoljni želji. (>) Naklonitve, ki niso naložene pridobitelju po za¬ pustniku tako, da bi ga pravno zavezovale, marveč se opirajo samo na zapustnikovo poslednjevoljno željo, niso zavezane dedni taksi, če je dal zapustnik dediču ali volilojemniku predmet in količino naklonitve ali izbiro osebe, kateri v prid se naj naklonitev opravi, povsem na izvoljo. ( 2 ) Za željo, izraženo po poslednji volji v smislu prednjega odstavka, velja samo taka zapustnikova želja, 9 ki je izrečena v izjavi poslednje volje ali v kakem po¬ sebnem zapustnikovem zapisu, najsi tudi ni podpisan. Pri tem je brez pomena, da je izjava poslednje volje samo zaradi kake oblikovne hibe neveljavna. Taksna dolžnost zavisi od tega, da se je naklonitev dejansko opravila ali da je njena oprava pravnoobvezno zavarovana. Člen 5. Dota. Ženina dota ne spada v moževo zapuščino. Ce pa je pomešana z zapuščino, se sme uveljavljati, če se vdovina pravica dokaže, kot terjatev zoper zapuščino. Člen 6. Terjatev, ki jo je imel zapustnik zoper dediča ali volilo- jemnika. Zapuščini je prišteti tudi tiste zapustnikove terjatve, ki so mu jih dolgovali dediči ali volilojemniki, to pa tudi tedaj, če je zapustnik z naredbo poslednje volje te ter¬ jatve odpustil. Člen 7. Dediščine in volila, ki so prešle na zapustnika, pa mu še niso bile prisojene (izročene). C) Zapuščini je prišteti tudi tiste dediščine in volila, ki so prešle na zapustnika, pa mu še niso bile prisojene (izročene), razen če je pravica do dediščine ali volila v času zapustnikove smrti zaradi odpovedi ali kakega drugega vzroka že prenehala. ( 2 ) Od dediščine ali volila, ki je prešla na zapust¬ nika, je v takem primeru plačati dedno takso posebej, in sicer po stopnji sorodstva med prvim in drugim za¬ pustnikom. ( 3 ) To takso trpijo pravni nasledniki v tistem raz¬ merju, v katerem so pridobili tako dediščino ali volilo. 10 To takso pa je upoštevati pri odmeri dedne takse za drugim zapustnikom kot breme. Člen 8. Dvomljive in neizterljive terjatve. C 1 ) Izterljivost terjatve, ki je zavezana dedni taksi, se ne ugotavlja uradno. Stranki pa je prepuščeno, da prijavi in dokaže dvomljivost ali neizterljivost posamez¬ nih terjatev, in sicer, če je opravilo zapuščinsko obrav¬ navo sodišče ali javni notar kot sodni poverjenik, do dovršitve obravnave, drugače pa ob vložitvi zapuščin¬ skega izkaza, ( 2 ) Glede terjatev, o katerih je cTokazano, da so dvomljive, smejo predlagati tudi dediči sami vračunanje tiste vsote, za katero mislijo, da je približno izterljiva. Če sklenejo v tem pogledu z davčno upravo poravnavo, je končno odmeriti takso tako, da se upošteva poravnana vsota; s tem pa še ni izključena možnost, da se taksa morda ne popravi s taksno cenzuro. Če se ne more skle¬ niti z dediči pravična poravnava, je treba predhodno vnesti take dvomljive terjatve v zapuščinsko imovino in določiti dedičem rok, da dokažejo neizterljivost; ta rok ne sme biti daljši od dveh let, računši od dne zapust¬ nikove smrti. ( 3 ) Če dokažejo dediči v tem roku neizterljivost ali so se pripravljeni pravično poravnati, je po tem odmero takse popraviti in razliko stranki vrniti. ( 4 ) Dvoletni rok iz odstavka ( 2 ) sme finančna direk¬ cija na obrazloženo prošnjo po potrebi podaljšati, toda najdalj za 5 let od dne zapustnikove smrti. Če se pa sklene poravnava, se po opravljeni taksni cenzuri od¬ mera takse naknadno ne more več popraviti, izvzemši primer iz poslednjega odstavka člena 29. zakona o taksah. ( 5 ) Davčna uprava mora postopati kakor je odreje¬ no v tem členu tudi tedaj, če pri zapuščinski obravnavi ali v zapuščinskem izkazu ni bilo omenjeno, da so ne¬ katere terjatve dvomljive ali neizterljive, ako se obrnejo dediči dotičnih terjatev do davčne uprave s tako prošnjo, še preden izda plačilni nalog. 11 Člen 9, Stvari, ki so bile v zapustnikovi posesti. Č) Stvar, ki je bila ob zapustnikovi smrti v njegovi posesti, je smatrati za takšno, ki spada v zapuščino, razen če tisti, ki trdi. da je dotična stvar njegova last, to svojo lastninsko pravico dokaže. Če privolijo dediči v to, da se mu izroči stvar brez dokaza, je odmeriti od nje takso kakor od volila, ki preide na osebo, ki dotično stvar za sebe terja. ( 2 ) Okolnost, da so bili posamezni premični imovin- ski predmeti, ki so bili najdeni v zapustnikovi posesti, posebej spravljeni ali so bili oznamenovani z napisom kot last kake druge osebe — zlasti pri gotovem denarju, vrednostnih papirjih in hranilnih knjižicah —, še ne do¬ kazuje, da spadajo te stvari v zapuščino. Prav tako ni zadosten dokaz, če zapustnik glede posameznih stvari v svoji oporoki izjavi, da jih je imel samo v hrambi. ( 3 ) To pravilo pa se ne more uporabljati tedaj, če je zapustnik javni notar, odvetnik ali upravitelj imo- vine, niti tedaj, če so bile dotične stvari oznamenovane kot last takih oseb, ki so bile z zapustnikom v službenem ali mezdnem razmerju ali v takem zaupnem ali poobla¬ stilnem razmerju, ki izvira iz zapustnikovega zvanja, službe ali posla. Člen 10, Zavarovalne vsote za življenje. C 1 ) Terjatve iz zavarovalnih pogodb za življenje je preyzeti v zapuščino tistega, s čigar smrtjo je vezano iz¬ plačilo, če se ne dokaže, da je pridobil kdo drug že za zapustnikovega življenja zoper zavarovalno družbo pra¬ vico do zavarovalne vsote, ki se ne da odtegniti z zavaro¬ vančevo odredbo, na način, ki ne ustanavlja obveznosti plačati dedno takso. Če se je napravila o tej pridobitvi listina, je to dokazati z izvirnikom ali overjenim pre¬ pisom listine. ( 2 ) Kdo je plačeval premije, je za taksno obveznost docela neodločilno. Zavarovalno vsoto je prevzeti v dedni delež tistega, ki jo je po zavarovalni pogodbi upravičen 12 dvigniti. Če nastane v tem pogledu dvom, mora dati zavarovalna družba potrebna pojasnila. ( 3 ) Pod življenjsko zavarovanje spada tudi zavaro- vanje za nezgode. Če izplača zavarovalna družba v takih primerih zavarovalno vsoto šele po zapustnikovi smrti, jo je tudi prevzeti v zapuščino. Toda od take zavarovalne vsote, ki je bila izplačana že za zapustnikovega življenja, se sme prevzeti v zapuščino samo tisti znesek, ki je na dan njegove smrti še preostal. ( 4 ) Da ni moči zahtevati dedno takso od zavarovalne vsote, se primeri zlasti tedaj, če je zavaroval zapustnik svoje življenje zato, da bi zavaroval terjatev svojega upnika. V takem primeru se ne sme prevzeti upniku izplačana vsota v dediščino, oziroma spada tisti del pod dedno takso, ki pripade dedičem po izplačilu zapustni¬ kovega dolga. Tz zavarovalne vsote izplačani dolg se seveda ne more še posebej odbiti od ostalega dela za¬ puščine. Člen 11. Stvari, položene pri tretjih osebah na zapustnikovo ime (pravne domneve). (>) Davčna uprava sme smatrati za sestavine zapušči¬ ne stvari, ki so položene na zapustnikovo ime pri tretjih osebah. Če pa je dana pravica razpolaganja ali soraz- polaganja s tako položeno imovino komu drugemu in ta umre pred tistim, na čigar ime je imovina položena, sme davčna uprava za odmero takse smatrati, da je umrli daroval za primer smrti imovino tistemu, na čigar ime se polog (depot) glasi. ( 2 ) Če so položene stvari na ime več oseb, med njimi tudi na zapustnikovo ime, tako da je vsak izmed njih upravičen razpolagati z njimi in da jih sme vsak izmed njih dvigniti, smatra davčna uprava ob smrti kate¬ rega izmed njih, če ni iz okolnosti razvidno kaj dru¬ gega, da so omenjene osebe lastnice pologa po enakih delih. ( 3 ) Protidokaz tem domnevam je stvar tistih, ki so zavezani plačati takso. ( 4 ) Če je pooblastil zapustnik svojega odvetnika, jav¬ nega notarja ali koga drugega, ki je bil z njim v službe- 13 nem razmerju, naj razpolaga v njegovem imenu tudi z zapuščino, se ta pooblastitev ne smatra za pravico raz¬ polaganja po odstavkih Č) in ( 2 ) tega člena, če ni med pooblastiteljem in pooblaščencem sorodstvenega razmerja po I., II. in III. skupini taksne razpredelnice A. Člen 12. V oporoki omenjene naklonitve, ki jih je opravil zapust¬ nik brez takse še za življenja. (*) Kjer se omenja razen daritev, opravljenih 3 me¬ sece pred smrtjo, v izjavi poslednje volje naklonitev, ki jo je opravil zapustnik še za svojega življenja neodplatno in zanjo ni bila plačana taksa kot za daritev med živimi, je ravnati s tako naklonitvijo, kolikor je sploh ne prereka tisti, kateremu je baje namenjena, glede odmere takse tako, kakor da jo je odredil zapustnik za primer svoje smrti. ( 2 ) Ta določba ne velja, če se verodostojno dokaže, da se je daritev dejansko izpolnila za zapustnikovega življenja, zlasti glede tega, kar je dal za življenja svoji hčeri ali vnukinji za doto, svojemu sinu ali vnuku za opremo ali neposredno za nastop službe ali katerega koli obrta ali kar je potrošil za plačilo dolgov polno¬ letnega otroka. Člen 13. Dediščina, vezana na odložili ali razvezni pogoj ali na začetni ali končni rok. ( 1 ) Če zavisi pridobitev zaradi smrti od odložnega ali razveznega pogoja, se plača dedna taksa tako od pripada osebi, ki ima do nastopa pogoja pravico do po¬ sesti imovine, kakor tudi od pripada osebi, na katero imovina preide, kadar se pogoj izpolni. Pogoj je odložen, če dobi dedič ali volilojemnik dediščino ali volilo v po¬ sest šele ob nastopu pogoja. Razvezen pa je pogoj tedaj, če dobi dedič ali volilojemnik dediščino ali volilo takoj v posest, ali ju mora odstopiti v posest drugemu, kadar nastopi pogoj. Odložni pogoj se izpremeni nasproti tiste¬ mu, ki je dobil dediščino ali volilo do nastopa tega po¬ goja v posest, v razveznega. Razvezni pogoj pa se izpre- 14 meni nasproti tistemu, ki dobi ob nastopu pogoja dedi¬ ščino ali volilo v posest, v odložnega. ( 2 ) Če je vezana pridobitev na kak začetni ali končni rok, je uporabljati prednje določbe tako, da se smatra začetni rok za odložni, končni rok pa za razvezni pogoj. Člen 14. Fidejkomisarska substitucija (postavitev namestnega dediča). (*) Določbe člena 13. te uredbe veljajo smiselno tudi za fidejkomisarske substitucije. Pri tem je smatrati imo- vino, ki po sporazumu udeležencev ali zaradi drugih raz¬ logov nadomesti substitucijsko maso, za poslednjo. ( 2 ) Če se pridobi dediščina ali volilo z utesnitvijo fidejkomisarske substitucije, se smatra postavljeni dedič (fiduciar) glede taksne obveznosti za takega, ki je pri¬ dobil lastnino neomejeno. ( 3 ) Če nastopi pri fidejkomisarski substituciji primer nadomestnega dedovanja, se odmeri taksa nadomestne¬ mu dediču (fidejkomisarju), kakor da izvira dediščina od tistega, ki je odredil fidejkomisarske substitucijo. ( 4 ) Taksna zavezanost pravnega posla, po katerem preide imovina na fidejkomisarja predčasno, se presoja po splošnih taksnih predpisih; vendar se s tem ne dotika dolžnost plačati dedno takso za drugi pripad. ( 5 ) Za rodbinske fidejkomise pa velja § 23 zakona o razrešitvi rodbinskih fidejkomisov z dne 10. julija 1934 (»Službene novine« z dne 19. julija 1934, št. 164/XLII). Člen 15. Pripadi imovine, obremenjeni s pravico do užitka, rabe ali rente. č) Če deduje kdo tvarino imovine, kdo drug pa na Isti imovini pravico do užitka ali rabe ali rente ali po¬ navljajočih se dajatev, plača vsak izmed njih takso po¬ sebej, in sicer oni od vrednosti pripadle mu pravice, dedič tvarine imovine pa takso po popolni njeni vred¬ nosti brez odbitka teh pravic; toda poslednji šele tedaj, kadar preneha oraenjena pravica drugega, ki se drži te 15 imovine. To je navesti v plačilnem nalogu in obenem opozoriti plačilu zavezano stranko, da je dolžna prijaviti o svojem času prenehanje take pravice in da bo kazno¬ vana po veljavnih zakonskih predpisih, če opusti prijavo. Davčne uprave morajo imeti te odložene takse zaradi izterjave o svojem času v razvidu v »posebni likvidacijski knjigi za odložene takse«. Obrazec za to likvidacijsko knjigo predpiše oddelek za davke pri ministrstvu za finance. ( 2 ) Če preide pravica iz odstavka (0 tega člena medtem na drugo osebo ali na več drugih oseb, mora plačati vsaka teh oseb takso posebej, in sicer po stopnji svojega sorodstva z zapustnikom in po trajanju pravice vsakega posameznika. ( 3 ) Če umre dedič imovine, obremenjene s pravico, omenjeno v odstavku č) tega člena, pred uživalcem, morajo plačati takso, ki je njemu predpisana, poznejši dediči samo, kolikor presega tisto takso, ki jo je od¬ meriti njim glede na sorodstvo z zapustnikom ali s p^vim dedičem tvarine imovine, in sicer po tem, katera izmed teh dveh taks je pač večja. Tudi ta taksa se plača šele tedaj, ko preneha užitek ali raba. Če je pa bilo pri tej novi odmeri v zapuščini poleg imovinskih delov, obre¬ menjenih z užitkom ali rabo, še kaj druge imovine, je določiti takso, ki jo je odbiti, s sorazmernim preraču¬ nom; na ostale imovinske predmete odpadajočo takso pa je nepogojno odmeriti in brez odlašanja izterjati. ( 4 ) Za preračun vrednosti pravic, omenjenih v od¬ stavku Č) tega člena, veljajo določbe člena 58. te uredbe. ( 5 ) Za dedno takso na tvarino imovine samo kakor tudi na drug užitek, rabo, rento ali drugo ponavljajočo se korist mora dati na zahtevo davčne uprave primerno zavarovanje, kdor ima prvi pravico do užitka, rabe, rente ali druge ponavljajoče se koristi. Člen 16. Odpoved dediščini, zavrnitev dediščine in dedna nevrednost. (*) Dedni taksi ni zavezan pripad komu, ki se od¬ pove pripadlemu mu delu dediščine ali volilu, preden se 16 oglasi za dediča ali sprejme volilo, pa ne navede, komu v prid se odpoveduje. Dedno takso plača v teh primerih, kdor je dobil dediščino zaradi odpovedi, in to po stopnji zapustnikovega sorodstva s tistim, ki se je odpovedal dediščini, če je ta stopnja sorodstva oddaljenejša od za¬ pustnikove stopnje do tistega, ki je pridobil dediščino zaradi odpovedi, drugače pa po stopnji sorodstva med zapustnikom in pridobiteljem. ( 2 ) Če se odpove kdo, preden se zapuščina prisodi, dediščini ali volilu v prid določni osebi, velja določba prednjega odstavka ( 1 ) le tedaj, če se je odpovedal brez pridržka, t. j. neodplatno, in sicer samo toliko, kolikor bi pripadla imovina tej določni osebi tudi tedaj, če bi se dotičnik ne bil odpovedal v njen prid. ( 3 ) Določbo odstavka ( 1 ) tega člena je uporabljati smiselno tudi tedaj, če kdo izjavi, da ne sprejme dedišči¬ ne ali volila, ki sta mu pripadla, ali če vobče ne poda izjave o nastopu dediščine ali če se v času, kar mu je dediščina pripadla, pa do prisodbe zapuščine stori ne¬ vrednega dedne pravice. ( 4 ) Določbe odstavkov ( J ) in ( 3 ) tega člena ne veljajo za tamkaj omenjene izjave, ki se podajo po oglasitvi za dediča ali po sprejemu volila. ( 6 ) Določba odstavka ( 2 ) tega člena pa velja za odpo¬ vedi v prid določnih oseb tudi tedaj, če se izjavi odpoved po oglasitvi za dediča (sprejemu volila), toda pred pri- sodbo zapuščine. ( e ) V primerih odstavkov ( 1 ) do ( 3 ) tega člena ni poleg dedne takse plačati za odpoved darilne takse [točka 5. odstavka j 1 ) člena 39. te uredbe]. Člen 17. Dedna poravnava in delitev zapuščine. ( 1 ) Če se sklene pred prisodbo zapuščine poravnava o zahtevkih glede dediščine, je odmeriti in plačati dedne takse, kakor da so pripadli imovinski deli, o katerih se je napravila poravnava, neposredno kot dediščina tiste¬ mu, ki jih dobi na podstavi poravnave; taksa pa ne sme biti manjša, kot bi se preračunala na podstavi neposred- 17 nega pripada. Namesto rednih taks, t. j. dedne takse po dejanski delitvi, prištevši morebitno takso za poravnavo samo, stopi torej samo taksa po pripadu, če je večja. ( 2 ) Če pripade kaka stvar v dediščino več osebam, pa jo pridobi pred prisodbo zapuščine kdo izmed njih v celoti ali tak njen del, ki mu sam po sebi ne bi bil pripadel po dednem pravu, pri odmeri takse ni smatrati, da je to nov pravni posel. ( 3 ) Te določbe se uporabljajo tudi na dogovore, ki jih napravijo v poravnavo po zapuščinskih stvareh dediči in volilojemniki ali več volilojemnikov med seboj, in sicer, kadar koli je delitev imovine, določena s porav¬ navo, podstava za dedno takso. ( 4 ) Po odstavkih ( 2 ) in ( 3 ) tega člena so dogovori o delitvi zapuščine oproščeni takse za pravni posel s temile časovnimi in stvarnimi utesnitvami: a) dotični dogovor se mora skleniti preden se izda zapuščinsko prisojilo; b) ta določba se nanaša na nepremično kakor tudi na premično imovino, a le, če spadajo pridobljene stvari v zapuščino. Zato ni dopustna uporaba te določbe glede tistih stvari, ki se zapuščini šele odstopijo, in glede vza¬ jemnih poravnav dedičev ali volilojemnikov z njih last¬ nimi imovinskimi predmeti (izvzemši gotovino) itd.; c) pridobitev mora biti na dediče ali volilojemnike, ne pa na druge osebe. Pri uporabi te določbe ni upo¬ števati, katere zapuščinske predmete posamezni dedič ali volilojemnik dejansko dobi in ali je njih vrednost enaka njegovemu deležu ali ne. Prav tako ni upoštevati ali je bil povečan njegov delež odplatno (s poravnavo) ali po neodplatni odpovedi kakega drugega dediča ali volilojemnika. Člen 18 . Prezadolžene zapuščine. Ne more se odmeriti dedna taksa, če prevzame za¬ puščino zapustnikov upnik na račun dolgov, ki obreme- njajo zapuščino. V takih primerih se more zahtevati samo taksa za odplatni prenos imovine. 18 B. Izmera dedne takse. Člen 19. ( 1 ) Dedna taksa se odmeri posebej vsakomur, ki pridobi kaj od istega zapustnika zaradi smrti, po čisti vrednosti vse njemu pripadle imovine in po osebnem razmerju med njim in zapustnikom. Več pripadov enemu pridobitelju, ki so zavezani dedni taksi in izvirajo od istega zapustnika, se smatra pri določitvi taksne stopnje in za preračun takse za en enotni pripad in se torej imovinske vrednosti, ki pripadejo isti osebi po istem zapustniku, seštejejo. Pri fidejkomisarski substituciji n. pr. je smatrati, če je pripadlo substitutu (fidejkomi- sarju) iz zapuščine tistega, ki je substitucijo odredil, tudi neposredno kaj imovine, te pridobitve za en enotni pripad. To velja tudi tedaj, če je pridobila ista oseba iz zapuščine imovinske predmete deloma s pogojem (z določenim rokom), deloma pa brez pogoja (brez določ¬ nega roka). ( 2 ) Pri fidejkomisarski substituciji je za odmero dedne takse odločilno osebno razmerje med zapustnikom in tistim, ki je odredil substitucijo. ( 3 ) Če se pobira dedna taksa po členu 16. te uredbe po osebnem razmerju med tistim, ki se odpoveduje dedi¬ ščini ali volilu, in zapustnikom, za preračun dedne takse ni seštevati pripada osebi, ki se odpoveduje, in pripada, ki izvira iz iste zapuščine, a pripade tistim osebam, v ka¬ terih prid se ona odpoveduje. C. Oprostitve od dedne takse. Člen 20. Od dedne takse se opraščajo: 1. premične zapuščine in volila, namenjene kralju ali prestolonasledniku, kakor tudi vzajemni prenosi pre¬ mičnin za primer smrti med člani vladarskega doma; 2, zapuščine in volila, namenjene naši državi, bano¬ vinam ali občinam in takim javnim napravam in usta¬ novam (zakladom, Skladom, zavodom), katerih morebitni primanjkljaji se zalagajo iz državne blagajne; 2 * 19 3. zapuščine in volila, namenjene domačim cerkvam, ustanovam (zakladom, skladom, zavodom), družbam, dru¬ štvom, ki služijo samo verskim namenom, kolikor imajo pravno osebnost, kakor tudi zapuščine in volila, name¬ njene za zgolj verske namene v mejah naše države ali namenjene za jugoslovanske državljane v inozemstvu, kolikor je njih uporaba v verske namene zagotovljena S »cerkvami« je razumeti vse domače zakonito usvojene in priznane veroizpovedi (verske družbe), ki imajo prav¬ no osebnost, z »verskimi nameni« pa je razumeti namene teh veroizpovedi (verskih družb), in sicer samo v čisto verskih stvareh; 4. zapuščine in volila, namenjene za take domače ustanove (zaklade, sklade, zavode), družbe, društva ali naprave, ki služijo zgolj dobrodelnim (človekoljubnim) ali občekoristnim namenom (n. pr. znanstvenim, social¬ nim, umetniškim, prosvetnim, zdravstvenim, kakor tudi namenom telesne vzgoje ljudstva), kolikor imajo pravno osebnost; 5. zapuščine in volila, namenjene zgolj za dobrodelne (človekoljubne) ali občekoristne namene v mejah naše države ali za jugoslovanske državljane v inozemstvu, ko¬ likor je uporaba teh naklonitev za omenjene namene v najširših mejah zagotovljena in niso te naklonitve ome¬ jene na določne rodbine ali na določne osebe; 6. ob pogoju vzajemnosti premične zapuščine in vo¬ lila diplomatskih predstavnikov tujih držav, njih urad¬ nikov in njih rodbinskih članov, ki žive z njimi v skup¬ nem gospodarstvu, kolikor niso jugoslovanski državljani; dalje premične zapuščine oseb, ki imajo po mednarodnih pravnih načelih ali mednarodnih pogodbah pravico do taksne oprostitve; 7. zapuščine in volila, ki pripadejo državi zato, ker ni dedičev; 8. zapuščine in volila v prvi stopnji krvnega sorod¬ stva, ki izvirajo od oseb, umrlih po dnevu 1. aprila 1937, če ne presega celotna čista vrednost (po odbitku pasiv) 50.000 dinarjev, ne glede na število dedičev. Ta oprosti¬ tev velja samo za kmetovalce, za katere se smatrajo tisti, 20 ki se bavijo zgolj s kmetijstvom in nimajo drugega stal¬ nega poklica ali vira dohodkov; 9. zapuščina tistega, ki je, opravljaje vojaško službo, padel v vojni ali v mirnem času ali je za rano ali bolez¬ nijo, zadobljeno v vojni ali v mirnem času v vojaški službi (ali v ujetništvu), umrl ali se kot vojaški obveznik v vojni ali v mirnem času pogreša, pa je bil proglašen za mrtvega, če so dediči njegova zakonska žena, otroci ali oče in mati in čista vrednost zapuščine ne presega 100.000 dinarjev. Okolnosti, ki dajejo pravico do te opro¬ stitve, mora dokazati tisti, ki zahteva tako oprostitev. Kot dokaz služijo zlasti potrdila vojaških in civilnih obla- stev in bolnišnic, kjer se je zapustnik zdravil. Ta potrdila niso zavezana taksi, dokler se ne uporabijo za kaj dru¬ gega. Proglasitev za mrtvega se dokaže z dotičnim sod¬ nim sklepom. Oprostitev iz te točke ne velja za te zapu¬ ščine, če je umrl zapustnik zaradi omenjenih vzrokov po šestih mesecih od dne splošne demobilizacije. Dan, od katerega je računati ta rok, objavi minister za finance z razglasom; 10. tisti pripadi, katerih čista vrednost ne presega 10.000 dinarjev, če pripadejo osebam iz I. skupine raz¬ predelnice A, oz. 2.000 dinarjev, če pripadejo osebam iz II. skupine razpredelnice A. Č. O območju, na katero se razteza veljavnost te uredbe. Člen 21. Nepremičnine. č) Nepremična imovina v kraljevini z vsemi prite- klinami je zavezana dedni taksi ne glede na državljan¬ stvo, stanovališče ali prebivališče zapustnika, dediča ali pogodbenih strank, in ne glede na okolnost, ali je umrl zapustnik v kraljevini ali v inozemstvu. ( 2 ) Nepremična imovina, ki leži zunaj mej kraljevine, se ne pritegne v zapuščino, zavezano dedni taksi. Tudi pripad pravice do užitka ali rabe na nepremičninah, ki leže zunaj kraljevine, ni zavezan dedni taksi v tuzemstvu. 21 Člen 22. Premičnine. (*) Premična imovina je zavezana dedni taksi, kjer koli je, če je bil zapustnik ob svoji smrti jugoslovanski državljan. Če pa stranka dokaže, da je plačala od pre¬ mične imovine, ki je v inozemstvu, dedno takso v dotični državi, je vzeti to med dolgove in bremena. ( 2 ) Če zapustnik ob svoji smrti ni bil jugoslovanski državljan, je zavezana dedni taksi samo tista njegova premična imovina, ki je v naši državi. Dedno takso, ki jo je bilo plačati od imovine, omenjene v tem odstavku, tisti državi, katere državljan je bil zapustnik, je vzeti med dolgove in bremena, ki se drže zapuščine. ( 3 ) Za premično imovino v kraljevini je smatrati zlasti: privilegije, patente in pravice, ki so se odobrili ali podelili v kraljevini; terjatve, zavarovane na nepremični¬ nah v kraljevini; deleži podjetja, ki ima svoj sedež v kraljevini, kakor tudi deleži imovine tukajšnje podruž¬ nice inozemskega podjetja, če ne zavisi deležna pravica od posesti delnic ali kuksov, ( 4 ) Za kovinski in papirnati denar, delnice, delne zadolžnice in podobne vrednostne papirje, za kukse, za papirje na odredbo (menice, nakaznice, bone, čeke itd.) je odločilen kraj, kjer se hranijo, za terjatve, ki niso za¬ varovane na nepremičninah, pa dolžnikovo prebivališče. Člen 23. Vzajemnost in retorzija v območju dednih taks. (*) Da ne bo dvojnega obdačevanja z dedno takso, da se varuje vzajemnost in reciprociteta in vrše retor- zijski ukrepi, sme minister za finance odstopiti od pred¬ njih določb te uredbe in drugače odrediti glede taksira¬ nja zapuščin, ki sc ostale za inozemskimi državljani. ( 2 ) Če dediči dokažejo, da se v tisti državi, katere državljan je bil zapustnik, ne plačuje podobna dedna taksa od tamkaj se nahajajoče premične zapuščine jugo¬ slovanskega državljana, se tudi v naši državi ne sme odmerjati taksa od premične imovine. 22 ( 3 ) Kolikor imajo pogodbe kraljevine s tujimi drža¬ vami glede imovine in pravic, spadajočih pod taksno pri¬ stojnost več držav, določbe, ki se razlikujejo od prednjih določb o dedni taksi, veljajo določbe teh pogodb. D. Začetek taksne obveznosti. Člen 24. Taksna obveznost za dedno takso se začne: 1. pri pridobitvi za primer smrti z dnem, ko zapust¬ nik umre. Če se pa proglasi zapustnik s sodno odločbo za mrtvega ali se s sodno odločbo ugotovi, da je umrl, nastane obveznost z dnem, ki je izrečen v sodni odločbi za dan smrti; 2. pri pridobitvi dediščine po fidejkomisarski substi¬ tuciji, z dnem, ko nastopi primer substitucije; 3. pri pridobitvi dediščine, obremenjene s služnostjo užitka ali rabe, z dnem zapustnikove smrti; 4. pri prenosu imovine na naprave ali ustanove, z dnem, ko se prenos odobri ali se da pritrditev pristoj¬ nega oblastva; 5 pri pridobitvi dediščine z razveznim pogojem ali če zavisi prenehanje dediščine od kakršnega koli roka, z dnem zapustnikove smrti; 8. pri pridobitvi dediščine z odločnim pogojem ali če zavisi od kakršnega koli roka, z dnem, ko nastopi odločni pogoj ali dospe začetni rok. V tem primeru se odmeri taksa po vrednosti in po zakonih, ki veljajo tega dne. Zato je treba imeti zaradi odmere takse ob svojem času ta morebitni drugi pripad v razvidu v opravilnem koledarju po členih 33. in 34. navodil za upravljanje in obračun taks taksnega registra A iz 1. 1934. (»Službene novinec z dne 12. decembra 1934, št. 287/LXXVl). Glede dedne takse od drugega pripada pa mora dati na more¬ bitno zahtevo davčne uprave ustrezno zavarovanje tisti, ki ima prvi pravico do posesti imovine. Ce se znesek te takse ob Času, ko se zahteva zavarovanje, še ne da dolo¬ čiti, je preračunati takso za drugi pripad približno. Če se pa imovina, katere prenos zavisi od pogoja, prenese preden nastopi pogoj ali rok. ker so se udele¬ ženci sporazumeli ali zaradi kakega drugega vzroka, na- 23 stopi taksna obveznost za drugi pripad v tem prejšnjem trenutku. Če se izpolni pogoj ali nastopi določeni rok, če na¬ stopi primer substitucije ali katera koli okolnost, zaradi katere preide imovina na drugega pridobitelja predčasno, je to po členu 51. te uredbe prijaviti davčni upravi. Znesek dedne takse za drugi pripad se ravna po osebnem razmerju med zapustnikom in tistim, katerega se ta drugi pripad tiče. Če se odredi s poslednjo voljo rok za opravo volila, se smatra to samo tedaj za odreditev roka po prednjih predpisih, če je rok daljši od leta dni po zapustnikovi smrti. To velja zlasti za volila v denarju ali drugih na¬ domestnih stvareh, ki jih je izpolniti brezobrestno v obrokih. E. Odbijanje dolgov in bremen. Člen 25, (D Preden se preračunajo posamezni pripadi, se mo¬ rajo od ugotovljene cene kosmate zapuščine odbiti tisti dokazani dolgovi in bremena, ki zadevajo vso zapuščino. ( 2 ) Dolgovi in bremena, o katerih je dokazano, da se nanašajo samo na določene dele zapuščine (pripade), se odbijajo samo od tega dela (pripada). ( 3 ) Dokazani dolgovi in bremena se upoštevajo samo tedaj, če se prijavijo preden postane taksna odmera pravnomočna. ( 4 ) Med dolgove in ostala bremena spadajo stroški poslednje bolezni zapustnikove, če niso bili poravnani iz njegove imovine že za njegovega življenja. Prav tako spadajo semkaj tudi stroški za pogreb in prigodni izdatki pietetnega značaja, kakor n. pr. stroški za grobnico ali spomenik, če so ti stroški primerni zapustnikovim imo- vinskim razmeram. Stroški za žalne obleke se pa ne odbijajo. ( 5 ) Dolgovi in bremena, ki se drže tistega dela za¬ puščine, ki ni zavezan dedni taksi, se ne odbijajo. Tisti pa, ki se drže dedni taksi zavezanih in ne zavezanih delov, se odbijajo samo po razmerju zavezanega dela do celotne zapuščine. 24 ( 6 ) Dolgovi in bremena, ki sestoje iz pravice užitka ali rabe in se drže zapuščine, se ne smejo odbijati; ostala bremena ponavljajočega se značaja pa se odbijajo po določbah člena 26, te uredbe. ( 7 ) Kolikor zavisijo dolgovi ali druga bremena od nastopa odložnega pogoja, se pri odmeri dedne takse ne odbijajo. Če nastopi pogoj v 10 letih od dne, ko je de¬ diščina pripadla, je presežek dedne takse, ki je nastal, ker se dolg ali breme ni odbil, odpisati ali vrniti, če to zaprosi taksni zavezanec najkasneje v letu dni, ko je nastopil odložni pogoj. ( 8 ) Dolgovi in ostala bremena, ki so vezani na kakr¬ šen koli razvezni pogoj, se smatrajo za nepogojne. Če pa pogoj nastopi, je dopolniti dedno takso na tisti znesek, ki bi se bil odmeril, če bi se bil upošteval dotični dolg ali breme že po tem, kakor dolgo je dejansko trajal. V takem primeru je taksno oblastvo upravičeno zahtevati zavarovanje takse, ki bi jo bilo plačati za primer nastopa pogoja. ( 9 ) Če je napravljena naklonitev s kakim naročilom, ki ima denarno vrednost, je taka naklonitev zavezana taksi samo kolikor presega vrednost dajatve obreme¬ njene osebe. Samo tiste dajatve se ne odbijajo, ki služijo samemu namenu naklonitve. (10) y primeru nepogojne oglasitve za dediča je treba plačati neprikrajšano dedno takso za volila tudi tedaj, če ne zadošča zapuščina za popolno izplačilo volil. Prav tako je plačati, ko se je volilo sprejelo, popolno takso za volila, naložena volilojemniku, najsi presega celotna vrednost naloženih volil vrednost volila, ki je z njimi obremenjeno. Člen 26. Kako se dokazujejo dolgovi in bremena. Č) Za verodostojen dokaz dolgov in bremen se jem¬ ljejo samo: 1. pravne listine, ki jih je izdal zapustnik sam ali oseba, katere pravni naslednik ali pooblastitelj je bil; 2. overjeni izpiski iz javnih knjig; 3. overjeni izpiski iz redno vodenih trgovinskih in obrtnih knjig o terjatvah ali dolgovih iz trgovinskega 25 ali obrtnega poslovanja. Samo za majhne redne račune istega upnika iz trgovinskega ali obrtnega poslovanja do skupnega zneska 1000 dinarjev ni potrebna overitev iz¬ piska, če ni dvoma, da je bila dobava izvršena in da ni bila plačana do zapustnikove smrti, 4. priznanice javnih oblastev in uradov o plačilih za zapustnikov račun, opravljenih po njegovi smrti; 5. pravnomočni plačilni nalogi, odločbe in izkazi za- stankov, ki jih izdajo javna oblastva in uradi in iz kate¬ rih se vidi, da terjatev v času nastanka taksne obveznosti ni bila poravnana; 6. dokazi o tem, da je bila plačana dedna taksa za premičnine v inozemstvu po odstavkih (*) in ( 2 ) člena 22. te uredbe; 7. pravnomočne sodne odločbe razen sodb zaradi iz¬ ostanka, sodb na podstavi pripoznave, plačilnih nalogov v opominjevalnem postopku, izdanih zoper dediča, in sodb, ki se opirajo samo na priznanje zapustnikovih dol¬ gov v naredbi poslednje volje. To velja tudi za odločbe tujih sodišč, če so po zakonih kraljevine izvršilni naslov; 8. potrdila varuškega (skrbstvenega) sodišča, da je ugotovilo in priznalo obstoj in znesek določene terjatve zoper zapuščino; 9. brez posebne overitve se smejo upoštevati tudi izdatki za zapustnikovo poslednjo bolezen in njegov po¬ greb in tudi njegovi dolgovi, ki jih za življenja še ni poravnal, se zanje po navadi ne izdajajo pravne listine in niso starejši od dveh let, a so primerni njegovim imo- vinskim razmeram, če se prijavijo sodišču in jih dediči priznajo, ali če so izkazani z računi ali priznanicami upnikov. Te določbe veljajo zlasti tudi glede terjatev za plačo tistih oseb, ki so bile do zapustnika v službenem razmerju. ( 2 ) V primerih točk 1., 2., 3. in 7. odstavka j 1 ) tega člena sme zahtevati taksno oblastvo upnikovo potrdilo ali druge dokaze o višini dolga, kolikšen je bil v času, ko je nastala taksna obveznost. Če ne ustreže upnik taki zahtevi, ni da bi moralo taksno oblastvo prijavljeni dolg priznati. Potrdila in dokazi, ki se izdajo samo za ta na¬ men, niso zavezani taksi. 26 ( 3 ) Dolgovi v denarju in obresti, glede katerih je zastaralni rok pretekel, se smejo upoštevati samo tedaj, če se dokaže, da zaradi prekinitve ali zadržkov zastaranje ni nastopilo. ( 4 ) Dolgovi in bremena, ki se ne opirajo ne na pravni posel ne na javno pravo, se smejo priznati docela ali de¬ loma in samo po svobodni oceni taksnega oblastva. ( 5 ) Terjatev, za katero se zahteva, naj se odbije na podstavi dolga, ki ga je pripoznal zapustnik v naredbi poslednje volje, se odbije samo tedaj, če je obstoj ter¬ jatve po prednjih določbah verodostojno dokazan. Brez takega dokaza se smatra za volilo, zapuščeno tistemu, ki je označen, da jo sme terjati, in sicer, če terjatev terja ali jo sprejme, ko se mu odšteje. F. Plačilna dolžnost. Člen 27. j 1 ) Plačati dedno takso je dolžan pridobitelj oz. nje¬ gov pravni naslednik. ( 2 ) Če pripade stvar skupno dvema ali več osebam nerazdeljeno, je vsaka teh oseb nerazdelno dolžna pla¬ čati dedno takso za vso stvar s pravico do povračila proti ostalim. Ta pravica do povračila ima prvenstvo in vrstni red kakor taksa sama. G. Jamstvo. Člen 28. Osebno jamstvo. Za dedno takso jamči nerazdelno z osebami, ki so dolžne plačati takso po členu 27. te uredbe: 1. za takso od volila tisti, ki mu je volilo naloženo; upravičen je pa odtegniti znesek takse od volila, ki ga mora izročiti, razen če ni po zapustnikovi naredbi volilo- jemnik sam zavezan trpeti takso; 2. če se stori taksno kaznivo dejanje, kdor je kaznivo dejanje storil ali pri njem sodeloval, vendar samo za tisti del takse, za katerega je državna blagajna oškodo- 27 vana ali se je državna blagajna skušala oškodovati, najsi ta oseba ni bila obsojena na plačilo takse ali kazni; 3. kdor se pregreši zoper določbe o zavarovanju ded¬ ne takse po členu 37. te uredbe, če izda predmete, njemu izročene v hrambo, ali če poplača svoje dolgove ali izpolni ob smrti kako drugo svojo obveznost nasproti dedičem, kakor tudi, kdor dvigne dotične predmete ali pridobi na njih zastavno pravico, jamči za ustrezno dedno takso, če je ob času izdaje teh predmetov, plačila dolgov in izpol¬ nitve drugih obveznosti ali ob času dviga ali zastavitve vedel, da je zapustnik umrl, ali bi za to ob zadostni skrb¬ nosti moral zvedeti. Taka oseba pa ne jamči, če ravna po nalogu sodišča; 4. kdor opusti prijavo, predpisano v členu 51. uredbe, ali je ne poda pravočasno; 5. komur pripade dediščina, ker se ji je poklicani dedič odpovedal. Člen 29. Stvarno jamstvo. j 1 ) Za dedno takso ima država v mejah ustreznega dela takse zakonito zastavno pravico na stvareh, ki so predmet dotičnega prenosa. Ustrezne takse obremenjajo dotične nepremičnine in imajo za tri leta prvenstveno zastavno pravico, tudi če niso zavarovane z vpisom na nepremičnine, pred vsemi kakor koli zavarovanimi dru¬ gimi zasebnopravnimi terjatvami, če so prijavljene sodi¬ šču po odstavku ( 8 ) § 135. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 (»Službene novine« z dne 28. julija 1930, št. 165/LXII). ( 2 ) Triletni rok zakonite zastavne pravice začne teči tistega dne, ko bi se bila morala taksa po plačilnem na¬ logu plačati. ( 3 ) Če preteče triletni rok zakonite zastavne pravice, zastara prvenstvo države in se more uveljavljati njena taksna terjatev le po vrstnem redu vpisa. Vendar pre¬ kine vsako dejanje oblastva, da bi se taksa zavarovala ali izterjala, če se vpiše v javne knjige, rok za zastara¬ nje prvenstva, tako da začne teči iznova. 28 ( 4 ) Prvenstveno pravico imajo tudi izvršilni stroški, stroški cenitve in zamudne obresti, ne pa tudi kazni, izrečene po tem zakonu. Te se morejo uveljavljati samo po vrstnem redu izvršenega vpisa. ( 5 ) Taksa za služnostno pravico užitka in rabe obre- naenja samo to pravico in se sme zavarovati z vpisom na služnost in uveljavljati s prisilno izvršbo na samo služnostno pravico. ( 6 ) Kdor je plačal takso za drugega, toda s pravico '<> ,i.c®>0 ■; ,, bfli#:v ni m r -.jjakf -sU Rtftvis^ <*»£«totg[ J'ti.. >voti; mti>% .s .tj* -n« . : '..:-. ■: vA . ifSM-i .to/raj <* tv* 'ut :?• a t.j/ur . m •- . i 1 ' . <■;< frnidtro 'ni ;■: ?: ?trfq o :ii!ojt«oil “ . ■■ J. . . >.;■• 7 . ...ut 5 . :.) Vozninski pavšalni taksi za prevoz potnikov z avtobusi in za prevoz blaga z motornimi vozili je zavezan vsak prevoz potnikov z avtobusi in prevoz blaga z motor¬ nimi vozili, če se opravlja, da bi se pridobil dohodek ali kaka druga korist. ( * 2 ) Ta taksa se pobira za prevoz na vseh progah, ki so do državnih železnic v konkurenčnem ali deloma kon¬ kurenčnem razmerju ali obratujejo v lokalnem mestnem prometu, ne glede na to, ali so vse te proge redne ali ne. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. aprila 1937, št. 74/XXIV/166. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 10. aprila 1937, št. 81/XX V/181. 71 Člen 2. Avtobusna (avtomobilska) prevozna proga, nje dolžina in upoštevanje za osnovo. O Razdalja (pot) med krajem avtobusne (avtomobil¬ ske) odhodne in poslednje (prihodne) postaje je avto¬ busna (avtomobilska) prevozna proga. ( 2 ) Vožnja v eni smeri je dolžina te proge. Za od¬ mero pavšalne takse pa je vzeti pri določanju osnove seštevek vseh kilometrov, ki jih prevozijo na tej progi v obeh smereh vsa prevozna sredstva enega taksnega zavezanca na dan. ( 3 ) Da se preračuna pravilno in popolnoma seštevek prevoženih kilometrov na eni progi, je treba upoštevati tele okolnosti: 1. za preračun osnove po tem pravilniku je vzeti seštevek kilometrov, prevoženih na dan tja in nazaj, če obratuje po progi eno ali več vozil istega lastnika dva¬ krat ali večkrat na dan; 2. izmena vozila na progi bodisi zaradi terenskih ali kakih drugih vzrokov velja za nadaljevanje začete vožnje izmenjanega vozila in se smatra seštevek kilometrov, prevoženih s temi vozili tja in nazaj na dan, kakor da gre za eno vozilo samo; in 3. ob povratku vozila po drugi kot po poti vožnje tja je vzeti v seštevek za preračun osnove po tem pravilniku dolžino te druge poti in ob tem povratku na dan pre¬ vožene kilometre obenem s kilometri poti, prevožene pri vožnji tja do kraja, od koder se vozilo vrača. ( 4 ) Izjemoma se smatra pri prevozu blaga za dolžino prevozne proge v medmestnem prometu njena dejanska dolžina (brez povratka), če se ob povratku ne prevaža blago. Člen 3. Kategorije avtobusnih (avtomobilskih) prevoznih prog in njih razvrščanje. (*) Prevozne proge se delijo na: I. konkurenčne, II. deloma konkurenčne, III. nekonkurenčne državnim železnicam in IV. v lokalnem mestnem prometu. 72 ( 2 ) Proge kategorizira, jih prekategorizira in vse v zvezi razvršča ministrstvo za promet sporazumno z od¬ delkom za davke pri ministrstvu za finance. ( 3 ) Kategorizacija in prekategorizacija prog se ob¬ javlja po »Službenih novinah« in »Finansijskem zborniku«. ( 4 ) Izdane odločbe imajo veljavo od dne, ki ga od¬ ločba o razvrstitvi ali prekategorizaciji sama določi, ko¬ likor ne nasprotuje to členu 4. tega pravilnika. Člen 4. Veljavnost odločbe o prekategorizaciji prevozne proge in njen vpliv na odmerjeno takso. (') Odločba o prekategorizaciji prevozne proge velja praviloma od dne, ko je bila njena kategorizacija iz¬ vršena. Odločba o prekategorizaciji prevozne proge za¬ radi drugih okolnosti, ki so nujno povzročile izpremembo kategorije te proge, pa velja izjemoma od 1, dne nasled¬ njega meseca, ki pride za mesecem, v katerem so nasto¬ pile te okolnosti za izpremembo kategorije. ( 2 ) Če pa je bila povzročena izprememba kategorije prevozne proge zaradi pritožbe zoper odmero vozninske pavšalne takse ali ob drugi priliki, se taksa odpiše ali pripiše z dnem veljavnosti te odločbe o prekategorizaciji proge. Člen 5. Začetek in prenehanje taksne obveznosti. (1) Taksna obveznost za odmero pavšalne vozninske takse se začne s 1. dnem naslednjega meseca, ki pride za dejansko započetim obratovanjem, konča se pa konec tistega meseca, v katerem se je obratovanje dejansko opustilo. ( 2 ) Začetek in prenehanje obratovanja je prijaviti pismeno pristojnemu odmernemu oblastvu v 15 dneh. ( 3 ) Vloge o začetku obratovanja niso zavezane taksi, vloge o prenehanju obratovanja pa je kolkovati po tar. post. 1. zakona o taksah. 73 Člen 6. Pogoji za odmero in pobiranje takse. Za obveznost, plačevati vozninsko pavšalno takso, je pogoj: 1. da se opravlja prevoz potnikov z avtobusom in prevoz blaga z motornimi vozili iz kraja v kraj (med¬ mestni) ali pa v lokalnem mestnem prometu; 2. da je ta prevoz celoma ali deloma konkurenčen državni železnici; 3. da se opravlja to poslovanje obrtoma, najsi je po¬ slovanje redno ali ne redno, oziroma z dovolitvijo ali s pooblastitvijo ali pa tudi brez take dovolitve ali poobla¬ stitve, ne glede na to, v kateri smeri se te vožnje oprav¬ ljajo in ali se pobira za prevoz potnikov ali blaga od- mena v gotovini ali pa se plačuje s kakršno koli drugo storitvijo ali v obliki kake druge koristi, kakršna je: a) pri osebnem prevozu podražitev prenočišča za¬ radi prevoza potnikov (hoteli); b) pri blagovnem prevozu prevažanje lastnega trgo- vinskega-industrijskega blaga odjemalcem ali v skladišča in podobno. Člen 7. Za kateri čas se odmerja taksa in kdaj. 0) Pavšalna vozninska taksa se odmerja letno. ( 2 ) Pavšalna vozninska taksa se odmeri v mesecu januarju, najkasneje pa do konca meseca marca vsakega leta, in to za čas od dne 1. januarja do dne 31. decembra. Člen 8. Vsa motorna vozila ene proge in enega lastnika kakor tudi dohodek, pridobljen z njimi, so celota. j 1 ) Več motornih vozil istega lastnika in taksnega zavezanca ene prevozne proge so celota v smislu člena 1. tega pravilnika. ( 2 ) Da se laže preračuna vsota voznine, prejete na eni prevozni progi, je v smislu tega pravilnika preraču¬ nati prejete voznine: 74 1. za vsak avtobus posebej, to pa: a) po seštevku kilometrov, prevoženih na dan tja in nazaj; b) po povprečnem številu potnikov na dan; in c) po povprečni ceni vozovnice na en kilometer. Se¬ števek vseh tako preračunanih prejemkov od vsakega avtobusa posebej da povprečno določeni skupni dohodek z ene avtobusne proge za en dan; 2. za vsak kamion (kamionet) ali poltovorni avtobus s prikolico posebej, in sicer: a) po seštevku kilometrov, prevoženih na dan v eni smeri, če se prevaža blago tudi ob povratku, se prišteje b gorenjemu številu še število ob povratku prevoženih kilometrov; b) v lokalnem mestnem prometu je vzeti, da se pre¬ vozi na dan z enim prevoznim sredstvom najmanj 30 km: c) po tonaži (nosilnosti), brez tare; č) po tržni ceni za prevoz ene tone blaga na kilo¬ meter. Člen 9. Izmenjava motornih vozil na progi in njen vpliv na takse. (') Če ima isto podjetje na eni progi dva ali več avtobusov ali motornih vozil in jih izmenoma uporablja za dovoz in odvoz potnikov in blaga, pa medtem en avto¬ bus ali eno motorno vozilo vselej čaka na prihod drugega in je dotlej garažiran, velja, da gre za eno prevozno sred¬ stvo, ki opravlja progo vsak dan tja in nazaj. ( 2 ) Nalično s tem velja s stališča tega pravilnika, da gre za en avtobus ali eno motorno vozilo, če izmenjuje lastnik zaradi terena, hitrejšega prevoza, tehničnih ali drugih vzrokov dva ali več avtobusov ali motornih vozil na isti progi. ( 3 ) Prav tako velja, da gre za en avtobus ali eno motorno vozilo, če se nadomesti med letom avtobus ali motorno vozilo, ki je v rabi, če je bilo treba vozilo zaradi kakršnega koli opravičenega vzroka nadomestiti. ( 4 ) Če je treba zaradi te izpremembe tudi odmer¬ jeno takso bodisi v prid države ali pa v prid taksnega zavezanca izpremeniti, se med letom odmera pavšalne 75 takse načeloma nikakor ne izpreminja niti nima ta izpre- memba vpliva na že opravljano odmero takse. ( 5 ) Pri odmeri takse naslednjega leta, ki pride za temi izpremembami in za letom, za katero je taksa do¬ končno odmerjena, pa je poštevati izpremembe tehnične narave, kakršne so: zmogljivost motornega vozila glede nosilnosti ali brzine, zaradi česar se prevozi ista pot dnevno večkrat, kot je mogel prevoziti nadomeščeni avto¬ bus ali motorno vozilo. ( 6 ) Če se spravi oblastvo pri odmeri takse v zmoto s tem, da se prijavi eno vozilo, uporabljata se pa dve ali več, ali da se prijavijo manjša vozila z manjšo zmoglji¬ vostjo, uporabljajo se pa vozila z večjo zmogljivostjo glede nosilnosti in brzine, se odmerjena taksa revidira, obenem pa se uporabijo v takem primeru kazenske določbe iz tar. post. 101. zakona o taksah. ( 7 ) O reviziji odmerjene takse se izda obrazložena odločba. Zoper odrejeno revizijo ni pritožbe; zoper od¬ mero takse na podstavi take revizije pa se sme vložiti pritožba tako, kakor je predpisano za redno odmero. Člen 10. Kdaj je vzeti, da je vozilo popolnoma pokvarjeno, in kako se to ugotavlja. č) S popolnoma pokvarjenim prevoznim sredstvom, ki je služilo za prevažanje potnikov in blaga, se razume: 1. če se avtobus (avtomobil) ne da več popraviti in za nadaljnje obratovanje usposobiti; in 2. če se ne nadomesti z drugim prevoznim sredstvom. ( 2 ) Za dokaz, da je avtobus (avtomobil) docela ne¬ raben, služi potrdilo strokovne komisije, sestavljene po predpisih točke 22. člena 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Komisija se odredi in odide na sam kraj na prošnjo. Komisijske stroške trpi vselej stranka. ( 3 ) Komisijskega sprejema dokaza po izvedencih in izdaje tega potrdila za pokvarjeno motorno vozilo ni treba, če je vozilo nadomeščeno z drugim sredstvom in se promet še nadalje redno opravlja. ( 4 ) Za uničeno prevozno sredstvo in sredstvo, ki se pridobi namesto njega, ali za pridobljeno sredstvo vobče 76 je podati prijavo s priloženimi podatki po obrazcu iz točke 1. ali 2. odstavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika. Ta prijava in obrazec o podatkih nista zavezana taksi. Člen 11. Izprememba oz. podaljšava ali skrajšava prevozne proge. C 1 ) Izprememba prevozne proge, najsi je bila podalj¬ šana, skrajšana ali pa popolnoma izpremenjena, ima za posledico tudi izpremembo odmerjene takse. ( 2 ) Take spremembe je prijaviti v 15 dneh od dneva nastopivše izpremembe. ( 3 ) Kdor ne prijavi izpremembe proge, ki ima za posledico predpis višje takse, stori kaznivo dejanje iz pripombe 7. k tar. post. 101. zakona o taksah. Če se izprememba, ki ima za posledico znižbo te takse, ne pri¬ javi pravočasno, se ne upošteva od 1. dne naslednjega meseca (člen 5.), ki pride za dnem nastopivše izpre¬ membe, marveč šele s 1. dnem naslednjega meseca, ki pride za dnem, ko se poda prijava o izpremembi. Člen 12. Izprememba taksnega predpisa. C) Izprememba prevozne proge, skrajšane ali po¬ daljšane, oz. kake izpremembe prvotne proge (členi 1., 5. in 11.) imajo za posledico tudi izpremembo predpisane pavšalne vozninske takse sorazmerno s časom nastale ali končavše se taksne obveznosti (člen 5.). ( 2 ) Odpis odmerjene takse ni dopusten, razen v pri¬ merih, ki jih ta pravilnik izrečno določa. Potemtakem se tudi ne sme dovoliti izprememba odmerjene takse, ker so se dohodki na kaki progi bodisi zaradi splošnih raz¬ mer ali zaradi okolnosti, povzročenih s prevoznim sred¬ stvom samim, zmanjšali. Člen 13. Odpis takse zaradi izpremembe prevozne proge. (i) Hkrati z odločbo o odpisu takse zaradi skrajšave ali preusmeritve prevozne proge (členi 5., 11. in 12.) se 77 izda tudi odlok o predpisu takse (člen 26.) po novem taksnem objektu. ( 2 ) Tako odlok o odpisu takse zaradi take izpre- membe kakor tudi odlok o novem predpisu se izda po istem obrazcu, ki je predpisan za odmero takse [točki 1, in 2. odstavka p) člena 41.]. Člen 14. Odpis takse izven pritožbenega postopka. (') Pavšalna vozninska taksa se sme odpisati celoma ali deloma na kolkovano prošnjo, ki ji je priložen spis ali odlok, na katerega se zahtevek v prošnji opira. Ob¬ enem s to prošnjo in s temi listinami je priložiti tudi obrazce za podatke o pavsalizaciji te takse [točki 1. in 2 . odstavka ( 2 ) člena 41.]. ( 2 ) Taksa se sme odpisati: 1. zaradi prenehanja obratovanja (člen 5.); 2. zaradi izpremembe vozne smeri ali znižanja dol¬ žine prevozne proge (člen 11.); 3. zaradi popolne pokvare vozila (člen 10.); 4. zaradi odločbe o prekategorizaciji prevozne proge (člena 4. in 43.); in 5. zaradi takih okoinosti, ki so izven volje taksnega zavezanca in se nanašajo na prevozno progo, zaradi česar je bil promet na tej progi pretrgan, kakršne so: a) usad; b) poškodba ceste zaradi poplave; in c) daljša popravila kakega dela proge (mostovi irr pod.). Vse to pa samo, če je bil promet najmanj tri me¬ sece pretrgan in se vozilo ne uporablja na drugi progi bodisi za redni ali za ne redni prevoz blaga bodisi za prevoz na turistične ali krožne izlete ali v kateri koli drug namen potniškega prevoza. ( 3 ) Da je bil promet ovrt zaradi okvare (defekta) na motornem vozilu, ne vpliva na taksno obveznost in se to pri naslednji odmeri takse ne upošteva. ( 4 ) Vsa vprašanja po tem členu kakor tudi odpis takse ne glede na njen znesek rešuje finančna direkcija; zoper njeno odločbo je dopustna pritožba na oddelek za davke pri ministrstvu za finance. 78 II. DEL. Člen 15. Kontrolna knjiga o prevozu potnikov in blaga. I. Glede potnikov: (*) Radi pravilne in popolne odmere pavšalne voz- ninske takse je dolžnost vsakega avtobusnega podjetja, da vodi za vsak avtobus posebej kontrolno knjigo o šte¬ vilu prevoženih potnikov. Število prevoženih potnikov se vpiše, ko se izdajajo vozovnice, tako da se vpišejo izdane vozovnice takoj v razpredelek za tisti kraj, do koder se potnik vozi. ( 2 ) Obrazec za to knjigo je predpisan v točki 3. od¬ stavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika. ( 3 ) Knjiga obsega poleg ostalih podatkov, ki so v njej navedeni, tudi cene izdanih vozovnic, s čimer ima lastnik podjetja svoje dohodke in prodajo vozovnic na¬ tančno v razvidu. ( 4 ) Sprevodnik, ki mu je zaupana voditev te knjige in izdaja vozovnic, mora knjigo vestno voditi in jo po¬ kazati, kadar koli to zahteva organ finančne kontrole. ( 5 ) Vsako nasprotno ravnanje povzroči zakonite posledice. ( 6 ) Seštevek potniških vozovnic vseli vrst, pomnožen z njih vrednostjo, daje dnevni, mesečni ali letni dohodek. ( 7 ) Seštevek izdanih potniških vozovnic vseh vrst se mora ujemati s številom prevoženih potnikov, ( 8 ) V lokalnem mestnem prometu voditev te kon¬ trolne knjige ni obvezna. II. Glede blaga: (») Radi pravilne odmere pavšalne takse za prevoz blaga je podjetje za prevoz blaga dolžno voditi kontrolno knjigo o prevoženem blagu po obrazcu iz točke 4. od¬ stavka ( 2 ) čl. 41. tega pravilnika. Od tega niso izvzeti ne prevozi lastnega blaga odjemalcem ne prevozi lastnega blaga v skladišča zunaj kraja, kjer ima industrija ali trgo¬ vina svoj sedež. ( 10 ) Oseba, ki vodi knjigo, je poleg lastnika prevoz¬ nega podjetja odgovorna za njeno pravilnost. 79 (“) Ta knjiga spada pod kontrolo finančnih organov. ( 12 ) Obveznost, voditi kontrolne knjige za osebni in blagovni promet, se začne z dnem 1. junija 1937; do tega dne si morajo taksni zavezanci te knjige omisliti. ( 13 ) Obe te knjigi se sešijeta s trobarvno nitjo in se zapečatita pri pristojni davčni upravi brez takse iz tar. post. 1. in 167. zakona o taksah. Člen 16. Podatki za odmero takse. (*) Taksa se odmerja po uradno zbranih podatkih oz. po podatkih taksnega zavezanca (člena 15. in 16.) po svobodni oceni. ( 2 ) Taksni zavezanec mora predložiti podatke po predpisanem obrazcu iz točk 1. in 2. odstavka ( 2 ) člena 41. Člen 17, Zbiranje uradnih podatkov in kontrola. P) Za kar moči pravilno in popolno odmero pav¬ šalne vozninske takse za naslednje leto se zbirajo podatki za odmero takse med tekočim letom. ( 2 ) Zbiranje podatkov pri potniškem prometu je v tem, da: 1. se kdaj pa kdaj preštejejo potniki, in da se 2. pregledajo kontrolne knjige o prevozu potnikov. ( 3 ) Potniki se preštevajo kadar koli, ko je za to naj¬ primernejša priložnost. Šteje organ finančne kontrole, ne da bi motil potnike in promet. ( 4 ) Knjige o prevozu potnikov se pregledujejo tako, kakor se preštevajo potniki. ( 6 ) Vsaj dvakrat na mesec preštejejo organi finančne kontrole potnike pri odhodu avtobusa iz kraja odhodne postaje in pri prihodu avtobusa v kraj poslednje pri- hodne postaje. ( 6 ) Prav tako, in sicer najmanj dvakrat na mesec, se preštejejo potniki in pregledajo knjige o prevozu potni¬ kov tudi na avtobusni progi sami v katerem koli prehod¬ nem kraju. To se opravlja samo na postajah, ne pa na 80 odprti progi, če bi bilo treba v takem primeru avtobus ustaviti. ( 7 ) Če se pripeti, da se opravi štetje potnikov v enem dnevu dvakrat, se pri odmeri vozninske takse ne upo¬ števa za preračun povprečnega števila potnikov tisto šte¬ vilo potnikov, ki je večje. ( 8 ) Zbiranje podatkov pri blagovnem prometu je: 1. v kontroli nad voditvijo kontrolne knjige o pre¬ vozu blaga; 2. v kontroli, ali se prevaža blago ob povratku; 3. v kontroli, ali ustreza blago, ki je tedaj v vozilu, po teži in kakovosti blagu, ki je vpisano v kontrolno knjigo; 4. v preverjanju registrirane tonaže (nosilnosti) tako glede avtomobila kakor glede njegove prikolice; in 5. v preverjanju števila motornih vozil in njih prikolic. Člen 18. Postopek in poročilo o kontroli. (•) Poročilo o opravljeni kontroli mora navajati pri osebnem prometu: 1. priimek in ime ali firmo taksnega zavezanca; 2. kraj sedeža obrata; 3. avtobusno (prevozno) progo; 4. številko avtobusa; 5. koliko sedežev ima avtobus; 6. kraj, kjer se je opravila kontrola (štetje) potnikov; 7. datum in čas pregleda; 8. število potnikov, ki so bili v avtobusu; 9. število potnikov, ki je vpisano v kontrolno knjigo, in 10. znesek prejete voznine, ki je bil vpisan tega dne v kontrolno knjigo o prevozu potnikov. ( s ) Poročilo o opravljeni kontroli mora navajati pri blagovnem prometu: 1. priimek in ime ali firmo taksnega zavezanca; 2. prevozno progo; 3. prometno številko prevoznega sredstva; 4. ali se vodi kontrolna knjiga o prevoženem blagu; « 81 5. najdeno količino blaga po teži ob času pregleda; 6. kraj, dan in uro opravljenega pregleda; 7. ali se vrača pregledano prevozno sredstvo ob času pregleda na kraj sedeža obrata ali je na potu iz kraja sedeža obrata; 8. znesek prejete voznine, ki je bila vpisana tega dne v kontrolno knjigo, ( 3 ) Ta poročila se pošljejo takoj po opravljenem pre¬ gledu finančni direkciji, da se vlože v zbirni spis dotič- nega podjetja, pri katerem se je opravila kontrola, ( 4 ) Finančna direkcija prejetih poročil ne obravnava, dokler ne začne odmerjati takso. Člen 19. Priprave za odmero takse. (') Da bi se zbrali podatki za odmero pavšalne voz- ninske takse, razpošlje finančna direkcija obrazce iz točk 1. in 2. odstavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika pri¬ stojnim oddelkom finančne kontrole najkasneje do dne 1. decembra vsakega leta, da jih vroče taksnim za¬ vezancem. ( 2 ) Oddelki finančne kontrole vroče taksnim zavezan¬ cem obrazce najkasneje do dne 5. decembra istega leta in jih pouče, da morajo vrniti izpolnjeni obrazec v do¬ ločenem roku (člen 20.). Razen tega opozorijo taksne za¬ vezance na posledice, Če ne bi predložili podatkov za odmero takse (člen 21.). Člen 20. Prijave za odmero taks. ( 4 ) Taksni zavezanec izpolni obrazec prijave za od¬ mero pavšalne takse po besedilu obrazca. Zavezanci pod¬ jetij za prevoz potnikov izpolnijo toliko takih obrazcev (podatke), kolikor imajo avtobusnih prog; zavezanci za prevoz blaga pa izpolnijo samo en obrazec ne glede na število prog, na katerih obratujejo. ( 2 ) Pri izpolnitvi prijav se vpisujejo podatki za vsako prevozno sredstvo posebej. 82 ( 3 ) Tako izpolnjene prijave izroče stranke oddelku finančne kontrole najkasneje do dne 1. januarja nasled¬ njega leta. Izpolnjeni obrazci se izročajo proti potrdilu. ( 4 ) Oddelek finančne kontrole predloži še istega dne, najkasneje pa do dne 1. januarja te vrnjene in izpolnjene prijave pristojni finančni direkciji. ( 5 ) Ko finančna direkcija preveri, da so vrnjene vse prijave s podatki, se loti priprav za odmero. ( 6 ) Če ne da stranka vseh zahtevanih podatkov, se napiše referat in se opravijo po njem vse priprave za odmero. ( 7 ) Naknadna predložitev teh zahtevanih podatkov po preteku določenega roka ne oprašča stranke posledic iz člena 21. pravilnika. Člen 21. Posledice, če se ne predlože podatki za odmero takse. Tisti taksni zavezanec, ki ne izroči v določenem roku obrazcev o podatkih za pavšaliranje vozninske takse za vsako avtobusno progo posebej, taksni zavezanec za prevoz blaga pa ne za vse proge in prevozna sredstva skupaj, izgubi pravico do pritožbe zoper odmero te takse. III. DEL. Člen 22. Pristojnost za odmero takse. 0) Pavšalno vozninsko takso odmerja poseben odbor pri finančni direkciji po svobodni oceni in brez osebnega sodelovanja taksnega zavezanca. ( 2 ) Ta odbor sestavljajo predsednik in dva člana s prav toliko namestniki. Predsednik odbora je finančni direktor ali njegov namestnik; en član je šef odseka za takse ali njegov namestnik, drugi član ali njegov namest¬ nik je pa oseba, ki jo delegira združba avtobusnih pod¬ jetij izmed taksnih zavezancev iz območja dotične finanč¬ ne direkcije. ( 3 ) Če se odmerja pavšalna taksa za prevoz blaga, je vzeti za drugega člana odbora katero izmed oseb, ki 6 * 83 opravlja tako poslovanje in se ji predpisuje taksa. Tako osebo izbira finančna direkcija svobodno, dokler se ne ustanovi društvo lastnikov tovornih avtomobilov, ki bo delegiralo odborovega člana izmed taksnih zavezancev iz območja dotične finančne direkcije. ( 4 ) Referent za vozninske takse pri finančni direk¬ ciji je odborov poslovodja in nima glasovalne pravice. ( 3 ) Odloke o odmeri takse po odboru izdaja finančna direkcija. Člen 23. Začasna odmera takse. O Dokler se ne odmeri taksa po odboru (člen 22.) redno in dokončno, se odmeri za novo začete obrate in za obrate, ki so bili ob odmeri pri rednem zasedanju odbora po naključju izpuščeni, pavšalna taksa začasno. ( 2 ) Odločbo o začasni odmeri izda finančna direkcija po svobodni oceni in se ne more izpodbijati s pritožbo. ( 3 ) Za take primere začasne odmere se izda pri na¬ slednjem zasedanju odbora za odmero pavšalne takse dokončni odlok o redni odmeri takse, in sicer tako za čas, zaobsežen v odločbi o začasni odmeri, kakor tudi za tekoče leto. Potemtakem se likvidira na ta način začasna odmera v računskem pogledu in se obenem, če treba, morebitna razlika takse odpiše ali pripiše. Člen 24. Taksne oprostitve in olajšave. (’) Industrijskim ali drugim obratom, ki prevažajo svoje delavce z lastnimi avtobusi bodisi na kraj dela (obrata) bodisi obratno, se pavšalna vozninska taksa ne predpiše, če nimajo od takega prevoza nikakršne gmotne koristi v kakršni koli obliki. ( 2 ) Pri istočasnem prevažanju potnikov obenem z lastnimi delavci na lastnem avtobusu je zavezan pavšalni vozninski taksi tisti dohodek, ki se dobiva kot odmena za opravljeni prevoz. ( 3 ) Pri prevažanju hotelskih gostov je osnova odmeri pavšalne takse samo polovica osnove, ki bi se sicer vzela 84 za avtobus, če bi opravljal lokalni mestni promet. Za pre¬ važanje gostov v druge kraje, ne pa v kraj, kjer sta hotel ali prva železniška postaja, ni te olajšave. ( 4 ) Ni predpisovati vozninske takse za prevoz last¬ nega blaga v lastna skladišča v kraju proizvodnje. ( 5 ) Prevoz lastnega blaga, prodanega trgovcu ali komu drugemu, ni oproščen takse niti tedaj, če se pre¬ važa blago v kraju, kjer se proizvaja. Prav tako dovoz lastnega blaga ali surovin iz drugega kraja v kraj indu¬ strije kakor tudi prevoz lastnega blaga v skladišča v drugih krajih, ne pa v kraju, kjer se blago izdeluje, ni oproščen takse niti mu gredo olajšave. ( 6 ) Pri prevažanju blaga z lastnim kamionom se jemlje za osnovo odmeri takse polovica tiste osnove, ki bi se sicer vzela za kamion, če bi prevažal blago v lokal¬ nem prometu. ( 7 ) Ce se prevažajo potniki in blago za druge osebe, fa olajšava ne velja. Člen 25. Osnova za odmero takse. I. Za prevoz potnikov: (') Osnova za odmero pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi za eno avtobusno (prevozno) progo je pavšalno ugotovljeni letni prejemek za prevoz potnikov z vsemi avtobusi enega lastnika na tej progi skupaj, preračunani po seštevku prevoženih kilometrov, povprečnem številu potnikov in povprečni ceni vozovnice za enega potnika na en kilometer. ( 2 ) Povprečna cena vozovnice na en kilometer, po¬ množena s skupnim številom kilometrov, ki jih prevozi en avtobus na dan, to pomnoženo s povprečnim enodnev¬ nim številom potnikov, da povprečni dnevni prejemek enega prevoznega sredstva, čigar znesek, pomnožen s 360 dnevi, je letni prejemek za en avtobus na avtobusni progi ali pavšalno ugotovljena letna osnova avtobusne proge, dosežena po enem avtobusu. ( 3 ) Seštevek prejemkov, preračunanih za vsako pre¬ vozno sredstvo iste proge posebej, so prejemek avtobusne 85 proge ali osnova za odmero pavšalne vozninske takse za to progo. ( 4 ) Od tako skupno ugotovljene osnove za eno leto se odmeri odstotna pavšalna vozninska taksa glede na položaj avtobusne proge v razmerju njene konkurenč¬ nosti z državno železnico, in sicer z 10% za konkurenčne, s 5% za deloma konkurenčne, z 2% pa za lokalni mestni promet. ( 5 ) Povprečna cena vozovnice na en kilometer se preračuna tako, da se deli cena vozovnice določne avto¬ busne proge s številom kilometrov te proge; količnik tega je povprečna cena na en kilometer, ki ga napravi en potnik. N. pr.: Avtobusna proga »A« ima 100 kilo¬ metrov dolžine; vozovnica za to progo stane 50 dinarjev. Potemtakem je cena vozovnice na en kilometer in enega potnika 50 ; 100 = 0‘50 dinarja. Če se prevozi ta proga večkrat na dan ali z več avtobusi, se pomnoži število prevoženih kilometrov s povprečno ceno vozovnice na en kilometer v znesku 0'50 dinarja, in je količnik tega po¬ vprečna vrednost vozovnice za kilometre, prevožene na en dan in po enem potniku. ( e ) Povprečno število potnikov se preračuna tako, da se deli skupno število potnikov, ugotovljeno po uradoma zbranih podatkih iz člena 15. tega pravilnika, s številom dni opravljenih pregledov — kontrole —; povprečno šte¬ vilo potnikov pa se ne more vzeti: 1. v medmestnem prometu z manj ko i U sedežev v avtobusu, in 2. v lokalnem mestnem prometu z manj ko 3 U se¬ dežev v avtobusu. N. pr.: Podjetje je bilo kontrolirano med letom 50krat in je bilo ob tej priložnosti naštetih vsega skupaj 500 potnikov. Na en dan odpade potem¬ takem povprečno število potnikov, ki se dobi z delitvijo števila 500 's 50, in znaša na dan 10 potnikov. Če pa ima avtobus 44 sedežev, je vzeti 1 U teh sedežev. Potemtakem je vrednost vozovnice za kilometre, prevožene na dan od vseh potnikov, namesto desetkrat enajstkrat preraču¬ nana vrednost za enega potnika: za vse leto pa se po¬ množi ta vrednost s 360. ( 7 ) Razen tega spada v osnovo za odmero pavšalne vozninske takse za eno podjetje tudi letni dohodek od 86 voznine, prejete za ne redni prevoz potnikov, za prevoz pošte in morebitni prevoz blaga. II. Za prevoz blaga: ( 8 ) Osnova za odmero pavšalne takse za prevoz blaga z motornimi vozili je letni prejemek za prevoz z vsemi prevoznimi sredstvi s prikolicami enega lastnika skupaj. ( 9 ) Prejemek tega leta se preračuna po tonaži (nosil¬ nosti) prevoznega sredstva in njegove prikolice brez tare, po dnevno prevoženih kilometrih, povprečnem kosmatem prejemku na en kilometer od ene tone prevoženega blaga in povprečnem številu delovnih dni v letu. ( 10 ) Da se preračuna dohodek vsakega prevoznega sredstva posebej, je preračunati predvsem prejemek na eno tono; ta količnik se pomnoži tolikokrat, kolikor ton nosilnosti ima kamion (prevozno sredstvo) z eventualno prikolico. P 1 ) Pri preračunu taksne osnove je upoštevati kot minimum: 1. da prevozi vsako prevozno sredstvo na dan dol¬ žino pota 60 km, od česar se odbija zaradi povratka pol pota, če ne prevaža blaga tudi ob povratku (medpotoma); 2. da znaša kosmati zaslužek po eni toni in na en kilometer 2 dinarja, in 3. da je v letu 250 delovnih dni. ( 12 ) Odbor za odmero pavšalne takse ne more seči pod te minimalne podatke, razen če se nasprotno vero¬ dostojno dokaže. Razume se pa samo po sebi, da je treba seči nad to pravilo o minimalnem obratovanju, če je za to podstave. ( 13 ) Za p-rimer se navaja: Podjetje X ima kamion 2 ton in prikolico 1 tone in 400 kg, opravlja pa med¬ mestni prevoz na konkurenčni progi. Po razloženem pravilu o minimalni osnovi mu je plačati 10 %no takso po tej minimalni osnovi, preračunano po tehle stopnjah: 30 X 2 X 3.400 X 250 = 51.000 dinarjev ali 10 %na taksa 5.100 dinarjev. Razlaga: 30 = kilometri, 2 = dinarja za 1 tono na 1 kilometer, 3.400 = skupna čista nosilnost prevoznega sredstva, 250 — skupno število delovnih dni na leto, 51.000 = doseženi minimalni kosmati dohodek iz 87 voznine po tem prevoznem sredstvu za leto delovnih dni in 5.100 = taksa, ki se plača na to prevozno sredstvo, če odbor spozna, da ne obratuje bolje, ali se z verodostoj¬ nimi dokazi ne dokaže nasprotno od tega, kar je dolo¬ čeno v minimalnih stopnjah. ( 14 ) Če bi imel kamion namesto 3.400 kg le 2.000 kg čiste nosilnosti, bi bila zanj osnova po temle pravilu: 30 X 2 X 2.000 X 250 = 30.000 dinarjev ali 10 %na taksa 3.000 dinarjev. Potemtakem in po prednjem pra¬ vilu se dosega na 1 tono minimalni letni kosmati do¬ hodek 15.000 dinarjev. Člen 26. Odlok o odmeri takse. (*) Odlok o odmeri pavšalne vozninske takse izda finančna direkcija na podstavi odborovega sklepa (čle¬ na 22.). Odlok izda v štirih primerkih po obrazcu iz točke 5. ali 6. odstavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika. En primerek tega odloka se vroči stranki po oddelku finančne kontrole, drugi se pošlje davčni upravi radi predpisa in izterjave, tretji se vloži v zbirni spis o od¬ meri takse, četrti primerek pa se priloži spisom obenem s konceptno rešitvijo za morebitne potrebe pritožbe. ( 2 ) V tistih primerih, ko ima taksni zavezanec več prevoznih sredstev, je preračunati na en taksni predmet dohodek od vsakega prevoznega sredstva posebej in ga v odloku ločeno izkazati za lažji obračun ob morebitnem odpisu. ( 3 ) Obrazci za odlok so obvezni. V njih se smejo dodajati tudi še drugi podatki, potrebni za odmero. Člen 27. Pritožba zoper odlok o odmeri takse. ( l ) Zoper odlok o odmeri vozninske pavšalne takse je dopustna pritožba na oddelek za davke pri ministrstvu za finance, čigar odločba je izvršna, in zoper to odločbo po točki 3. člena 19. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ni tožbe na državni svet. 88 ( 2 ) Pritožba se kolkuje po tar. post. 6. zakona o taksah in jo je vložiti v 15 dneh od dne prejema odloka. Pritožba se vloži osebno ali priporočeno po pošti pri tisti finančni direkciji, ki je izdala odlok o odmeri. ( 3 ) Ena pritožba je dopustna samo zoper en odlok. Če je priglašena pritožba zoper dva ali več odlokov, se vzame v reševanje samo glede odloka, ki je omenjen prvi (§ 30. zakona o občnem upravnem postopku). Zato mora vložiti taksni zavezanec, če je dobil dva ali več odlokov, posebno pritožbo zoper vsak odlok, če je neza¬ dovoljen z odmero. ( 4 ) Nepravočasno vloženo pritožbo odbije finančna direkcija z odlokom in poukom o pravnem sredstvu (§ 120. zakona o občnem upravnem postopku). ( 5 ) Če misli finančna direkcija, ki je izdala napadeni odlok o odmeri pavšalne vozninske takse, da je pritožba umestna, sme sama izpremeniti svojo odločbo, kolikor zadeva samo pritožilca [odstavek ( 2 ) § 120. zakona o občnem upravnem postopku]. Člen 28. Učinek vložene pritožbe. Pritožba ne zadrži izterjave redne pavšalne voznin¬ ske takse. IV. DEL. Člen 29. Kdo plačuje takso in kdo jamči zanjo. ( 4 ) Pavšalno vozninsko takso in kazen iz tar. post. 101. zakona o taksah plačuje: 1. oseba, ki ima dovolitev po § 60. zakona o obrtih; in 2. oseba, v katere korist se opravlja obrat. ( 2 ) Za plačilo pavšalne vozninske takse jamči poleg oseb iz prednjega odstavka ( 4 ) tudi še: 1. osebno lastnik motornega vozila z vso svojo imo- vino; in 2. vozilo samo, ki je stvarna zastava za takso in kazen. 89 ( 3 ) Če se prevozno sredstvo proda ali drugemu pre¬ pusti, dotedanji lastnik pa dolguje takso ali kazen iz tar. post. 101. zakona o taksah ali je motorno vozilo za¬ plenjeno za druge državne ali privatne davščine, se izterja taksa po določbi člena 32. zakona o taksah in člena 206.a njegovega pravilnika prvenstveno iz vsote, dobljene za prodano sredstvo. ( 4 ) Če se prevozno sredstvo odsvoji in gre za dolžno vozninsko takso in kazen, se opravi izvršilni postopek s popisom in dražbo tega prevoznega sredstva na pod¬ stavi stvarne zastavne pravice, obstoječe na tem pre¬ voznem sredstvu. ( 3 ) Če ima taksni zavezanec motorna vozila v re¬ zervi, je raztegniti izvršilni postopek tudi na ta motorna prevozna sredstva, če se spozna, da taksni zavezanec svoje dolžnosti noče izpolniti, ali če je bil izvršilni po¬ stopek negativen ali brezuspešen. ( 6 ) Prav tako se sme dati prevozno sredstvo na dražbo, če to pismeno predlaga stranka obenem z osebo, ki je solastnik prevoznega sredstva ali taksni zavezanec po enem delu. Člen 30. Način plačila in preračuna takse. (') Pavšalna vozninska taksa se plačuje mesečno vnaprej, bodisi za en mesec ali za več mesecev. ( 2 ) Obrok mesečnega plačila je znesek (del) pred¬ pisa, deljen s številom mesecev, za kolikor mesecev je taksa predpisana. ( 3 ) Taksa se polaga pri davčni upravi, kjer je bila predpisana, bodisi v gotovini ali pa na njen tekoči račun pri Poštni hranilnici. ( 4 ) Vplačila te takse se obračunjajo in kontirajo po likvidacijski knjigi, kjer je opraviti vse izpremembe bodisi zaradi pripisa, odpisa, odplačila ali kakega dru¬ gega vzroka, ki vpliva na višino takse. Pri tem vknjiže- vanju se vpišejo vsi dotični podatki teh izprememb, kakor: številka, dan odloka itd. ( 5 ) Dokler se ne opravi redni predpis za tekoče leto, se plačuje ta taksa po rednem predpisu za minulo 90 leto ob upoštevanju morebitnih odpisov, pripisov in ostalih izprememb, ki izpreminjajo višino redne takse za minulo leto. ( 6 ) Začasno odmerjena taksa se plačuje tako, kakor redno odmerjena. Člen 31. Posledice nepravočasnega plačila takse. j 1 ) Kdor ne plača mesečnega obroka pavšalno dolo¬ čene ali začasno odmerjene takse ne glede na more¬ bitno pritožbo do 10. dne vsakega meseca, stori kaznivo dejanje iz pripombe 7. k tar. post. 101. taksne tarife v zakonu o taksah. ( 2 ) Poznejše plačilo, ki se opravi naslednje dni po določenem roku, ne ustavi postopka in kazni iz te pripombe. ( 3 ) Poleg posledic zaradi nepravočasnega plačila, navedenih v prednjih odstavkih ( 1 ) in ( 2 ), povzroči ne¬ pravočasno plačilo takse tudi plačilo zamudnih obresti od redne takse in pa morebitnih izvršilnih stroškov. ( 4 ) Glede kazni ni moči uvesti izvršbe, dokler ni postala izvršna. Glede redne takse, obsežene v razsodbi o kazni, se sme voditi izvršilni postopek in opraviti izterjava tudi pred pravnomočnostjo razsodbe. Tudi v tem primeru se pobirajo zamudne obresti samo na redno takso. V. DEL. Člen 32. Revizija prijavljenih avtobusov, tovornih in poltovornih avtomobilov za prevoz blaga. f 1 ) Pri vročanju podatkov za odmero pavšalne voz- ninske takse iz členov 19. in 20 tega pravilnika preiz¬ kusijo in preverijo organi finančne kontrole, ali je prejel te obrazce vsak taksni zavezanec za izpolnitev podatkov, potrebnih za odmero pavšalne takse. Nadalje, ali je vpisal taksni zavezanec v podatke vsa vozila, ki jih upo¬ rablja na dotični progi, za katero se zahtevajo podatki 91 o dohodkih, in ali je prijavil s takimi podatki tudi ostala rezervna vozila. ( 2 ) Če se ugotovi pri tem preizkusu teh podatkov,, da kdo opravlja obrat za prevoz potnikov in blaga, da pa mu po finančni direkciji ni bil vročen obrazec za izpolnitev teh podatkov, preveri oddelek finančne kon¬ trole, ali je dotična proga v konkurenčnem razmerju z državno železnico po odločbah, izdanih od ministrstva za promet in ministrstva za finance. Če se dokaže, da je proga do državne železnice v konkurenčnem ali deloma konkurenčnem razmerju ali v lokalnem mestnem pro¬ metu, prijavi oddelek finančne kontrole ta primer fi¬ nančni direkciji in zaprosi, naj se pošljejo obrazci o podatkih za odmero te pavšalne takse. ( 3 ) Če se morda tudi to primeri, da se ob takem preizkusu najde tudi kdo, ki nima dovolitve za oprav¬ ljanje takega obrta, poda oddelek finančne kontrole po § 398. zakona o obrtih, tar. post. 92., tar. post. 101., pri¬ pombi 7., in členu 52. zakona o taksah prijavo (referat) pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu. ( 4 ) Pri sestavi teh referatov za kazenski pregon po tar. post. 92. in 101. zakona o taksah in § 398. zakona o obrtih je nadrobno popisati prevozno progo, ki se obratuje, in pri tem navesti njeno začetno in končno postajo vožnje, nje dolžino in številko prevoznega sred¬ stva, s katerim se vrši obrat na tej progi, kakor tudi njegovo čisto nosilnost. Pri blagovnem prevozu je ugoto¬ viti z referatom, ali prevaža prevozno sredstvo blago tja in nazaj ali samo v eni smeri. Člen 33. Kontrola o predpisu takse. P) Tako pri vročanju podatkov za odmero pavšalne vozninske takse kakor tudi pri vročanju odlokov o od¬ meri takse (člen 26.) je ugotoviti, ali je bil vročen odlok o odmeri takse vsakemu podjetju v območju oddelka finančne kontrole. ( 2 ) Če se ugotovi, da odlok o odmeri takse ni bil vročen, in stranka trdi, da ji je bila taksa odmerjena in 92 odlok vročen pq drugem oddelku finančne kontrole, od¬ loka pa ne more pokazati, je preveriti trditev stra nk e po najkrajšem postopku. ( 3 ) Ker je v odloku o odmeri pavšalne takse nave¬ deno, za koliko avtobusov (avtomobilov) dotične prevozne proge je taksa odmerjena, mora finančna kontrola zlasti paziti in gledati na to, ali se ne uporablja za prevažanje potnikov in blaga več prevoznih sredstev, kot je prijav¬ ljenih ali z odlokom obseženih. ( 4 ) V takem primeru je takoj podati referat o deja¬ nju radi uporabe pripombe 7. k tar. post. 101. zakona o taksah. ( 5 ) Tudi pri vročanju odlokov o odmeri pavšalne takse je ugotoviti, ali je upoštevano pri odmeri takse prevažanje blaga ob povratku, in če se ugotovi nasprotno od tega, kar je določeno v odloku, se naznani primer finančni direkciji, ki odredi poizvedbe in izda nov odlok o odmeri takse. Razume se, da se nanaša to samo na primer, če bi bila poznejša odmera takse v prid državne blagajne, in v takem primeru je dopustna tudi uporaba kazenskih določb tar. post. 101. zakona o taksah. Člen 34. Preverjanje plačila takse in postopek o tem. C) Davčnim upravam se naroča, da ugotove vsakega 11. dne tekočega meseca, ali je ta taksa plačana. Ce taksa za tekoči mesec še ni plačana, se napravi o tem referat in takoj uvede preiskovalni postopek. ( 2 ) Odposlanci finančnih direkcij za pregled davčnih uprav morajo preverjati pravočasnost plačila te takse, V zvezi s tem preverijo tudi postopek, če ni bila taksa pravočasno plačana. Ce se ugotovi, da taksa ni pravo¬ časno plačana in da o tem ni uveden preiskovalni posto¬ pek pravočasno in izrečena kazen, se poda posebno po¬ ročilo finančni direkciji, ki uvede zoper odgovorne organe davčne uprave disciplinski postopek. ( 3 ) Obenem z vložitvijo poročila na finančno direk¬ cijo se predloži ministrstvu za finance prepis tega poro¬ dila z zaslišbo šefa in taksnega referenta davčne uprave 93 radi postopka iz tretjega in četrtega odstavka pripombe 7. k tar. post. 101. zakona o taksah. Člen 35. Posledice slabe kontrole. C 1 ) Tisti organi davčne uprave ali finančne kontrole, skozi katerih okoliš se prevažajo potniki in blago in je ta obrat zavezan pavšalni vozninski taksi, so odgovorni, če se ugotovi, da po njih krivdi temu obratu ta taksa ni bila predpisana. ( 2 ) Prav tako so odgovorni ti organi in se kaznujejo, če vobče ne skrbijo za natančno izvrševanje predpisov tar. post. 101. zakona o taksah in določb tega pravilnika. Člen 36. Posledice neupravičenega prevažanja potnikov in blaga. j 1 ) Neupravičeno prevažanje potnikov in blaga je prepovedano in ima za posledico uporabo odstavka j 1 ) § 398. zakona o obrtih in člena 52. v zvezi s točko 23. tar. post. 92. in pripombo 7. k tar. post. 101. taksne ta¬ rife v zakonu o taksah. ( 2 ) Izrekati te kazni iz prednjih tarifnih postavk v primerih neupravičenega prevoza je pristojno tisto ob- lastvo, ki je pristojno izrekati kazni iz § 398. zakona o obrtih. (Glej razpis O. p. št. 37.310/III iz 1. 1933. v Finan- sijskem zborniku, str. 314/1933.) ( 3 ) Taksna osnova za kazen iz pripombe 7. k tar. post. 101. zakona o taksah se preračuna sporazumno s pristojno finančno direkcijo, ki sporoči podatke o tem, kako je po tem pravilniku preračunati osnovo za redno odmero pavšalne vozninske takse. VI. DEL. Člen 37. Evidence. j 1 ) Za odmero takse in statistiko o prevoznih pod¬ jetjih je osnovati: 94 1. zbirni spis (dosije) za vsako prevozno progo enega lastnika avtobusnega podjetja posebej, pri blagovnem prevozu pa za vse proge in vsa prevozna sredstva skupaj; 2. evidenco o kategoriji prevoznih prog, in 3. evidenco o predpisu in izpremembah v predpisu pavšalne vozninske takse. ( 2 ) Zbirni spis in vse evidence vodi finančna di¬ rekcija. Člen 38. Zbirni spis. j 1 ) Zbirnemu spisu je namen, da se v njem: 1. zbirajo uradni podatki za odmero pavšalne takse; 2. vodi statistični pregled o motornih vozilih posa¬ meznih prevoznih prog; 3. zaznamuje koncesija (dovolitev) za prevoz potni¬ kov in prevoz blaga; 4. vodi evidenca o krajih prevozne proge; 5. zaznamuje zavarovanje potnikov; 6. zaznamuje položena varščina; 7. zaznamuje pravica za prevoz pošte in ostalo. ( 2 ) Ko se taksa odmeri, se vzamejo uradno zbrani kakor tudi ostali podatki, potrebni za odmero te takse, iz zbirnega spisa in se priložijo po časovnem redu odmer- nim spisom. ( 3 ) ~ Zbirni spis se osnuje pri prevozu potnikov po¬ sebej za vsako prevozno progo vsakega taksnega zave¬ zanca z vsemi prevoznimi sredstvi na tej progi, pri pre¬ vozu blaga pa skupaj za vse proge z vsemi prevoznimi motornimi sredstvi. ( 4 ) V zbirnem spisu se hranijo stalno vsi odloki in podatki o odmeri pavšalne vozninske takse za vsa leta. ( 5 ) Vsaka izprememba pri prevoznem sredstvu ali nakup novega vozila, prijavljena finančni direkciji po obrazcu iz točke 7. odstavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika, se vloži v zbirni spis. ( 6 ) Zbirni spis mora natančno prikazovati dejansko stanje prevoznih prog, prevoznih sredstev in ostalega. 95 Člen 39. Evidenca o kategoriji prevoznih prog. C 1 ) V evidenco prevoznih prog se vpisujejo proge z navedbo njih kategorije (I., II., III. ali IV. iz člena 3.). ( 2 ) Ker je prevozna proga v taksnem pogledu celota, torej en taksni objekt ne glede na to, ali se vrši povratek po isti ali po drugi poti, se vpisujejo v evidenco tudi kraji, skozi katere prevozno sredstvo vozi. ( 3 ) Vse izpremembe, ki se izvedejo med letom glede nove kategorizacije ali prekategorizacije prevozne proge, se vpisujejo v to evidenco po obrazcu iz točke 8. od¬ stavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika. ( 4 ) Prekategorizacija prevoznih prog se označa s kra¬ tico za progo, v katero je proga s prekategorizacijo pre¬ nesena. Poleg tehle kratic: I. — za konkurenčne, II. — za deloma konkurenčne, III. — za nekonkurenčne proge iir IV. — za lokalni mestni promet se vpišeta tudi stran in letnik Finansijskega zbornika, v katerem je kategoriza¬ cija ali prekategorizacija objavljena. Prejšnja taka oznaka se prečrta tako, da ostane čitljiva. ( 5 ) Finančna direkcija daje na prošnjo prizadetih taksnih zavezancev, oblastev ali drugih oseb in naprav vse potrebne podatke po tej evidenci. Člen 40. Evidenca o predpisu in o izpremembah v predpisu takse. P) Evidenca o predpisu in o izpremembah v pred¬ pisu takse se vodi za vse zavezance skupno po obrazcu iz točke 9. odstavka ( 2 ) člena 41. tega pravilnika. ( 2 ) Če ima avtobusno podjetje več prevoznih prog (taksnih objektov), dobi toliko listov, kolikor je teh avtobusnih prog. Za osebe, ki prevažajo blago, se osnuje samo en list ne glede, na število prog, na katerih blago prevaža. ( 3 ) Izpremembe, ki zadevajo višino te takse, se morajo vpisovati v evidenco tako, da se evidenca vselej ujema z dejanskim stanjem. ( 4 ) Pri vpisovanju izprememb katere koli vrste se je sklicevati samo na številko spisa finančne direkcije, 96 pod katero je bil odlok o izpremembi vpisan, najsi je to odločba ministrstva za finance ali finančne direkcije. Člen 41. Obrazci. j 1 ) Obrazci, predpisani s tem pravilnikom, so ob¬ vezni za uporabo tako po taksnih zavezapcih kakor tudi po pristojnih oblastvih. ( 2 ) Uradno uvedeni obrazci so priloženi temu pra¬ vilniku, in so to: 1. prijava za pavšaliranje vozninske takse za prevoz potnikov (člena 16. in 20.); 2. prijava za pavšaliranje vozninske takse za prevoz blaga z motornimi vozili (člena 16. in 20.); 3. kontrolna knjiga o prevozu potnikov [odstavek ( 2 ) člena 15.]; 4. kontrolna knjiga o prevozu blaga [odstavek ( 9 ) člena 15.]; 5. odlok o odmeri pavšalne vozninske takse za pre¬ voz potnikov z avtobusi (člen 26.); 6. odlok o odmeri pavšalne takse za prevoz blaga z motornimi vozili (člen 26.); 7. zbirni spis uradnih podatkov za odmero pavšalne takse (člen 38.); 8. evidenca o kategorijah prevoznih prog (člen 39.); in 9. evidenca o predpisu in o izpremembah v predpisu pavšalne vozninske takse (člen 40.). ( 3 ) Obrazce pod črkami 1., 2., 3. in 4. prednjega od¬ stavka ( 2 ) izpolni taksni zavezanec. VII. DEL. Člen 42. Prehodne določbe. Obveznost, poročati finančnim oblastvom o izpre¬ membah glede izdaje in odvzema dovolil o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili. j 1 ) Oblastva, pristojna za izdajanje dovolil za redni prevoz potnikov po § 102. zakona o obrtih, in upravna 7 97 oblastva ali oblastva, pristojna za izdajanje odlokov o prenehanju obrta po §§ 170. do 175. zakona o obrtih, je zaprositi, naj pošiljajo v prepisu izdana dovolila ali od¬ loke o prenehanju obrta. ( 2 ) Dovolila ali odloki se pošiljajo: 1. finančni direkciji radi odmere takse ali zaznambe o prenehanju obrta; 2. davčni upravi radi vpisa v register A in ustavitve morebitne izterjave odmerjene takse. ( 3 ) Prav tako morajo pošiljati občna upravna ob¬ lastva, pristojna za pregled in odobritev voznega reda in voznega cenovnika, finančni direkciji po en primerek voznega reda in cenovnika. Člen 43. Odloki o prekategorizaciji prevoznih prog, od kdaj veljajo. j 1 ) Odloki o prekategorizaciji avtobusnih prog, izda¬ ni do dne 1. julija 1936, veljajo od dne, katerega je bil izdan prvotni odlok o razvrstitvi avtobusne proge, koli¬ kor je bil odlok izdan za popravo kategorije avobusne proge. ( 2 ) Drugače se z vsakim odlokom o prekategorizaciji avtobusne proge določi dan, od katerega dalje ta odlok velja. Člen 44. Kdaj je odmeriti takso za leti 1936. in 1937. O Takoj, ko stopi ta pravilnik v moč, razmnoži fi¬ nančna direkcija obrazec o podatkih za pavšaliranje pavšalne vozninske takse [točki 1. in 2. odstavka ( 2 ) člena 41.] in jih pošlje pristojnim oddelkom finančne kontrole, da jih vroče taksnim zavezancem. ( 2 ) Za zavezance, ki opravljajo prevoz potnikov, se pošljeta po dva obrazca za podatke leta 1936. in leta 1937., za zavezance, ki opravljajo prevoz blaga, pa samo za leto 1937. ( 3 ) Oddelku finančne kontrole je poslati te obrazce najkasneje do dne 25. maja 1937. Taksnim zavezancem 98 se vroče obrazci takoj po prejemu, najkasneje pa do dne 30. maja 1937. ( 1 * * 4 ) Taksni zavezanec mora prejete obrazce izpolniti, in sicer za vsako leto posebej. Tako izpolnjene obrazce mora vrniti (oddati) oddelku finančne kontrole naj¬ kasneje do dne 10. junija 1937. Istega dne vrne oddelek finančne kontrole izpolnjene obrazce finančni direkciji. ( 5 ) Finančna direkcija odmeri po prejemu izpolnje¬ nih obrazcev takso za vsako leto s posebnim odlokom, in sicer: 1. za leto 1936. in eventualno tudi za prejšnji čas, za katerega taksa doslej še ni bila odmerjena, bodisi ker je začelo podjetje obratovati po že opravljeni odmeri, bodisi zaradi kakega drugega vzroka, najkasneje do dne 30. julija 1937; 2. za leto 1937. pa najkasneje do konca meseca avgusta 1937. ( 6 ) Odmera takse za leto 1936. mora obsegati raz¬ dobje od dne 1. aprila 1936 do dne 31. decembra istega leta, za leto 1937. pa od dne 1. januarja do dne 31. de¬ cembra 1937 ali od dne 1. aprila do dne 31. decembra 1937. ( 7 ) Posledice iz člena 21. tega pravilnika zaradi opu¬ ščene oddaje prednjih podatkov se uporabljajo tudi na odmero po tem členu. Člen 45. Izročitev obstoječih podatkov o odmeri finančnim direkcijam. (1) Oddelek za davke pri ministrstvu za finance pošlje vse obstoječe podatke o odmeri pavšalne vozninske takse za leto 1935., razen odlokov, kakor tudi vsa dovo¬ lila o započetem obratovanju finančnim direkcijam. ( 2 ) Finančne direkcije zaprosijo, ko stopi ta pravil¬ nik v veljavo, od kr. banskih uprav (uprave mesta Beo¬ grada) spisek oseb, katerim so bila izdana dovolila za prevoz blaga. ( 3 ) Po prejetem spisku se doženejo osebe, zavezane pavšalni taksi po tem pravilniku, in se jim nato pošljejo podatki po točki 2. odstavka ( 2 ) člena 42. tega pravilnika. 7 * 99 Člen 46. Podatki za odmero davka. Po določbah člena 108. zakona o neposrednih davkih morajo vsa podjetja za prevoz potnikov in blaga dati vselej na zahtevo finančnim oblastvom svoje kontrolne knjige (člen 15.) na vpogled, da se zberejo podatki za odmero davka. Člen 47. Istočasno prevažanje blaga v lokalnem mestnem in v medmestnem (mešanem) prometu. ( L ) Če ima lastnik motornega vozila dovolitev za prevoz potnikov ali blaga samo v lokalnem mestnem prometu, pa vendar opravlja tudi medmestni prevoz, plača takso za dohodke, dosežene za prevoz v medmest¬ nem prometu, po isti osnovi, ki je služila za odmero takse za lokalni mestni promet. ( 2 ) Če pa ima taksni zavezanec dovolitev za prevoz potnikov ali blaga samo za medmestni promet, pa vendar prevaža potnike ali blago tudi v lokalnem prometu, plača od dohodka, doseženega v mestnem prometu, takso po isti osnovi, ki je služila za odmero takse za medmestni prevoz. ( 3 ) Mešane dovolitve za prevoz potnikov (blaga) v lokalnem mestnem in medmestnem prometu povzroče uporabo višje taksne stopnje za odmero takse. ( 4 ) Pri taksnih zavezancih iz odstavka ( 4 ) tega člena, ki obratujejo deloma brez dovolitve, ni izločiti dohodka, doseženega na progah, ki morda ne bi bile v konkurenč¬ nem razmerju do državne železnice. ( 5 ) V tistih primerih, ko se prevaža blago na progi brez dovolitve ali z dovolitvijo, ki velja za drugo progo ali za del proge, se uporablja stopnja, ki je določena za glavno progo, za katero ima taksni zavezanec dovolitev. Če dovolitve za obratovanje vobče nima, se uporablja stopnja, predpisana za konkurenčni obrat. Člen 48. Kaj je redni prevoz potnikov. (*) Z rednim prevozom potnikov z avtobusi po točki 25. odstavka (*) § 60. zakona o obrtih Se razume 100 glede na določbe člena 1. pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935 (»Služ¬ bene novine« št. 119/XXIX z dne 23. maja 1935):* 1. vsak prevoz potnikov, ki se opravlja javno; in 2. če se opravlja obrtoma. ( 2 ) Promet je javen, če so dana prevozna sredstva in oprema na občo rabo. ( 3 ) Pri rednem prevozu potnikov z avtobusi se mo¬ rajo uporabljati predpisane vozovnice; prevoz se vrši na posamezni določeni progi v kraju ali med določenimi kraji, po poprej odobrenem voznem redu in tarifi. ( 4 ) Za redni prevoz potnikov se smatrajo tudi izlet¬ niške vožnje, če se vrše v naprej določeni smeri in po naprej za posameznike določenih cenah. Člen 49. Kaj se ne smatra za redni prevoz. (*) Po členu 2. pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935 (»Službene novinec št. 119/XXIX z dne 23. maja 1935)* se ne smatra za redni prevoz potnikov: 1. prevoz, ki se opravlja ob naročbi celega voza, kadar se primeri, če se ne opravlja vožnja na način, ki ji daje značaj stalnega in rednega prevoza; 2. prevoz, ki ga opravljajo gostinski obrati (hoteli in drugi) samo za prevoz svojih gostov od hotela do želez¬ niške, aeroplanske ali ladijske postaje in obratno; 3. prevoz lastnih nameščencev ali delavcev do kraja, kjer je obrat (kjer delajo), in obratno. ( 2 ) Izletniške vožnje smejo opravljati imetniki samo tistih obratov, ki imajo dovolitev za opravljanje obrta bodisi po točki 25. ali po točki 27. § 60. zakona o obrtih. V takih primerih se ne smejo ponujati vozila na javnem kraju niti posamez prodajati posamezni prostori niti iz¬ dajati vozovnice, marveč se morajo oddajati samo cela vozila kot taka in določiti prevozna cena za celo vozilo in za vso pot. ( 3 ) V krajevnem prometu ne morejo prevzemati pod¬ jetja za redni prevoz potnikov ne izletniške ne krožne * »Službeni list« št. 359/51 iz 1. 1935. 101 ne priložnostne vožnje od železniške postaje ali prista¬ nišča v mesto in obratno, če nimajo za to dovolitve. ( 4 ) Tudi ne redni prevoz je zavezan pavšalni voznin- ski taksi po členih 1., 6. in 47. tega pravilnika. Člen 50. Kdaj stopi pravilnik v veljavo. (*) Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Služ¬ benih novinah«, uporabljati pa ga je na prevoz potnikov od dne 1. aprila 1935 za predmete, ki glede te takse še niso rešeni, na prevoz blaga pa od dne 1. aprila 1937. (-) Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prenehajo veljati določbe točk 105., 106., 108., 109., 110., 111., 112., 113., 114., 115., 116., 117., 118., 119. in 120. člena 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika. V Beogradu, dne 1. aprila 1937; št. 22.730/III. Minister za finance Letica s. r. Obrazec 1 (k členoma 16. in 20. pravilnika). Prijava za pavšaliranje vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi za leto 193. Priimek in ime lastnika podjetja (firma) . -., kraj sedeža obrata . s stanovanjem v ulici .h. št prevažam potnike z avtobusom: (Popis avtobusa, ki je vsak dan v rabi.) 1. a) Prometna številka ., tipa ., število cilindrov ., lastna teža kg ., število sedežev .; znamka .; število motorjev .; hitrostna zmogljivost na uro . km. b) Uvrstiti je tudi ostal,a vozila z istim popisom kot pod a). (Popis avtobusa, ki je v rezervi): 2. [Popisati je vsak avtobus posebej po primeru pod 1. a).] 3. Prevoz potnikov opravljam v medmestnem — lokalnem mestnem prometu mesta . 4. Dolžina avtobusne proge za redni prevoz, preračunana od kraja odhoda do kraja prihoda in obratno, pomnožena toliko- 102 krat, kolikorkrat prevozijo progo na dan vsi avtobusi skupaj tja in nazaj, znaša km . Kraj odhoda je.,., kraj prihoda (zadnji) ., proga pa veže in drži skozi kraje — mimo krajev: a) pri vožnji tja ., b) pri povratku . 5. Po voznem redu je odhod ob . uri, prihod v kraj, od koder se vrača, ob . uri. 6. Koncesija za redni prevoz potnikov mi je bila izdana trajno — začasno od . do., po . v . dne . št., za progo od . do . in v isti — posebni — koncesiji pa je bilo dovoljeno, da smem prevažati potniško prtljago — blago — do . kg. 7. Po § 82. zakona o obrtih in pravilniku štev. II 28.819 (K) 1934 (»Službene novine« iz leta 1934., str. 1075) je bila določena z odlokom . z dne ., št., varščina v znesku.dinarjev, položena pa dne . za avtobus pod št. 1., črko . tega obrazca, v znesku . dinarjev. 8. Zavarovanje potnikov je bilo izvedeno po § 82. zakona o obrtih in pravilniku št. II 22.364/T/1934 (»Službene novine« iz 1. 1934., str. 790) dne . z zneskom . dinarjev. 9. Potnike prevažam na progi pod 3. do 4. od dne . . 193. 10. Druge proge, na katerih prevažam potnike z avtobusom št. 1., črka., tega obrazca, nimam — so . 11. Na progah pod 3. do 4. ne opravlja nihče — opravlja redni prevoz potnikov tudi avtobusno podjetje ., iz . 12. Na progi pod št. 3. do 4. tega obrazca opravljam redni prevoz potnikov z avtobusom pod št. 1., črko ., tega obrazca, čigar skupna nosilna zmogljivost znaša . potnikov, in ima sedežev . 13. Avtobus je bil postavljen prvikrat v promet dne. 14. Avtobus ima pogon . konjskih sil. 15. Proga pod 3. do 4. se prevozi na dan redno.krat ali na teden”. krat, računaje vožnje tja in nazaj. 16. Odcepki proge pod 3. do 4. se prevozijo na dan . krat, na teden .krat, računaje vožnje tja in nazaj. 17. Proga pod 3. do 4. se prevozi na leto redno.krat. 18. Deli proge se prevozijo redno — ne redno na leto .krat. 103 19. Ostale proge, kjer prevoz ni reden — slučajen, se prevozijo na leto .krat, kar vse skupaj da število pre¬ voženih kilometrov . 20. Taksimeter je pokazal v minulem letu . pre¬ voženih kilometrov. 21. Povprečno število potnikov (frekvenca) pri eni vožnji na progi pod 3. do 4. znaša na dan .. oseb, na delih prog ali njih ne rednem prevozu znaša na dan . oseb. 22. Odškodnine za uporabo cest plačujem na leto . dinarjev po odloku št. 23. Znano mi je, da je bil pri meni pregled med letom vsega skupaj .krat. Po knjigi o prevozu potnikov v minu¬ lem letu je bilo prevoženih (ne velja za lokalni mestni promet) . oseb. 24. Poslednja tri leta sem — nisem — bil kaznovan skupaj .krat zaradi taksnih prekršitev. 25. Šofer avtobusa št. se piše ....... 26. Sprevodnik tega avtobusa se piše . 27. Šofer avtobusa št. se piše . 28. Sprevodnik tega avtobusa se piše . 29. V minulem letu sem imel izdatkov (režije) za vse avtobuse te proge, kamor spadajo plača osebja, bencin, olje in vse ostalo, kar je bilo treba izdati, da sem mogel obratovati, vsega skupaj . dinarjev. 30. Smatram, da je primerno, če se postavi za kosmati dohodek na 1 kilometer, in sicer za avtobus št. 1, črka ., tega obrazca,. dinarjev, za avtobus št. 1., črka ., . dinarjev, kar da skupaj na dan pavšalni prejemek .dinarjev. 31. Prilagam tarifo in vozni red. 32. Nimam — imam pogodbo za prevoz pošte in sem imel dohodka . dinarjev na leto. 33. Mimogrede ne prevažam — prevažam blago. Odškod¬ nina za ta prevoz je znašala minulo leto . dinarjev. 34. Znani so mi predpisi oi pobiranju te takse in njeni roki in v zvezi s tem tudi moja obveznost, da plačam takso o pravem času; izjavljam tudi, da moram trpeti tudi zakonite posledice, če se ne bi držal teh rokov. 35. Tudi mi je znano, da je oddati te podatke oddelku finančne kontrole najkasneje do dne 1. januarja, in to za vsako progo posebej. 36. Znano mi je, da izgubim pravico do pritožbe zoper odmero, če ne oddam te prijave v določenem noku. 37. Podatke sem oddal po svoji najboljši vesti in vednosti. V ..., dne . 19. Čitljiv podpis s popolno oznako naziva podjetja. 104 (Referent poda odboru za odmero takse predlog na prijavi sami ali pa na posebni poli, in to v tistem logičnem redu, kakor ga določa odlok sam. Naslov je): Predlog za odmero pavšalne vozninske takse taksnemu zavezancu. . iz ., ki opravlja prevoz potnikov z avtobusi. 1. itd. (Predlog mora biti trdno obrazložen.) Podpis z označbo zvanja Za tem predlogom, vendar na isti poli, na kateri je pred¬ log, izda odbor svoj sklep tudi v tistem logičnem redu, po kate¬ rem je uravnano besedilo odloka, toda samo glede podatkov, ki jih obravnava odbor. Ostalih podatkov, ker ni potrebno, odboru ni upoštevati. Ta sklep izda odbor s temle naslovom: Sklep odbora za odmero pavšalne takse pri . finančni direkciji v ., izdan dne . 19. Odbor je sestavljen iz: predsednika ., člana države., člana stranke . Odbor je sklenil glede odmere te takse takole: 1 . itd. (Tudi odborov sklep mora biti trdno obrazložen. Ločeno mnenje mora biti v vsakem primeru temeljito obrazloženo in se mora opirati na dejstva.) Sklenjeno in podpisano. Član stranke Član države Predsednik Poslovodja referent Obrazec 2 (k členoma 16. in 20. pravilnika). Prijava za pavšaliranje vozninske takse za prevoz blaga z motornimi vozili za leto 198. Priimek in ime lastnika podjetja (firma) . . iz ... (sedež obrata). s stanovanjem v h. št. ., ulici 1. V vsakdanji rabi imam spodaj navedena motorna vo¬ zila, in sicer: a) Tip ., prometna številka .; število motorjev .; število cilindrov .; tvorniška znamka .; s . konjskimi silami; lastne teže . kg in zmogljivost registrirane tonaže (čista nosilnost) . kg; avtomobil je kupljen dne . . 19. b) Prikolico k temu avtomobilu imam — nimam in ima tvorniško znamko .; njena lastna teža znaša . kg, teža čiste nosilnosti pa . kg (Uvrstiti je tudi ostala vozila z njih prikolicami po istem popisu, kakor je navedeno pod 1. a) in b) teh podatkov.) 2. Popis avtobusa, ki je v rezervi: 3. Popisati je prav tako, kakor pod 1. a) in b). 4. Obratujem v lokalnem mestnem prometu kraja . ., v medmestnem prometu od . do . 5. Dolžina prevozne proge je preračunana od odhodnega kraja —. do prihodnega kraja .. pomnoženo tolikokrat, kolikorkrat jo prevozijo dnevno vsa pre¬ vozna sredstva skupaj (ne računa se povratek) . kilometrov. 6. Koncesija — dovolitev za opravljanje prevoza blaga mi je bila izdana stalno — začasno dne . 19. pod št. 7. Poleg prevoza blaga na gorenji progi prevažam blago tudi na progi od . do ..., ki je po popisu, kakor pod 5. teh podatkov, dolga . kilometrov. 8. Najpogosteje prevažam blago tehle vrst: . 9. Za eno tono in za en prevožen kilometer pobiram voznine . dinarjev. 10. Avtomobil pod zaporedno številko 1, ali 2. prevozi na dan . kilometrov, v kar nisem štel povratka. 11. Poleg prevoza blaga na opisanih progah prevažam blago tudi v lokalnem mestnem prometu — ne prevažam blaga v lokalnem mestnem prometu. (To velja za osebe medmestne¬ ga prevoza.) 12. Poleg prevoza blaga v lokalnem mestnem prometu prevažam blago tudi v medmestnem prometu — ne prevažam blaga v medmestnem prometu. (To velja za lokalni mestni promet.) 13. Prevažam samo svoje blago — proizvode svoj. tvor- nice v kraju, kjer se proizvajajo — kjer je trgovina, kakor tudi v kraje, kjer je založišče — skladišče. (To velja samo za trgovine in tvornice, ki imajo svoja prevozna sredstva.) 106 14. Poleg prevoza svojega blaga prevažam tudi tuje blago — ne prevažam tujega blaga. (Velja samo za osebe iz toč. 13.) 15. Pri prevozu blaga iz kraja sedeža obrata v kak drug kraj prevzemam medpotoma tudi drugo blago v prevoz v kate¬ rega izmed krajev, ki so na prevozni progi —- ne sprejemam medpotoma nobenega blaga, ki bi mi bilo izročeno v prevoz na progi. 16. Ob povratku po oddaji blaga v namembnem kraju prevažam blago — ne prevažam blaga v kraje, skozi katere vozim ob tem povratku. 17. Ob povratku imam — nimam blaga za prevoz, kolikor pri odhodu iz kraja sedeža obrata. 18. Potemtakem računamo, da prevozi avtomobil za pre¬ voz blaga na dan tja in nazaj . km . 19. Na leto obratujem torej vsega skupaj . dni . 20. Skupaj sem med letom prevozil . kg —. 21. Vodim kontrolno knjigo za prevoz blaga in se po njej pokazuje znesek prevoženega blaga s . kg . 22. Med letom sem bil kontroliran po organih finančne kontrole skupaj .krat. 23. Če avtomobil spotoma ni natovorjen, medpotoma ne prevažam potnikov — prevažam potnike in sem imel v minu¬ lem letu od te voznine dohodka . dinarjev. 24. Znano mi je, da je plačati odmerjeno pavšalno takso vnaprej in najkasneje do 10. dne vsakega meseca. Tudi so mi znane kazenske posledice, če ne plačam takse o pravem času. 25. Znano mi je, da moram oddati to prijavo oddelku finančne kontrole najkasneje do dne 1. januarja vsakega leta. 26. Če ne podam prijave, izgubim pravico do pritožbe zoper odmero takse. 27. Nimam — imam stalne svoje stranke, ki jim prevažam blago. 28. Razen za stalne stranke ne prevažam — prevažam blago tudi za druge osebe. 29. Podatke sem oddal po svoji najboljši vesti in vednosti. V ..., dne . 19.. Čitljiv podpis z natančno označbo firme. 107 (Referent poda predlog odboru za odmero takse na prijavi sumi ali na posebni poli, in sicer v istem logičnem redu, kakor ga določa odlok sam. Naslov jej: Predlog za odmero pavšalne vozninske takse taksnemu zavezancu. iz ....... ki opravlja obrat za prevoz blaga z motornimi vozili: 1. itd. (Predlog mora biti dobro obrazložen.) Podpis referenta. (Za tem predlogom, vendar na isti poli, na kateri je predlog, izda odbor svoj sklep tudi v istem logičnem redu, po kuterem je uravnano besedilo odloka, toda samo glede tistih podatkov, ki jih odbor obravnava. Ostalih podatkov, ker niso potrebni, mu ni upoštevati. Ta sklep odbora se začenja takole): Sklep odbora za odmero vozninske pavšalne takse pri . finančni direkciji . v ., izdan dne ....:. U . 193. Odbor je sestavljen iz predsednika ., člana države .. člana stranke ... Odbor je sklenil glede odmere te takse takole: 1-^. itd. (Tudi sklep mora biti dobro obrazložen. Sme se podati ločeno mnenje, toda vselej mora biti temeljito obrazloženo in se opirati na dejstva.) Sklenjeno! Član stranke Član države Predsednik Poslovodja referent 108 Kontrolna knjiga prevozu potnikov z avtobusi. J* 5 - > s- G. iC -O O 109 Razlaga primerov: Vožnja tja: Za vožnjo z dne I. V. 37: k 1. cela vozovnica za progo . 10 X 80 = 800 1. cela vozovnica za progo . 5 X 60 = 300 2. razlika v ceni za vozov¬ nico Sopot—Rudnik . . (60—20)= 40 X 2 = 80 3. razlika v ceni za vozov¬ nico Mladenovac-Topola (60—30) = 30 X 5 = 150 4. razlika v ceni za vozov¬ nico Topola-Kragujevac (80—50) = 30 X 1 = 30 1.360 Povratek: Za vožnjo z dne 2. V. 37: k 5. cela vozovnica za progo . 10 X 80 = 800 5. razlika v ceni za vozov¬ nico Kragujevac—Mila- novac.(80—70) = 10 X 2 = 20 6. razlika v ceni za vozov¬ nico Milanovac—Mlade- zadnji kraj na progi iste smeri, se vpiše vrednost cele vozov¬ nice. Ce pa vstopi kdo med potjo v avtobus in se ne vozi do zadnjega kraja, se izračuna razlika v ceni vozovnice s tem, da se odšteje vrednost vozovnice na kraju vstopa od cene vozovnice kraja, do katerega se potnik pelje. Za kraje se označajo tisti kraji, ki leže na progi vožnje pri odhodu iz sedeža obrata do kraja, ki je zadnji v smeri vožnje, kakor tudi kraji, skozi katere se vozi ob povratku. V vsak gorenji razpredelek se postavi pod dotični kraj vred¬ nost vozovnice, ki velja od kraja odhoda do tega kraja. Na vsaki postaji se vpiše v knjigo skupno število potni¬ kov, ki so vstopili v tem kraju v avtobus. Število tem potnikom izdanih vozovnic se uvrsti ob izdaji vozovnic v razpredelek tistih krajev, kamor se potniki peljejo. 110 Obrazec 4 (k členu 15. pravilnika). S3 O > • i—< - S 50 »i-i W) C • —< S- ’E° 5 ^ 9 cc Oi >0 oj .O ^ 'tf’3 gi3 CK«, 3 fl «** T« •y o « > 5 2 a* c «”3^ « 3 CJ £ o « •<« u S C - « —.-^.O H fl *j ar-o »•< £ >£ O, CS co T3 O C O a -a o a S' S M S O •" ;3 >n m A! . o co a> r* “3 a š?£^ -m p, S mS c3 5 O > o "S c 3 *o •c/j'®' 3 > «,2 2 C-O ' £ o i2 *S C3 o * ^ W*«I 9Up B^JJAO^S BUp9.I0dB2 a ‘o 5 s* »N v o H CL 03 M O a © s 'O g -9 S S o • TJ O oj PQ b£ Ul Razlaga primera: 70 X 2 X 5400 .... 756'— dinarjev 70 = kilometri, 2 = odmeria za prevoženo blago na 1 kilometer in 5400 X teža blaga. Industrije! in druge osebe, ki prevažajo svoje blago dru¬ gim osebam, morajo voditi to knjigo zaradi pridobninskih po¬ datkov. V knjigo se ne smejo vpisovati imena oseb, katerih blago se ne prevaža; to se preganja kazensko. Obrazec 5 (k členu 26. pravilnika), . finančna direkcija v . št./193. dne . 193. Odlok o odmeri pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi za leto 193 . Gosp. (tt.) . iz ., ulica., h. št., opravlja prevoz potnikov z avtobusom št. znamke ., tipa ., dimenzije ., nosilne zmogljivosti . potnikov — v lokalnem mest¬ nem prometu v ., na avtobusni progi od. do., ki drži pri vožnji tja skozi kraje., ob povratku pa skozi kraje . Podjetje je obratovalo od (trie . do dne ., za katero dobo se tudi od¬ merja pavšalna vozninska taksa. Koncesija za opravljanje te avtobusne proge ima značaj stalnega — začasnega prevoza potnikov in je bila izdana dne . 193., št. Poleg zgoraj popisanih vozil se na tej progi ne uporab¬ ljajo drugi avtobusi — se uporablja avtobus št., znamke ., tipa ., dimenzij ., z nosilno zmogljivostjo .. (Če je več avtobusov, je popisati tukaj vse.) Avtobus, ki se uporablja istočasno, kakor prvi, vozi po isti progi, po kateri vozi prvi avtobus, ob povratku se vrača po isti progi, kakor prvi — se ne vrača po isti progi kakor prvi, marveč po progi od kraja . . . do kraja . . in veže kraje ..1. Druge proge, ki jih ne opravlja redno, nima — ima in se pričenja iz kraja ... do kraja . in veže pri vožnji tja kraje .:...... ob povratku pa kraje ..... 112 Na glavni progi nima konkurenta — ima za konkurenta avtobusno podjetje . iz . Dolžina glavne avtobusne proge od kraja odhoda do kraja prihoda — zadnje dovozne postaje znaša ... kilometrov. Dolžina stranskih prog (ne rednih) od kraja odhoda do kraja prihoda — do poslednje dovozne postaje znaša .. kilometrov. Glavno avtobusno progo prevozi z enim — dvema — tremi avtobusi na dan .krat tja in nazaj in znaša potemtakem dolžina te proge . kilometrov. Stranske proge prevozi na dan — (ne redno) na teden redno (ne redno) .krat tja in nazaj in znaša potem¬ takem dolžina te proge .. kilometrov. Po prednjem se prevozi po seštevku vseh prevoznih sred¬ stev tja in nazaj; a) na glavni progi kilometrov ... b) na stranski progi kilometrov . . . Skupaj: . Po podatkih, ki jih je podalo avtobusno podjetje, izkazuje taksameter vseh avtobusov z glavne in stranske proge, da je bilo v minulem letu prevoženih skupaj kilometrov .. Ker se znesek prevoženih kilometrov po taksametru uje¬ ma s številom kilometrov, preračunanih na prednji način, se usvaja — ne ujema s kilometri po dolžini proge, se ne usvaja zaradi tehle razlogov: ... Frekvenca potnikov na glavni progi je povprečno in po podatkih, ki jih je oddal taksni zavezanec, na leto skupaj ...... potnikov. Frekvenca potnikov na stranski progi je povprečno po istih podatkih .... potnikov, skupaj potnikov: .. Po uradno zbranih podatkih je povprečna dnevna fre¬ kvenca prevoženih potnikov: 1. na glavni progi . potnikov, 2. na stranski progi ... potnikov ., skupaj potnikov ., kar se je preračunalo takole: Vsota med minulo kontrolo preštetih potnikov, deljena z dnevi kontrole, je dala povprečno številko gorenjega števila potnikov. Razen tega se je upošteval tudi obrat podobnega podjetja, pri katerem so podatki tako po prijavi kakor po kontroli izkazali isto število — večje število in je znano, da je ta obrat enak —- boljši (to vse, kolikor je ta pripomba umestna, drugače je navesti ostale razloge). Glede na določbo člena 25., odstavka ( 6 ), pravilnika in na dejstvo, da ima-jo avtobus-i ....., ki obra- 8 113 tuje-jo na tej progi, skupaj .sedežev, je vzeti za minimalno frekvenco prevoženih potnikov na dan K do % teh sedežev, kar znaša .... Podjetje ni podalo prijave za odmero te pavšalne takse, dasi je prejelo obrazec o podatkih za pavšaliranje in odmero te takse dne .. 193..... Po prednjih podatkih je doseglo podjetje na popisani glavni in stranski avtobusni progi z vsemi avtobusi, ki jih je uporabljalo na tej progi med letom, letni prejemek za prevo¬ žene potnike za vsak avtobus takole (vpisati številko avtobusa; če jih je pa več, je izkazati tu za vsakega spodnje podatke): a) Na glavni progi: Proga se je opravljala dnevno tja in nazaj s ... kilometri, kar da, množeno s povprečno ceno vozovnice na 1 kilometer v znesku ..:.. dinarjev, pomnoženo s povprečnim enodnevnim številom potnikov — minimalnim šte¬ vilom ., povprečno določeni prejemek na 1 dan od vseh potnikov ..v... dinarjev; potemtakem znaša pre¬ jemek od tega avtobusa za 360 dni .,. dinarjev. b) Na stranski progi — ne redno: (Obračun v istem redu in z istimi besedami, kakor pri glavni progi) . . dinarjev. c) Prevoz pošte in eventualno blaga: (Uvrstiti je tukaj dohodek, dosežen od zakupa pošte, za prevoz blaga in podJ ... dinarjev. Potemtakem znaša letni prejemek na tej avtobusni. progi .. dinarjev. Zahteva avtobusnega podjetja, naj se sprejme za preračun letnega dohodka predlog podjetja — naj se vzame v oceno seštevek prevoženih kilometrov — sprejme znesek cene vozovnice na 1 kilometer, se usvaja — se ne usvaja iz razlogov, navedenih v izreku tega odloka, kakor tudi zaradi naslednjih razlogov: ........:. Po vsem tem in po tar. post. 2., 6. in 101., členu 32, zakona o taksah, členih 1., 2., 6., 7., 8., 21., 22., 23., 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. pravilnika o odmeri in pobiranju pav¬ šalne vozninske takse, člena 2. uredbe o taksi na prevozna sredstva in o državni trošarini na plinsko olje in § 19. v zvezi s § 21. zakona o organizaciji finančne uprave ... ... finančna direkcija v-.:....,. na podstavi sklepa odbora za odmero pavšalne vozninske takse z dne ...:. 193., izdanega po svobodni oceni, odloča: Gosp. (tt.) . iz ..., ulica ., h. št., se predpisuje pav¬ šalna vozninska taksa za prevoz potnikov z motornimi vozili 114 v mestnem lokalnem prometu kraja .. medmestnem prometu na prevozni progi od do ....... za čas od ..... do dne .... 193. z zneskom ...... (z besedami ._....) dinarjev. To takso je plačevati pri davčni upravi v . ... . najkasneje do 10. vsakega naslednjega meseca vna¬ prej, in to v odpadajočem mesečnem obroku. Nepravočasno plačilo te takse bodisi za leto, za katero je izdan ta odtok, ali pa za leto, ki pride za tem letom in do nove odmere, povzroči kazenske posledice iz pripombe 7. k tar. post. 101. taksne tarife zakona o taksah in posledice iz člena 31, tega zakona glede zamudnih obresti in izvršilnih stroškov. Prevozno sredstvo, tudi če se s prodajo ali kako drugače odsvoji, jamči za to takso. Zoper to odločbo ni pritožbe, ker se ni bila podala prijava za odmero te pavšalne vozninske takse. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za finance, oddelek za davke, v 15 dneh od dne prejema tega odloka. Pritožba se vloži pri tej direkciji osebno ali priporočeno po pošti, kolkuje se pa po tar. post. 6. zakona o taksah. Pritožbi je priložiti ta odlok v izvirniku ali v navadnem prepisu; v slednjem primeru ga je treba kolkovati po tar. post. 2. zakona o taksah. Pritožba ne zadrži izterjave redne takse. Referent Šef odseka Finančni direktor . d : J, . ' j j’ 1 : Obrazec 6 (k členu 26. pravilnika). ... finančna direkcija v . .. . št./193.1 dne ........ 193. Odlok o odmeri pavšalne vozninske takse za prevoz blaga z motornimi vozili za leto 193. Gosp. (tt.) ..1. iz ., ulica .. j ., h. št..., opravlja prevoz blaga z motornim vozilom (kamionom-kamionetom-poltovornim), pro- 8 * 115 metna številka., tvomiške znamke št., lastne teže . kg, registrirane nosilnosti . kg, brez prikolice — s prikolico, s čisto nosilnostjo . kg (navesti je vsa motorna prevozna sredstva, če jih je več v rabi, in to z vseh smeri vožnje) v. lokalnem mestnem prometu kraja .— na prevozni progi od. .t. do .„.,., ki spotoma veže kraje .., ob povratku pa kraje .. (navesti je vse proge in jih enako popisati, če jih je več), katere dolžina samo v smeri vožnje tja (brez povratka) znaša . kilometrov. Podjetje obratuje od dne . 193., ko mu je bila dovolitev izdana, taksa pa se odmerja za čas od dne ....„..... do dne . 193. Glede na to, da je z uradnimi preizkusi ugotovljeno, da prevaža podjetje ob povratku blago, se podvoji dolžina teh popisanih prog (ne zadeva lokalnega mestnega prometa, kolikor ni mešan) na .>.... kilometrov. Po podatkih tega podjetja prevaža samo — pretežno svoje — tuje blago, in sicer najpogosteje tehle vrst: Po kontrolni knjigi prevoženega blaga se ne razberejo podatki o prometu — se vidi, da je prevozilo podjetje v minu¬ lem letu . kg. na razdaljo . kilometrov. Prav tako se vidi iz podatkov podjetja, da prvo omenjeno prevozno sredstvo: a) prevozi na dan.km . b) je obratovalo na leto.dni . c) je prevozilo v minulem letu ... kg . č) je pobralo na kilometer za 1 prevo¬ ženo tono blaga.din . (Če je več prevoznih sredstev, se vpišejo ti podatki za vsako v ožilo J Pri odmeri takse je ugotovil odbor za zgoraj navedeno prevozno sredstvo tele stopnje: 1. dnevna pot.km 2. letna raba .. dni 3. prevoz blaga v minulem letu ... kg 4. pobranih od tone na 1 km.din 5,. čista nosilnost po uradnih podatkih . kg (Tako je navesti podatke za vsako prevozno sredstvo, če jih je več, kamor se vnašajo tudi podatki za prikolice.) Ker je podjetje izjavilo, da ne prevaža blaga — prevaža blago ob povratku v medmestnem prometu, se ta izjava spre- 116 jema — ne sprejema zaradi tehle razlogov: (navesti je točen dokaz, eventualno tudi osebne opazbe, ali prevaža blago tudi ob povratku). Podjetje opravlja —ne opravlja mešanega prevoza (čl. 47.). Glede na to se preračuna za odmero takse zgoraj navede¬ nemu taksnemu zavezancu po sklepu odbora za odmero pav¬ šalne takse taksa po minimalnih stopnjah prvo navedenega — drugo navedenega — tretje navedenega vozila, ki znaša: (preračunati osnovo po členu 25., II.). (To se uporablja samo tedaj, če se ne sprejme navedba stranke in odbor misli, da je minimalna osnova primerna. Vendar se more preračunati za eno osebo poleg osnove, preračunane po minimalnih stopnjah za določeni kamion, tudi osnova na drug način za kamion, ki obratuje boljše ali slabše). Glede na obrazloženo in sklep odbora kakor tudi glede na dejstvo, da ima omenjeno prevozno sredstvo obenem s pri¬ kolico (če jo ima), nosilno zmogljivost . kg, se pre¬ računa odmera takse za to prevozno sredstvo po osnovi . dinarjev, kar je preračunano takole (glej čl. 25., II.): Prav tako in na isti način se preračuna drugo navedenemu prevoznemu sredstvu pavšalna taksa na podstavi ., dinarjev, kar je preračunano takole (glej člen 25., II.): (Če je več prevoznih sredstev ali prikolic, je za vsako pre¬ vozno sredstvo na isti način navesti osnovo in to obrazložiti), kar znaša skupaj .. dinarjev, od katere vsote se odmerja .%>, ker je prevozna proga državni železnici deloma konkurenčna — konkurenčna — ker gre za lokalni' mestni promet. Po prednjem in tar. post. 2., 6. in 101., členu 32. zakona o taksah, členih 1., 2., 6., 8., 21., 22., 23., 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. pravilnika o odmeri in pobiranju pavšalne vozninske takse, členu 2. uredbe o taksi na prevozna sredstva in o državni trošarini na plinsko olje in § 19. v zvezi s § 21. zakona o orga¬ nizaciji finančne uprave in na podstavi sklepa odbora za od¬ mero pavšalne vozninske takse z dne . 193.. izdanega po svobodni oceni, ... finančna direkcija v .... odloča: Gosp. (tt.) . iz ., ulica .. h. št.. se predpisuje pavšalna vozninska taksa za prevoz blaga z motornimi vozili v lokalnem mestnem prometu kraja ..... — medmestnem prometu na prevozni progi od ...... do . in za čas od dne . do dne .:. : 193. z zneskom . (z besedami ......) dinarjev. 117 Ta taksa sp mora plačevati pri davčni upravi ... ...............j......... najkasneje do 10. dne vsakega naslednjega me¬ seca vnaprej po odpadajočem mesečnem obroku Nepravočasno plačilo te takse bodisi za leto, za katero je bila ta odločba izdana, ali pa za leto, ki pride za tem letom in do nove odmere, povzroči kazenske posledice iz pripombe 7. k tar. post. 101. taksne tarife v zakonu o taksah in posledice iz člena 31. tega zakona glede zamudnih obresti in izvršilnih stroškov. Prevozno sredstvo, tudi če se s prodajo ali kako drugače odsvoji, jamči za to takso. Zoper to odločbo ni pritožbe, ker ni bila podana prijava za odmero te pavšalne vozninske takse. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za finance, oddelek za davke, v 15 dneh od dne prejema tega odloka. Pritožba 6e vloži pri tej direkciji osebno ali priporočeno po pošti in se kolkuje po tar. post. 6. zakona o taksah. Pritožbi je priložiti ta odlok v izvirniku ali navadnem prepisu; v poslednjem primeru ga je kolkovati po tar. post. 2. zakona o taksah. Pritožba ne zadrži izterjave redne takse. Referent Šef odseka Finančni direktor Obrazec 7 (k členu 38. pravilnika). Finančna direkcija v ......,. . Davčna uprava v .........;....,...... .. Zbirni spis za pavšalno vozninsko takso za prevoz potnikov z avtobusi in prevoz blaga z motornimi vozili glede taksnega zavezanca . iz ...ulica ..., h. št., ki ima dovolitev za lokalni mestni promet v ... — za prevozno progo od . do ...... ki veže pri vožnji tja kraje .... in ob povratku kraje ........-...:., katere dolžina tja in -nazaj — samo v eni smeri znaša .. kilometrov, na kateri obratuje-jo avtobus — kamion — kamionet Koncesija je izdana dne ..;...:.:.:...;. ■■■■:■ 193...., št., kot stalna — začasna. Poleg glavne proge opravlja podjetje prevoz tudi na progi od ... do .; ta proga «8 veže pri vožnji tja kraje., ob povratku pa kraje ....; je dolga (tja in nazaj — samo v eni smeri) .. kilometrov. Podjetje prevaža pošto — blago — osebje. Odlok o prevozu pošte je izdan dne ..'. . 193..., št. ...C. Glede na določbe § 82. zakona o obrtih in pravilnik št. II 28.819/K (»Službene tiovine« iz 1. 1934., str. 1075) je bila določena varščina z odlokom št. . za avtobusno progo od . do .., znaša . dinarjev in je položena za avtobus pod A-B tega zbirnega spisa. Prav tako je bilo izvedeno po določbi § 82. zakona o obrtih in pravilnika št. II 22.364/T (»Službene novinec iz leta 1934., str. 790) zavarovanje potnikov dne . 19.. z odlokom št. v znesku . dinarjev. Zbirni spis se osnuje za vsako avtobusno prevozno progo posebej. Pri blagovnem prevozu se osnuje zbirni spis za vsakega taksnega zavezanca posebej ne glede na to, koliko prevoznih prog ima. 119 Avtobusi — avtomobili, ki se uporabljajo na tej progi a) Vozila, ki so vsak dan v rabi Popoln popis vsakega avtomobila 120 ali na stranski progi ali na stranskih progah b) Vozila, ki so v rezervi 121 Obrazec 8 (k členu 39. pravilnika). Evi o kategorijah avtobusnih — i . Prevozne avtobusne z natančno označbo avtobusne-avtomobilske prevozne proge ob povratku, in Prevozna Kratice za kategorije: I. — za konkurenčne, II. — za za lokalni mestni promet. Pri -prekategorizaciji-je prejšnjo d e n c a avtomobilskih prevoznih prog. — avtomobilske proge glede na njen začetni kraj, kraje, ki jih veže pri vožnji tja in zadnji kraj vožnje. proga veže: deloma konkurenčne, III. — za nekonkurenčne proge, IV. — ■oznako prečrtati tako, da ostane čitljiva. 123 Obrazec 9 (k členu 40, pravilnika). Evi o predpisu in o izpremembah y List: . Obrat Popoln naziv podjetja, tvrdke: ... Priimek in ime: ., sedež obrata sedež davčne uprave .. Predpisano v likvidacijski za 1935 A str., za 1936 A str., za 1937 A n-n-n—i—i i i—i—n r Za vsakega taksnega zavezanca za prevoz potnikov se zavezance za prevoz blaga pa se osnuje samo en list ne glede 124 d e n c a predpisu pavšalne vozninske takse. prevaža Kategorija: ,, stanovanje knjigi in v registru A str., za 1938 A str.. za 1939 A str. —-1—i—r—i n i i i rr osnuje toliko teh listov, kolikor ima avtobusnih prog; za taksne na to, koliko smeri vožnje je. 125 i . :ri'-i-/ . : i ! ! .1 ■ S i j.,,M, ;,f,v..U4 ■ *T”3Ij . 1 ’ * ....= 4 == •’ (/■ O