LETO X-ŠTEVlH Cena: 100 S IT 1318*8550 januar/prosinec POŠTI 2250 PTUJ c“ul. m x X L I] X *7 —J X, sai hJJi “■’•»■j m F 5H ! I !■ pm 'i » JS/ {■i JB M m Uf"“ m ■ P i I i ■' « jW *OV •i“" ac i m lil 4 ~. 1 M jh & # i BI j H ! , 1*1 ! ■- j ! HI « I ■' i§ ! ISSA g i -v.:---;: t itmamtifc' I 1 . J-éài. . 1 L AKTUALNO, VABLJENI STE KURENTOVANJE 2004 Od 14. do 24. februarja Kurentovanje - čas, ki prinese magično veselje in razigranost ter pridih mističnosti - je ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Tradicionalno ptujsko Kurentovanje, katerega glavni pokrovitelj je Mestna občina Ruj, je enajstdnevna prireditev, ki se bo začela v soboto, dober teden pred pustnim torkom, s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask. Prireditve se bodo vrstile ves teden; v popoldanskem času bodo zaživele mestne ulice in trgi z nastopi artistov, uličnih gledališč, glasbenikov in drugih, zvečer pa se bo nadaljevala zabava v pustnih kostumih ob obilici dobre hrane in pijače v karnevalski dvorani, kjer bodo nastopale popularne domače in tuje glasbene skupine. Prireditev bo dosegla svoj vrh v nedeljo, s tradicionalno mednarodno pustno povorko, končala pa se bo v torek s pokopom pusta. Mestne ulice in trgi Otvoritvena slovesnost 44. Kurentovanja, 7. srečanje slovenskih pustnih likov in mask s povorko po karnevalski poti Karnevalska dvorana KINGSTON Karnevalska dvorana JASMIN STAVROS Mestni trg GREMCtNA VLAK, mjuzikl, ki bo najmlajše popeljal v čas charlestona (Gledališče Onikat) ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI Karnevalska dvorana KARMA, IVANA BRKIČ Mestni trg GLASBA TRADICIONALNIH AFRIŠKIH RITMOV S PLESALKAMI (Bobners united) ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI Karnevalska dvorana | PREDIN, KRESLIN Mestni trg ! ČAROBNO POTOVANJ. komična čarovniška predstava, primerna tudi za najmlajše, kjer se prepleta umetnost čaranja, ples, žongliranja z žogicami irt milnimi mehurčki. Otroci v predstavi aktivno sodelujejo. (Čarobna gledališče). etnografske Skupine in kurenti - koranti Karnevalska dvorana m 6 PACK ČUKUR, ŠANK ROCK Mestni trg ČARODEJ GUSTI, Pikanogavičke iz Stojne ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI Karnevalska dvorana NATALIJA VERBOTEN, PIKA BOŽIČ Mestni trg GLASBA IZ PERUJA (koncert) ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI Karnevalska dvorana, : MfeNIFICO Mestni trg GLUMAČI - humorna predstava popotnega gledališča (Teater Cizamo) ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI PTUJČAN GRE V EVROPO - enodejanka v 7 delih (Babji mlin) Karnevalska dvorana SOBOTA, 14. 2. 3 11.00- 13.00 'F) 20.00- 1.00 NEDELJA, 15. 2. 20.00-1.00 PONEDELJEK, 16. 2. 17.00-18.00 20.00-1.00 TOREK, 17. 2. 17.00-18.00 20.00-1.00 SREDA, 18.2. 17.00-18.00 20.00-1.00 ČETRTEK, 19. 2. 17.00- 18.00 20.00- 1.00 PETEK, 20. 2. 17.00- 18.00 20.00- 1.00 SOBOTA, 21. 2. Ob 11.00 20.00- 3.00 NEDELJA, 22. 2. 14.00- 17.00 17.00- 22.00 PONEDELJEK, 2I 17.00- 18.00 ČUKI Mestne ulice in trgi II . TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA arnevalskedvorana #, MSI 1 ■! stni trg 1 ČUDNA KAVARNA, komična zgodba v kateri se prepletajo čarovnije, pantomima, bruhanje ognja... (Čarobnojjledališče) ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI Karnevalska dvorana MB OTROŠKA MAŠKARADA, organizator CID Ptuj in DPM Ruj KafflLValak i dvorana SEVERINA Mestni trg Pokop pusta: SPEKTAKULARNA PREDSTAVA OGNJENEGA ARTISTA (Čarobno gledališče) ETNOGRAFSKE SKUPINE IN KURENTI - KORANTI Karnevalska dvorana MAJA ŠUPUT & ENJOY Prešernova ulica 1 EX TEMPORE - Ruj 2004, otvoritev razstave in podelitev nagrad, 21. februarja ob 11. uri KURENTOVANJE NI SAMO PRIREDITEV, JE DOŽIVETJE, KI GA ZAGOTOVO NE SMETE ZAMUDITI! ‘organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Lokalna turistična organizacija Ptuj, organizator Kurentovanja 2004 16.00-18.00 20.00-1.00 TOREK, 24. 2ffgj 16.00-18.00 20.00-1.00 GALERIJA TENZij Od 13. do 20. 2. Povabilo gostincem Lokalna turistična organizacija Ptuj, organizator 44. Kurentovanja, vabi vse gostince, da se v pustnem času pridružijo rajanju in pripravijo zanimivo gostinsko ponudbo. Zaželeno je, da se strežno osebje, kot veleva pustna tradicija, našemi. Gostinci lahko dobijo v času od 14. do 24. 2. dovoljenje za podaljšan obratovalni čas. Vlogo podajo na Mestno občino Ptuj, na oddelek za gospodarstvo. Od 15. do 19. 2. lahko gostilna obratuje do druge ure zjutraj naslednjega dne. Ostale dneve v času kurentovanja pa do četrte ure zjutraj naslednjega dne. Lokalna turistična organizacija Ptuj IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ Znova Marjetka! Meseca februarja Mestno gledališče Ptuj svojemu zvestemu občinstvu ponuja pestro izbiro gledaliških in drugih dogodkov. Zvrstilo se bo kar 12 otroških predstav, 2 mladinski, 4 predstave za odrasle in 10 gostovanj. Znova bo na odru zaživela ena najuspešnejših predstav gledališča Marjetka, str. 89, predstava Art je izbrana v tekmovalni del Celjskih dnevov komedije, ki se bo odvil februarja v Celju, prav tako predstava Jamr, le-ta pa v spremljevalnem delu festivala. Na dan slovenskega kulturnega praznika Mestna občina Ptuj podarja še svežo predstavo Baltimorski valček (preimera je bila konec prejšnjega leta), za katero je Petra Viđali v časniku Večer napisala, daje dobra predstava, z detajlnim režijskim konceptom in prav takšno igralsko izpeljavo. Igralci so izjemni. Janja Majzelj in Primož Ekart, sestra in brat v vseh variantah, oba lepa in prepričljiva v svoji bratsko/sestrski ljubezni. Sebastjanu Cavazzi so dane bolj tipske vloge razumevajočih zdravnikov, smešnih naključnih ljubimcev in pokvarjenih mešetaijev, a jih seveda fino obvlada, najbolj morda smešne ljubimske, potencirane s karikirajočimi jezikovnimi variantami. Sredi januarja je bila v Mestnem gledališču Ptuj že stota ponovitev predstave Ta presneta ljubezen. To je že četrta predstava gledališča, kije doživela svojo stoto ponovitev za Govorom malemu človeku, Marjetki in Ani in kralju. Je igra o ljubezni in spolnosti, namenjena pa je zaljubljenim in nezaljubljenim najstnikom. Pričetki le-te segajo nazaj v gledališko sezono 2000/2001, ko jo je Gojmir Lešnjak in Mojca Funkt. ustvarjalska ekipa zdaj že uveljavljenih mladih umetnikov, režiser Niko Kranjc Kus ter igralci Alenka Tetičkovič, Aljoša Koltak, Mateja Pucko in Gaber Kristijan Trseglav, premierno uprizorila na odru našega gledališča. Kasneje je Gabra Trseglava zaradi prevelikih obveznosti v drugih gledališčih enako uspešno zamenjal Miha Arh. Tako predstava niti enkrat ni izgubila na svoji svežini pristopa k tej, še posebej na gledaliških odrih redko obdelani tematiki, in to na svoj preprost vsem razumljiv način. Še posebej jo vedno znova hvaležno sprejme mlajša publika, kateri pa je tudi v bistvu najbolj namenjena. /#> še nagrada! V zadnjem mesecu prejšnjega leta so na Loškem odru v Škofji Loki gledališčniki nagradili svoje. In tokratno Severjevo nagrado za igralske dosežke v poklicnem gledališču je prejela prav tako lahko rečemo naša igralka Mojca Funkl, drugače stalna članica Mestnega gledališča Ljubljanskega, med drugim tudi za vlogo Calmele v predstavi Mestnega gledališča Ptuj Ay, Carmela! Rok Vilčnik UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI Izbrisani na drugačen način Minilo je kratkih 13 let samostojnosti naše države Slovenije. V maju bomo večji del te samostojnosti izgubili s pridružitvijo Evropski uniji. Torej smo letos zadnjič ’’praznovali” samostojnost v takšni obliki, kot smo jo poznali do sedaj, za katero smo se odločili na plebiscitu leta 1990. Poznejši dogodki so privedli do osamosvojitvene vojne in do prvih žrtev. Ena takih žrtev krutega agresorja je bil tudi naš someščan, kije moral po službeni dolžnosti izklopiti električno energijo, pri vojašnici na Vičavi, kjer so vojaki tedanje JLA grozili, da bodo zrušili naše mesto. Znane so besede uslužbenca tedanje JLA, ki sedaj uživa vse privilegije današnje oblasti: ”Vse jih je treba pobit!” In v tem vzdušju je padel prvi strel prav v Ptuju. Obstreljen je bil civilist, ki ni ogrožal nikogar. V spomin na te dogodke, ki so del naše zgodovine, sem v imenu SNS na zadnji lanski seji mestnega sveta pri sprejemanju proračuna vložil pobudo za postavi- MODROST MESECA tev spominskega obeležja v spomin na ta dogodek. Ker je omenjena stranka to pobudo vložila še drugič, je v predlogu predlagala simbolično vsoto 150.000 tolarjev. Predlog je v grozo in obup predlagatelja dobil podporo le treh svetnikov. Politične volje, da se ovekoveči ta dogodek, ni bilo v prejšnjem mandatu inje ni niti sedaj. Krona vsega dogajanja ob praznovanju tako pomembnega dogodka v tem prelomnem času za zavedne Slovence pa je bila osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti. Kaj reči ob programu, v katerem je bila edina svetla točka županov govor. Ob monodrami Gospa Margerita, ki nam jo je izvajala dramska igralka, sem nehote dobil občutek, da se iz nas zavednih Slovencev nekdo norčuje, kakor se je prefinjeno znala ponorčevati dramska igralka v kontaktu z občinstvom. Pri poslušanju skladbe Silvesterski poljub so se mi misli oddaljile na druge praznike, ki šele prihajajo. Nehote sem pomislil, a je mogoče, da je režiser proslave pozabil, da praznujemo Dan samostojnosti. Besedi izbrisani, ki jo v zadnjih mesecih tolikokrat slišimo, se tudi jaz nisem mogel izogniti. A se s ’’proslavljanjem” dogodkov izpred 13 let ne dogaja tudi svojevrsten izbris? Saj ob takšnih proslavah, ki se jih udeležujemo, ni zaznati kančka domoljubja in spoštovanja za zgodovinske dogodke, ki so nas pripeljali do lastne države. Peter Letonja — Najhujše zlo, za katerim trpi svet, ni moč zla, ampak šibkost dobrega. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 832-822, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Miljana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. SPREHOD PO VSEBINI Srečanja, obiski, sprejemi, proslave 4 Program prireditve ob kulturnem prazniku Mestne občine Ptuj S Turistično društvo Ptuj v prazničnem času okrasilo kostanj na Novem trgu 5 Občina si ne želi »prisvojiti« kabelskega sistema, ampak upravljati z občinsko lastnino v korist vseh občanov 6 Ali tako kot do sedaj, tudi naprej? 6 Sprejeta stališča do pripomb na loka- cijski načrt za hitro cesto Hajdina- Ormož 7 19 pobud in 2 vprašanji svetnikov 9 Stranke mestnega sveta sporočajo 11 Varna hiša bo odprla vrata konec leta 12 Mestni svet, kakor ga vidim jaz 12 Video kamere nadzirajo ekološke otoke 13 Čiščenje divjih odlagališč drago plačujemo vsi občani 13 Sejemska dejavnost za potrebe kmetijstva 14 Osnovna šola Olge Meglič - rekon- strukcija in adaptacija 15 Ozelenimo mesta v Evropski uniji 15 Dr. Bojan Pahor, novi direktor Bistre 15 Proračun MO Ptuj za leto 2004 se je pričel izvajati v januarju 17 Požar - dogodek, ki nas postavi na začetek 18 Vsi v sistemu ptujske CATV smo sedaj pomembni! 18 Mednarodni odnosi Mestne občine Ptuj v letu 2003 19 V uradu župana odslej tudi oseba za mednarodne odnose 19 SO let Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava 20 Mag. Milenku Rosiču je bil podeljen častni znak svobode RS 20 50 let Komornega moškega zbora Ptuj 21 Četrt Grajena pripravlja izdajo zbor- nika in muzejsko sobo v šoli 21 Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti 22 Zbirka razglednic v zgodovinskem arhivu na Ptuju 23 Arhitektovi načrti 24 Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta na temo "smo mladi, V spoštovanju med sabo imamo se radi" 25 Kaj počnemo v Mladinskem odseku PD Ptuj 25 Od Primoža Peterke do Kena Parka 26 Sprejem najboljših športnikov 27 Ptujski šport v letu 2003 - II. 28 Gledališče, prireditve, razstave 30 Veseli december na Ptuju - največja prireditev za otroke doslej 31 Naslovnica: Pričela se je dolgo pričakovana adaptacija poslopja OŠ Olge Meglič, kjer je nekoč domovala ptujska gimnazija. Foto: Aleš Šprah. f/zz/m/t 3 30. JANUAR / PROSINEC 2004 IZ MESTNE HIŠE Srečanja, obiski, sprejemi, proslave INOVATIVNO PREDNOVOLETNO SREČANJE Zupan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je 18. decembra pripravil prednovoletni sprejem za širšo javnost Sprejem seje začel z mislijo, ali smo sposobni mi, rojeni v 20. stoletju, tako uspešno razvijati naše mesto in se tako zapisati v zgodovino, kot so to znali naši predniki. Razvoj in inovativnost domaje dopolnil Foto: Langerholc dr. Matjaž Mulej z iztočnicami mednarodnih izzivov. Kdor ni inovativen, je v bistvu sam kriv za gospodarske in druge težave. Po tem uvodu je župan povabil vse udeležence v romanski palacij na kozarček in prigrizek, kjer se je prijetno druženje nadaljevalo še dokaj pozno v popoldne, tudi po zaslugi prijetne glasbe Tomija Kozarja. Tanja Ostrman Renault ŽUPAN PRIPRAVIL PREDNOVOLETNI SPREJEM ZA ČLANE UREDNIŠTVA PTUJČANA Ptujčan vstopa v 10. teto izhajanja 23. decembra seje župan dr. Štefan Čelan srečal s člani uredništva Ptujčana, medija Mestnega sveta MO Ptuj, kije z novim letom zakorakal že v deseto leto izhajanja. Vsak član uredništva je v sproščenem dialogu predstavil svoje poglede na izdajanje Ptujčana in svoja dosedanja prizadevanja v uredništvu ter videnje prihodnjega izhajanja. Za dolgoletno delo nekaterih članov, ki so z medijem že od ustanovitve, in zasluge vsem v uredništvu, seje župan zahvalil ter v krajšem nagovoru poudaril, daje napredek razvoja tega medija opazen. Ob koncu prazničnega novoletnega druženja so novemu letu nazdravili župan, direktor obč- Foto: Aleš Šprah inske uprave, odgovorna urednica in člani uredništva Ptujčana. Milena Turk OLGICA BO PRENOVLJENA 23. decembra je bil slovesen podpis pogodbe o rekonstrukciji in adaptaciji OŠ Olge Meglič med naročnikom del Mestno občino Ptuj in izvajalcem Gradbenim podjetjem Ptuj. Pogodbo sta ob prisotnosti novinaijev podpisala dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, in Samo Majcenovič, direktor Gradbenega podjetja Ptuj. "Prišli smo do pomembnega trenutka, ko bomo nehali govoriti in bomo začeli izvajati investicijo v OŠ Olge Meglič. Ta investicija bo omogočila normalne pogoje za kakovostno opravljanje dela, mladim pa bo nudila dostojne pogoje za izobraževanje. Pri izbiri izvajalca nismo bili pozorni samo na ceno, ki je morala biti dovolj ugodna, ampak tudi na izkušnje, ki jih imajo pri posegih v stare zgradbe. Taki posegi so namreč dokaj zapleteni in izbrali smo podjetje, ki ima reference tudi na tem področju. Rad bi se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem projektu na tak ali drugačen način, posebej pa bi rad izpostavil ravnatelja OŠ Olge Meglič Ervina Hojkerja in se mu zahvalil za razumevanje in korektnost ter vztrajnost kljub začetnim nesporazumom”, je med drugim dejal župan mesta Ptuj. V imenu učencev in kolektiva seje Ervin Hojker zahvalil in ta podpis označil za zgodovinski dogodek, saj bo tako Olgica ohranila svojo podobo. Ob 25-letnici obstoja je ta podpis kot darilo in zagotovilo, da bo šola obstala še naprej. Ob tej priložnosti je ravnatelj Olgice županu izročil koledar, ki so ga izdelali in likovno opremili učenci te osnovne šole ter original akvarel iz koledarja, ki predstavlja veduto Ptuja. Pa še nekaj podatkov o investiciji: - v prvi fazi se bosta porušili obe telovadnici in poslopje, kjer je bila prej knjižnica, ki pa je že lani postala prenevarna in se je morala izseliti, - obnovila se bo kuhinja po sistemu ločevanja čistih in neč- Od leve: Samo Majcenovič, direktor Gradbenega podjetja Ptuj, dr. Štefan Čelan, župan _ Mestne občine Ptuj. Foto: A. Š. istih poti, - obnovile se bodo sanitarije. Za ta del investicije je namenjenih 134 milijonov, rok za dokončanje del pa je 30. april 2004. Naslednje leto bo ponovni razpis za izgradnjo telovadnice in knjižnice z multivizijo. 13. DAN SAMOSTOJNOSTI -TUDI ZADNJI? 26. decembra praznujemo dan samostojnosti. V letu 2003 smo ta dan praznovali že trinajstič. Osrednja proslava na Ptuju je potekala v dvorani Gimnazije Ptuj. V programu, ki gaje pripravila Nataša Petrovič iz ZKD Ptuj, je nastopila Nataša Burger v vlogi učiteljice gospe Margarite, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Štefana Petka pa je poskrbel za glasbene užitke. Slavnostni govornik je bil dr. Štefan Čelan, župan Ptuja. V svojem govoru je izpostavil pro- blem pomena "biti neodvisen in samostojen”. "Samostojnemu človeku torej ne pišejo zakonov in pravil življenja drugi, ampak se zanje s polno odgovornostjo in razumom odloča sam. Tak človek - državljan - se seveda zaveda, da ne more živeti brez vrednot in to ne poljudnih, muhastih, sebičnih in neodgovornih, temveč predvsem vrednot, ki temeljijo na uporabi pameti in razuma, moralne odgovornosti in pravičnosti. Resnično svoboden in samostojen človek ni tisti, ki samostojnost in svobodo pojmuje kot anarhijo, neodgovornost, še manj tisti, ki je sebičen Foto: Langerholc in prezira druge ljudi, temveč le tisti, ki se zaveda, da je hkrati odgovoren za druge in zase. Hitro lahko ugotovimo, da vzporednica med samostojno človeško osebnostjo in državo ni naključna. Samostojen in zrel narod je samostojen samo toliko, kolikor so samostojni in zreli ljudje, ki ga sestavljajo”, je med drugim povedal govornik. PRVI DOJENČKI Župan dr. Štefan Čelan je prvi ponedeljek v letu 2004 obiskal porodni oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kot je to že nekaj let v navadi, je tudi tokrat župan predal prvo-in drugorojenemu otroku oziroma njunima mamicama šopek in nakazilo v vrednosti 25.000 tolarjev. Slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki bank, ki imajo podružnice na Ptuju, direktor podjetja Tenzor, direktorica Pikapolonice in direktor Term Ptuj ter seveda bolnišnično osebje z direktoijem na čelu, je potekala v prijetnem in sproščenem ozračju. IZ MESTNE HIŠE, OBVESTILA Foto: Marjan larvoda In kot zanimivost - prva dva dojenčka letos sta deklici, Ela in Nika. Zadnji otrok rojen v letu 2003 pa je deček. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI V LETU 2003 9. januaija je župan dr. Štefan Čelan sprejel najboljše športnike in predstavnike klubov. Zahvalil se jim je za tako dobro predstavljanje mesta Ptuja izven občinskih in velikokrat tudi državnih meja. Vztrajnost, premagovanje samega sebe, disciplina in pogum so po mnenju župana tiste vrline, ki odlikujejo naše športnike in ki Foto: Aleš Šprah jih ima ali bi jih naj imel tudi vsak uspešen človek. V sproščenem ozračju je podelil grb MO Ptuj na steklu 30 športnikom posameznikom in protokolarni stekleni kelih z grbom dvanajstim klubom. NOVINARSKA KONFERENCA OB PRIČETKU LETA 14. januaija je bila v Mestni hiši novinarska konferenca. Cilj konference je bil sprehoditi se s predstavniki medijev skozi dogajanja v MO Ptuj v letu 2003, ugotoviti, kaj od načrtovanih projektov je bilo storjenega in kaj ne ter zakaj. Predstavljeni so bili torej uspehi in neuspehi delovanja občine v prejšnjem letu. Vodji oddelkov in predstojnik občinske uprave, ki so bili prav tako prisotni, so izpostavili najpomembnejše projekte iz svojega področja. Vsi so prejeli tudi obsežnejše gradivo in zgoščenko s pregledom dela v letu 2003. Po konferenci, kije trajala malo več kot uro, je župan vse prisotne povabil, da še enkrat nazdravijo letu 2004 in zaželel vsem uspešno in korektno sodelovanje. Tanja Ostrman Renault SLOVENKA LETA 2003 BENKA PULKO PRI ŽUPANU "Skromnost se ne izplača!" Ptujčanka Bernarda Pulko -Benka, kije bila izbrana za Slovenko leta 2003, seje 20. januaija v Mestni hiši srečala z županom svojega rojstnega mesta ter z njim, njegovimi sodelavci in novinarji kar lep čas kramljala o nazorih, ki nas v življenju vodijo, predvsem pa o (nezadovoljstvu žensk s svojim družbenim položajem v naši in nekaterih drugih državah, ki jih je obiskala na svojem pet in pol let trajajočem samostojnem potovanju z motorjem. Povedala je, da so med vsemi ženskami, ki jih je srečala na potovanju, najbolj zadovoljno in vedro delovale prebivalke Nove Zelandije. 0 Indiji, o kateri je v svoji knjigi napisala, da je to edina država, ki bi se ji predvsem zaradi prometnega kaosa izognila, je na obisku v uradu župana povedala, da jo je najbolj prevzel spiritualni svet Indijcev, njihov izrazito razvit čut za dogajanje okrog njih in modrost izobražencev. Žalostna pa je podoba te dežele zaradi slabe osveščenosti in nizke izobraženosti večine prebivalstva, kar se kaže v ravnanju z industrijskimi izdelki. Kaj konkretno bo Benka počela v prihodnosti, ni razkrila, je pa prepričana, da bo vse, česarkoli se bo lotila, zagotovo uspešno, ker je v njej toliko pozitivne naravnanosti, da bi se težko kaj izjalovilo. Ptujčanom sporoča, da naj premočno zavedanje o svoji majhnosti nadomestijo z občutkom ponosa, ker živijo v tako lepem mestu in imajo bogato kulturno dediščino. Tudi Benki vsi doseženi uspehi največ pomenijo na Ptuju, v mestu, kjer seje njeno svetovno potovanje pričelo in zaključilo. ’’Skromnost se ne izplača!” je njena misel, ki jo želi prenesti in deliti z vsemi ljudmi. Dr. Štefan Čelan se ji je zahvalil za vse dosežke, saj so ti sila pomembni tudi za mesto Ptuj. Nihče se namreč ne spomni, da bi se o Ptuju v medijih pri nas in v svetu toliko govorilo in pisalo, kot se je v zadnjem času zaradi Benkinega potovanja. "Drugačnost je tisto, kar je potrebno. In pozitivni vzgledi, še posebej nenavadni, kot je tvoj. Ko družba dobi nove vzornike, jo ti večkrat potegnejo za seboj. Hvala ti za pogum, za dejanja, ki si jim bila kos.”, s temi besedami in z darilom - kristalno skledo z grbom MO Ptuj -seje zahvalil Slovenki leta 2003. Milena Turk Turistično društvo Ptuj v prazničnem času okrasilo kostanj na Novem trgu Ob okrasitvi mesta seje v preteklem letu vključilo tudi Turistično društvo Ptuj, kije poiskalo sponzoije in s 30 lučkami-snežaki lepo okrasilo ter osvetlilo kostanj pred Kreditno banko Maribor. V prihodnje bi bilo spodbudno, da bi tudi najemniki lokalov okrasili svoja pročelja in tako še bolj pritegnili kupce. Albin Pišek Foto: Marijan Petek Program prireditve ob kulturnem prazniku Mestne občine Ptuj G. februarja ob 18. uri bo osrednja slovesnost v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. 7. februarja bo Dan odprtih vrat kulturnih institucij (Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Mestno gledališče Ptuj, Zveza kulturnih društev, Območna izpostava JSKD, Mestni kino, Galerija Tenzor). 8. februar ob 17. uri bo brezplačen ogled predstave v Mestnem gledališču Ptuj Paula Vogel: BALTIMORSKI VALČEK. Režija: Tomi Janežič, igrajo: Janja Majzelj, Sebastijan Cavazza, Primož Ekart. V imenu Mestne občine vabljeni na prireditve ob kulturnem prazniku. AKTUALNO, OBČINSKA UPRAVA C AT V Občina si ne želi »prisvojiti« kabelskega sistema, ampak upravljati z občinsko lastnino v korist vseh občanov /jA ri iskanji pravi lasi L/ Ptuj, gre iskanju odgovora na vprašanje, kdo je lastnik kabelskega sistema v občini gre za vprašanje, kdo je postal lastnik prejšnje družbene lastnine, kar je bil kabelski sistem v letu 1987, ko se je začela njegova izgradnja. Vsi dobro vemo, da družbena lastnina ni bila zasebna lastnina. To vedo predvsem tisti občani, ki so posledice družbene lastnine občutili na svojem žepu. Tisti, ki so stanovali v družbenih stanovanjih, so v primeru, če so se preselili v drugo stanovanje ali svojo hišo, morali priključek za kabelsko televizijo plačati še enkrat. Zato, ker je prvi priključek, ki so ga plačali, postal družbena lastnina, ki se ne more prenašati. V procesu lastninjena nekdanje družbene lastnine so nastali novi lastniki, med njimi tudi občine, največkrat pa sama država. Slovenska država je velik del nekdanje družbene, sedaj državne lastnine, razdelila posameznim državljanom, vedno pa je to naredila na podlagi posebnega zakona. Kabelski sistem ne bi bil zgrajen, če njegovo izgradnjo ne bi financirali občani. Vendar občani niso postali lastniki tega sistema. Zakaj ne? Zato, ker jim nihče ni dal dokumenta, v katerem bi bilo napisano, da so lastniki. Alije občane takrat kdo zavajal z drugačnimi obljubami pa je drugo vprašanje. Za razumevanje pravne ureditve lastninske pravice do kabelskega sistema lahko naredimo primeijavo s financiranjem izgradnje telefonskega omrežja. Občani so plačevali na tisoče nemških mark za telefonski priključek, vendar je telefonsko omrežje postalo najprej družbena lastnina in kasneje državna lastnina, kar je še danes. Občani so dobili povrnjen le določeni del svojih vlaganj. Še se spomnimo referenduma o Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, na katerem smo odločali o načinu in višini vračila teh vlaganj. Navedbe v dopisu ’’iniciativ- nega odbora”, ki so ga občani dobili skupaj s položnicami za kabelsko televizijo, v katerem se govori o ’’zaščiti lastnine posameznih vlagatelj v CaTV”, so dejansko zavajanje občanov. Vsak občan, kije kdaj sklepal kakšno pogodbo, dobro ve, da je imel samo tiste pravice, ki so bile napisane v pogodbi. Člani navedenega ’’iniciativnega odbora” bi morali biti pošteni do občanov in povedati, daje pri pogodbi o sofinanciranju izgradnje CaTV iz leta 1987 občan nastopil samo kot posojilodajalec, ki daje krajevni skupnosti brezobrestno posojilo. Ni dobil nobene lastninske pravice, ampak samo pravico do vrnitve danega posojila v naslednjih treh letih. V kasnejših pogodbah pa ni šlo več niti za posojilo, ampak za običajno pogodbo o sklenitvi naročniškega razmerja. Občani so v isti situaciji kot v primeru sklenitve naročniške pogodbe za telefonski priključek v hiši. So lastniki aparata oziroma priključka v zidu in naročniki telefonskih storitev, nimajo pa nobene lastninske pravice do telekomunikacijskega sistema. Moje stališče je, da mora podobno, kot je država uredila vračilo vlaganj v telefonsko omrežje, tudi občina Ptuj urediti način vračanja vlaganj v kabelski sistem. Občinski svet seje odločil, da bo to storil z vzpostavitvijo zasebne lastnine posameznih občanov do premoženja kabelskega sistema v obliki delnic. Nekdanja družbena lastnina, ki jo je predstavljal izgrajeni kabelski sistem, je danes lastnina Mestne občine Ptuj. Menim, da mora vsako občinsko premoženje služiti potrebam vsem občanov. Zato na premoženje kabelskega sistema gledam na isti način kot npr. na premoženje osnovne šole ali zdravstvenega doma, kije v lasti občine kot ustanoviteljice. Občina mora ohraniti odločilen vpliv na upravljanje tega premoženja zaradi zadovoljevanja koristi vseh občanov, za kar potrebuje večinski lastninski delež. Zato ne more prenesti vsega premoženja v zasebno last. Mag. Metod Grah predsednik Komisije za ureditev statusa kabelskega sistema sedaj, tudi naprej? Ali tako kot do /73 položnico za plačilo CaTV naročnine so naročniki CaTV prejeli dopis samooklica-^7 nega iniciativnega odbora, ki pa je enostranski, zato moramo posredovati nekatere dodatne informacije. Dopisniki ugotavljajo, da si je Mestna občina Ptuj z Odlokom o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema CaTV Ptuj hotela prisvojiti kabelski sistem. Ugotavljamo, daje podpisnikom bolj kot odlok ustrezalo stanje brez vsakega formalnega akta. Tako so namreč delali do tedaj in delajo še sedaj. Tudi tisti, ki so ga pripravljali, so vedeli, daje odlok začasen in to do pridobitve ustrezne oblike organiziranja. Med pripravljavci odloka je bil tudi Boris Krajnc, kije kasneje vložil pobudo na ustavnem sodišču. Nihče od pobudnikov na ustavnem sodišču pa žal pri sebi ni ugotovil, da to, kar piše o mestni občini, velja tudi za mestne četrti (predvsem prejšnja sestava) torej tudi za njih v samooklicanih vlogah (danes) in da jim je bolje brez pravnega statusa - reda, kot z njim. Pobudniki bi želeli s soglasjem občanov-naročnikov obliko- vati civilno družbo. Cilj civilne družbe je, da se občanom vrne več kot 50°/o in zagotovi neprofitno delovanje. Med vrsticami je možno razbrati, da neprofitno delovanje vidijo le, če so zraven. Zato je prav, da pogledamo, kako je bilo takrat, ko so bili zraven. Ob tej priložnosti pa naj ne bo odveč informacija (moralna in še kakšna dolžnost?), kako je dosedanji operater in nekdanji UO CaTV, ki ne prizna formalne podlage v aktih, gospodaril s premoženjem CaTV. Podatke bom povzel po Poročilu o preveijanju računovodskih izkazov za obdobje 1. 1. 1998 do 31. 12. 2001, ki kažejo, kako so doslej nekateri zaščitili lastnino posameznih vlagateljev. - Nepriznana amortizacija s strani DURS-a za leto 2000 in 2001 - 57.768.000.00 tolarjev - Vlaganja, ki so sporna, ker so knjižena med stroški -46.473.000.00 tolarjev - Neevidentirane terjatve na računu in sporno evidentirane terjatve - 43.805.211.00 tolarjev Omenjene postavke skupaj znašajo 148.046.211.00 tolaijev in prikazujejo stanje v krajšem časovnem obdobju. Presojo o gospodarnosti (zaščite lastnine vlagateljev) ravnanja s sredstvi naročnikov pa prepuščamo AKTUALNO, MESTNI SVET bralcem. Ob dejstvu, da so pristojni s svojim ravnanjem v preteklih letih vplivali na zmanjšanje knjižne vrednosti CaTV premoženja za cca 57 milijonov tolaijev in 18 milijonov tolaijev (skupaj 75), ker je bilo vodenje knjigovodstva neustrezno, je DURS posledično ugotovil nastanek višjih davkov. Tako so na račun amortizacije zmanjševali knjižno vrednost in lahko govorimo o (ne)odgovomosti do CaTV premoženja. Mestna občina Ptuj in nadzorni svet so želeli ustaviti neustrezne poteze pristojnega operaterja in predsednika MČ in UO CaTV, saj bi z nadaljevanjem takšnega dela spravili premoženje CaTV na ’’boben”. Pojavlja se vprašanje, komu in za kaj služijo takšne rešitve? Po opravljenem pregledu finančnega poslovanja so pristojni dobili tudi določene naloge, s katerimi naj bi zaščitili premoženje CaTV. Ker županu Mestne občine Ptuj ni nihče sporočil niti enega podatka o izvedenih ukrepih, bomo verjetno to izvedeli po kakšnem poročilu organov, ki so ali bodo preverili poslovanje. Velja pa ugotovitev, da prikazani rezultati kažejo na odnos do CaTV premoženja do danes in niso primerna popotnica iniciativnemu odboru. Ob tem ne bo odveč ugotovitev, da so nekateri, ki so bili najbolj odgovorni za takšno stanje v letih 1999 do 2001, prejeli v obliki pogodb o delu, nagrad, sejnin in kilometrin skupaj okrog 2.3 milijona tolarjev po osebi. Mestna občina Ptuj (župan, svet mestne občine in uprava) želimo zaščititi občane, da bi prišlo do gospodarnejšega ravnanja s sredstvi CaTV in do zaščite pravic občanov. Sledita še dva cilja. In to je ustrezna razdelitev delnic vlagateljem ter ohranitev dela javnega premoženja, kar pa omogoča zagotavljanje javnega interesa. Zato odločno zavračamo stalno oviranje reorganizacije CaTV, ki jo peljejo posamezniki, ki se postavljajo v interesu občanov. Menim, daje in naj bo mestni svet tisti organ, ki naj izoblikuje in sprejme predloge in rešitve, ki bodo najboljši za CaTV. Občanom predlagamo, da naj zaupajo v institucijo občine, kijih bo sproti obveščala o vseh novostih in možnostih do končne reorganizacije CaTV. Novemu sistemu CaTV v obliki delniške družbe pa želimo pospešen razvoj tako v zagotavljanju novih tehničnih možnosti kot v širitvi v tista okolja, kjer še nimajo CaTV. Hkrati želimo, da tudi Ptuj pridobi svojo lokalno televizijo, ki bo tako uspešna, ko so lokalne TV v vseh večjih mestih v Sloveniji. Mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve 2. IZREDNA SEJA IN 14. REDNA SEJA IN MS MO PTUJ Sprejeta stališča do pripomb na lokacijski načrt za hitro cesto Hajdina-Ormož "31. 12. 2005 JE NAŠ SANJSKI ROK, K1 BI BIL MOŽEN POD PRA VLJIČNIMI POGOJI, REALNOST PA JE POLETJE 2006. * Jr a dnevnem redu prve letošnje redne seje, 26. januarja, so svetniki odločali in razpravljali o 11. točkah. Večina obravnavanih aktov je namenjenih urejanju osnovnošolskega izobraževanja. Sicer so se svetniki v tem letu sestali že 13. januarja na izredni seji, 2. po vrsti, kjer so potrdili izredno pomemben dokument - stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve Lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju MO Ptuj ter za navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj. 2. IZREDNA SEJA Zaradi aktualnosti obravnavane problematike poteka hitre ceste in ureditve okolice ob njej so se izredne seje udeležili tudi nekateri občani iz Tumišč, ki so zahtevali besedo. Udeležba občanov je na sejah mestnega sveta v naši državi prava redkost, čeprav so seje javne. Vendar pa razen svetnikov drugi prisotni ne morejo sodelovati v razpravah. Izredno sejo je bilo potrebno sklicati zaradi določenih terminskih rokov, po katerih bi morala biti ta faza - oblikovanje stališča mestnega sveta do pripomb in predlogov na lokacijski načrt -končana že 31. decembra lani. V MO Ptuj namreč želijo, da bi čimprej prišlo do začetka gradnje in izvedbe te zahtevne in dolgo pričakovane investicije, katere glavni nosilec je država. Njena predračunska vrednost je ocenjena na 7 milijard tolaijev (za primeijavo: občinski proračun znaša okrog 5 milijard tolaijev, od tega je 2 in pol milijardi strogo namenskega denaija). Kot načrtujejo, naj bi bila poleti 2006 hitra cesta z navezovalno in priključnimi cestami ter mostom čez Dravo zgrajena. ”Moj apel svetnikom je takšen: imejte veliko mero modrosti pri odločanju o tem. Če danes oddamo ta dokument, bo država še v tem letu pričela z odkupovanjem zemljišč. 31. 12. 2005 je naš sanjski rok, ki bi bil možen pod pravljičnimi pogoji, realnost pa je poletje 2006. V tem trenutku je pomembno, da zadeve ne zadržujemo, in da tistim, ki nam dokazujejo, daje ta popolnoma lokalnega značaja, pri tem ne pomagamo. Poskusimo ta vroči kostanj čimprej oddati na drugo dvorišče. Zdaj nam namreč tako ministrstvo kot Dars dopovedujejo, češ, mi bi že bili pripravljeni, le vi na lokalni ravni se niste kos dogovoriti," s temi besedami je župan nagovori svet, kije nato s 23 glasovi soglasno potrdil predlagani sklep. V času javne razgrnitve je bilo podanih 15 pripomb, ki se nanašajo na rešitve v lokacijskem načrtu, dve pripombi na premoženjsko pravne zadeve in pripomba Kmetijsko-gozdarskega zavoda v zvezi s pogoji za delovanje Osemenjevalnega centra za proizvodnjo bikovega in meija-ščevega semena, ki bi jih bilo treba upoštevati pri projektira-nju.V razpravi pa je le malo svetnikov izrazilo pomisleke do nekaj neupoštevanih pripomb. Janez Rožmarin je želel, da se v načrt vnesejo časovni termini za cestno infrastrukturo lokalnega značaja (pločnik, kolesarske steze, kanali-zacja ...) na Zagrebški cesti, ki bo v naselju Suha Veja v izvenni-vojskem križišču nadvozila hitro cesto. Peter Pribožič je opozoril na nevarnost okužb uvoženih živali, valilnih jajc, živalskega semena in zarodkov v karanteni zaradi vplivov ceste, ki bo vodila mimo objektov Kmetijsko-gozdarskega zavoda. Milan Čuček je povedal, da je odbor za Od leve sedijo: Srečko Šneberger, Dejan Levanič, Maks Lečnik in Janez Vrtič. V ozadju ptujski novinarji. Foto: Langerholc okolje in prostor obravnaval to problematiko in ugotovil, da bo delovanje zavoda, ki je na sedanji lokaciji že zdaj omejeno, veijetno potrebno v celoti preseliti. Dobili pa so tudi pojasnilo, da usklajevanja za preselitev že intenzivno potekajo. Aktualna lokacija je v Novi vasi, sedanji uporabnik teh zamljišč je Perutnina Ptuj. Ignac Vrhovšek je menil, daje beseda tujek napačna za poimenovanje ceste, ki je dandanes nuja v nekem bivalnem okolju. Konrad Rižner je kot zadnji razpravljalec svoje kolege svetnike pozval, naj zaključijo razpravo, kajti roki se tako ali tako že zamikajo. If 30. JANUAR / PROSINEC 2004 MESTNI SVET 14. REDNA SEJA -ŠOLSKO OBARVAN DNEVNI RED Po obveznih pobudah in vprašanjih je svetnike na dnevnem redu 14. seje čakala obravnava letnega programa športa za leto 2004, dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj po skrajšanem postopku in spremembe ustanovitvenih odlokov treh osnovnih šol (Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič) zaradi spremembe dosedaj veljavnih šolskih okolišev. Te tri osnovne šole bodo imele v prihodnosti skupen šolski okoliš. Na dnevnem redu je bil tudi program ukrepov za zagotovitev smotrne izrabe zmogljivosti osnovnih šol za šolsko leto 2004/05. Ustanovitelj, tj. občina, mora na podlagi Odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol iz leta 1998 določiti zmogljivosti šol in zagotoviti izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja na vseh ali večini svojih osnovnih šol v eni izmeni, če je to možno. Šole, ki pa bodo izvajale pouk v več kot eni izmeni, morajo pridobiti soglasje ustanovitelja. Ta sme šoli izdati soglasje le v primeru, ko je pred tem poskušala s potreb- nimi ukrepi zagotoviti vsem ali večini šol poučevanje v enoizmenskem pouku. Skratka s programom ukrepov se želi čim več ptujskim osnovnošolcem zagotoviti šolanje v eni izmeni - dopoldan in izrabo prostorskih kapacitet na OŠ Mladika, hkrati pa zmanjšati prezasedenost na OŠ Ljudski vrt, saj tam ne bo več toliko pouka potekalo v drugi izmeni. Kot je razvidno, je bil dnevni red januarske seje zelo ’’osnovnošolsko” obarvan. Večina obravnavanih aktov namreč ureja področje šolstva oz. družbenih dejavnost. Sledil jim je odlok za ureditev plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. 33 strani obsegajoče delovno gradivo omenjenega odloka sta vložila svetnika LDS-a Maks Ferk in Emil Mesarič. Pripravljali pa so ga pravnika Petra Kosec in Boštjan Ferk ter študent prava David Valič. Pri volitvah in imenovanjih so svetniki odločali o soglasju k imenovanju Jurija Šarmana za direktorja-koordinatorj a Centra interesnih dejavnosti Ptuj, o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svete ptujskih osnovnih šol in svet Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Milena Turk 19 POBUD IN 2 VPRAŠANJI SVETNIKOV Klopi ob sprehajalni poti proti Termam, hitrostne ovire na cesti v Orešje, pločnik in prehod za pešce na Ormoški ... Pobude Avgusta Laha: 1. Ob sprehajalni poti na brežini Drave od mostu za pešce proti Termam naj se namestijo klopi, podobne kot stojijo v mestnem parku (beton, les). Odgovor: Pobudo bomo skušali realizirati v letu 2004 v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, vendar moramo predhodno pridobiti soglasje lastnika - Dravskih elektrarn. 2. Če je glede na širino ceste možno, naj se s prekinjeno črto označi sredino voznega pasu od križišča pri vojašnici po Vičavski cesti in naprej v Orešje oz. z neprekinjeno črto, kjer je to potrebno. Odgovor: Cesta Vičava-Orešje-Čreta je rekonstruirana do trgovine Sekvoja, vendar zadnjih 300 metrov brez zaključne plasti. Po položitvi le-te bo v letu 2004 začrtana talna signalizacija. 3. Namestijo naj se hitrostne ovire na nevarnih, predvsem pa na ravnih odsekih na cestišču v smeri Vičavske ceste in naprej v Orešje (ovire naj bi bile vsaj takšne ali podobne, kot so na Poti v Toplice na Bregu). Odgovor: Ob navedeni cesti je zgrajen pločnik. Dovoljena hitrost je 50 km/h. Za umirjanje prometa bi bilo potrebno opraviti večkratno kontrolo hitrosti s strani policije, kar bi bil najučinkovitejši ukrep. 4. V Ulici Vide Alič se naj namesti prometni znak za prepoved vožnje za večja vozila (tovorna vozila in avtobuse). Odgovor: Pobudo je obravnaval SPVCP. Namestili bomo ustrezne prometne znake, ki bodo prepovedovali vožnjo po tej ulici. ♦ ♦♦ Odgovori podani na 13. seji, 22. decembra Pobude Petra Pribožiča: 1. Naj se uredi pločnik in prehod za pešce pri gostilni Kuhar na Ormoški cesti. Od avtobusnega postajališča do ceste proti Ranci ter ob Rogoznici in naprej do stare Ormoške ceste v smeri Ribiške poti ni pločnika, prehod za pešce pa naj se zariše pri gostilni Kuhar, ker je nujno potreben za varen prehod cestišča do pločnika na levi strani cestišča. Odgovor: Pobudo smo posredovali Direkciji RS za ceste, ker je cesta državna. 2. Naj se obnovi zastarela javna razsvetljava ob Ormoški cesti (zamenjava lesenih stebrov, zastarelih luči). Zagotovili bi boljšo osvetljenost pločnika ob Ormoški in s tem tudi boljšo varnost pešcev in kolesarjev. Odgovor: Javna razsvetljava je dotrajana, vendar nam razpoložljiva proračunska sredstva ne zadoščajo za obnovo dotrajane javne razsvetljave. ♦ ♦♦ t Pobuda Maksa Lečnika: Po izvedeni rekonstrukciji javne razsvetljave na Mariborski cesti se naj v najkrajšem času uredijo prekopane dovozne ceste ter se na istih lokacijah uredijo neurejeni kanalizacijski prekopi. Odgovor: Izvajalec javne razsvetljave je vse prekope postavil v prvotno stanje. ♦ ♦♦ Pobuda Konrada Rižnerja: Naj se pozove Slovenske železnice, da uredijo prehod čez progo med trgovino Borovo in Rogozniško cesto za invalide. Prečkanje proge je invalidom na vozičku onemogočeno, zato jih morajo spremljevalci z vozičkom vred prenesti. Odgovor: Pobudo smo posredovali Slovenskim železnicam. Herbert Glavič ♦ ♦♦ Vprašanje in pobuda Marije Magdalene 1. Kdaj bo realiziran sklep mestnega sveta iz leta 2000, da bo MO Ptuj ustanovila Varno hišo za žrtve nasilja v družini? 2. Mestni svet naj uvrsti na prvo naslednjo sejo sveta razpravo z naslovom: Nasilje nad ženskami - stanje v Mestni občini Ptuj. Odgovor: MO Ptuj je pristopila k realizaciji navedenega sklepa mestnega sveta o ustanovitvi Varne hiše. Zagotovljeni so prostori v lasti MO Ptuj. Trenutno je projekt v fazi projektiranja, ki se bo nadaljeval s preureditvijo prostorov. Vama hiša bo pričela delovati ob koncu leta 2004. MO Ptuj in Center za socialno delo Ptuj pridobivata podatke o stanju nasilja nad ženskami od pristojnih institucij, kijih bomo v začetku leta 2004 v obliki informacije pripravili za mestni svet. V okvira informacije bodo predstavljeni tudi projekti, kijih izvaja in sofinancira MO Ptuj. Maja Erjavec ♦ ♦♦ Pobude mag. Borisa Gerla: 1. Potok Rogoznica in njeni pritoki naj se ohranijo čim bolj naravni. Odgovor: Če se bodo nadaljevala vzdrževalna in sanacijska dela v dolini potoka Rogoznica, bomo skušali upoštevati vse naravovarstvene pogoje in zahteve trajnostnega razvoja, s ciljem ohranitve potoka Rogoznica in njenih pritokov čim bolj naravnih. 2. Naj se pripravi odlok o uporabi oz. neuporabi škropiv v MO Ptuj; za poljedelstvo naj bi priporočali integrirano pridelavo, vrtičkarjem pa bi priporočali samo biopridelavo. Odgovor: Uporabo škropiv določa Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih in podzakonski predpisi, nadzor nad uporabo teh sredstev pa izvajajo republiški inšpektorji. V letošnjem letuje bil na podlagi zakona izdan pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. list RS, št. 62/03). Izvlečke pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev bomo objavili v eni prihodnjih številk Ptujčana. 3. Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj naj izdela listo prepovedanih herbicidov in škropiv, listo uporabnih sredstev za integrirano predelavo ter listo sredstev za bioprede-lavo in ekološko sprejemljivo pridelavo. Odgovor: Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj smo z dopisom zaprosili za pripravo odgovora, ki vam ga posredujemo v prilogi. Klavdija Petek Priloga: »V Sloveniji je bil sprejet Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR), Ur. I. RS. št. 45/01, in Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), Ur. I. RS. št. 11/01, na njuni podlagi pa tudi podzakonski akti. Med njimi je bil izdan tudi pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz Fitomedicine; Ur. I. RS, št. 36/02. Na podlagi teh predpisov morajo vsi kmetijski pridelovalci opraviti izobraževanje in opraviti izpit. Po pretečenih treh letih bodo morali opraviti obnovitveni tečaj iz področja varstva rastlin. Trenutno intenzivno potekajo tečaji za izvajalce varstva rastlin na celotnem območju, ki ga pokriva naš zavod. Glede integrirane pridelave so bili sprejeti trije pravilniki o integrirani pridelavi, in sicer za sadje, vrtnine (zelenjavo), grozdje ter vina. Izšli so v Ur. I. št. 63/2002. Pravilniki predvidevajo izdelavo Tehnoloških navodil za posamezna področja. Navodila pripravi strokovna skupina v tekočem letu, potrdi in objavi Ministrstvo za kmetijstvo do 15. decembra in velja za naslednje leto. Vsi pridelovalci, ki želijo pridelovati kmetijske rastline po načelih integrirane pridelave, se morajo v ta namen prijaviti kontrolni organizaciji v kontroli integrirane pridelave. Kontrola pri proizvajalcih se vrši v skladu s sprejeto zakonodajo. Glede na zastavljeno vprašanje ali zahtevo je odgovor naše službe, da področje uporabe fitofarmacevtskih sredstev podrobno ureja zakonodaja, ki tudi določa, kdo in kdaj izdaja podrobna navodila za uporabnike FFS sredstev. Pravilniki o integrirani pridelavi pa še posebej določajo potrebno izdajanje tehnoloških navodil, ki je posebej zahtevna naloga in se pripravlja za celotno Slovenijo. Peter Pribožič vodja KSS oddelka pri KGZ Ptuj" 4. Mestnemu svetu naj bo mesečno predloženo poročilo o spremljanju kakovosti zraka, pitne vode, površinskih voda in kakovosti zemlje, in sicer: - Zavoda za zdravstveno varstvo, ki vrši stalno kontrolo fizikalno-kemijskega in bakteriološkega stanja pitne vode in poda mnenje o primernosti in higienski neoporečnosti pitne vode; - poročilo o preiskavah kakovosti površinskih voda na našem območju; za kvaliteto površinskih voda, ki pritekajo iz sosednjih občin, se zahteva poročilo o kakovosti vode na njihovem območju v istem obsegu; - poročilo o kakovosti zemlje - rezultate preiskav se zahteva po opravljenem gnojenju in škropljenju enkrat letno in se predložijo mestnemu svetu. Odgovor: Poročila o stanju pitne vode bomo poskusili pridobiti. Kar se tiče preiskav kakovosti vodotokov, se po zakonu vrši monitoring le na večjih vodotokih porečja, za kar je pristojna država. Tudi monitoring v zvezi s kakovostjo zemlje ni v pristojnosti lokalne skupnosti. Če bi želeli vršiti ta monitoring, bi morali zagotoviti proračunska sredstva občine in izbrati pooblaščenega izvajalca, ki bo opravljal te meritve. 5. Ugotoviti je potrebno število priključkov na kanalizacijo in kje manjkajo. Vodjo Centralne čistilne naprave Ptuj naj se pozove, da mestni svet seznani s stanjem centralne čistilne naprave, kakšna je njena zmogljivost in njene omejitve ob sedanjih obremenitvah. Odgovor: Pobudo bomo posredovali Komunalnemu podjetju Ptuj. 6. Poskrbeti moramo za varovanje potokov in njihovih pritokov, zato ne izvajajmo regulacij in komasacij potokov in njihovih pritokov, ker le-te pomenijo izgubo potoka in njegovih pritokov (kot je npr. regulacija in komasacija površin ob potoku Rogoznici in Grajeni, ki so dokaz neodgovornega ravnanja). Odgovor: Za vse posege v vodotoke in vodna zemljišča ob njih si je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo - Agencije RS za okolje. Herbert Glavič ♦ ♦♦ Pobuda Mirka Kekca: Vodstvo in strokovne službe MO Ptuj naj se aktivno vključijo v pridobivanje sredstev državnega proračuna za nadaljevanje vzdrževalnih in sanacijskih del v dolini Rogoznice. Odgovor: Pobuda se bo proučila in ko bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS razpisalo sredstva za agromelioracijska dela, bomo za ta sredstva tudi kandidirali. Klavdija Petek ♦ ♦♦ Pobuda ^ Mestne občine Ptuj. Končuje se mednarodno leto invalidov. V tem letu je MO Ptuj sicer pomagala soustvariti kar nekaj dogodkov hendikepiranim ljudem iz našega okolja. A vseeno jih še vedno ne ’’spusti” k sebi. Invalidne osebe na vozičkih enostavno ne morejo do župana ali drugih uradnikov. Odgovor: Kljub temu, daje pobuda sprejemljiva zaradi potreb, se pri realizaciji pojavlja kar nekaj težav. Mestna hiša sodi med spomeniško zaščitene objekte, kar moramo upoštevati pri zunanjem izgledu pa tudi pri vseh posegih v Mestno hišo. Rešitve, ki so možne, pa so vedno povezane z večjim posegom v proračun. Pri sedanjem poslovanju s strankami obstajajo nekatere druge možnosti. Tako je po poprejšnji najavi sprejem invalidov možen iz dvoriščne smeri, pri čemer se zagotovi, da vsak delavec občinske uprave pa tudi župan pridejo in sprejmejo invalidno osebo. Trajnejšo rešitev bi predstavljala postavitev dvigala na dvoriščni fasadi Mestne hiše. ♦ ♦♦ Vprašanje in pobuda Petra Letonje: 1. Zakaj seje podjetje CaTV Ingel Ptuj, d.o.o., brez predhodnega soglasja stanovalcev odločilo, da izklopi stari sistem napeljave posameznih priključkov z obrazložitvijo, daje prišlo do velike tehnične napake? Pobudo smo posredovali pod- jetju CaTV Ingel, d.o.o., ki je podalo naslednji odgovor: "V skladu s programom razvoja CaTV je neobhodna tudi obnova notranjih instalacij v več stanovanjskih objektih (8 blokih). Obstoječe instalacije so večinoma starejše od 15 let in s tem tehnološko zastarele. Obnova instalacije se izvede le na osnovi soglasja lastnikov stanovanj v skladu z 31. členom Stanovanjskega zakona RS in 2. člena (točka 10.1 in 10.2) ter 3. člena ZGO. Z načinom obnove smo zagotovili: kvalitetnejši sprejem TV in RA signala, možnost vključitve digitalnih paketov, nadgradnja interaktivnih storitev, nemoteno vzdrževanje posameznih priključkov, onemogočen vpliv med naročnik in 100% nadzor nad priključki. Glede pobude o ustanovitvi komisije, ki bo preverila, kaj se dogaja po blokovskih naseljih s starim CaTV sistemom, pa tole: 1. stari sistem razvoda ostane nedotaknjen, 2. po vkjučitvi obnove se stari ne vzdržuje več. Operater: Rudi Zemljič” 2. Pobuda se navezuje na prejšnje vprašanje. Svetnik predlaga, da se ustanovi komisija, ki bo preverila, kaj se dogaja po blokovskih naseljih s starim CaTV sistemom in se s poročilom seznani mestni svet. Odgovor: Nadzor nad upravljanjem in delom operaterja je imel UO CaTV. In pristojnost tega je bila tudi, da se seznani s ključnimi problemi CaTV. V kolikor so se zgodile kakšne nepravilnosti v zvezi z delovanjem CaTV, je prav, da se navedejo konkretno, da bi lahko pridobili odgovor operaterja ali druge pristojne službe. Mag. Janez Merc 3. S Komunalnim podjetjem in Slovenskimi železnicami naj se najde skupna rešitev za prestavitev dotrajanega glavnega voda vodovoda izven dvorišča Centralnih delavnic na Osojnikovi cesti na Ptuju. Odgovor: Pobudo smo posredovali Komunalnemu podjetju Ptuj. Herbert Glavič STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SMS je aktivna stranka strankamladihslovenije V lanskem letuje svetniška skupina SMS doživela veliko pozitivnih odmevov na aktivnosti v mestnem svetu in v okviru Koalicije za drugačen Ptuj. Ugotavljamo, da še ni skladnega razvoja dejavnosti in da sta mladina in kultura še vedno potisnjeni ob stran. Obstajajo celo tendence za zmanjševanje sredstev na teh področjih. To je za nas seveda povsem nesprejemljivo. Predlagali in zahtevali smo pričetek priprave za izgradnjo ’’skate poligona”. Tudi na drugih področjih, ki se dotikajo prihodnosti, posebej mladih, moramo še veliko postoriti. Pozivamo vse občanke in občane naše občine, da se s svojimi idejami in sugestijami oglasijo na naš naslov ptuj@sms.si Robert Križanič, predsednik, za Mestni odbor SMS Ptuj V novem letu novi dosežki Vstopili smo v leto 2004. V Združeni listi socialnih demokratov Ptuj vam želimo vse najlepše in najboljše v letu, kije pred nami! Na 9. redni seji Združene liste socialnih demokratov Ptuj smo se med drugim pogovarjali tudi o novem predlogu zakona, kije namenjen razvoju 14. regij v Sloveniji. Izrazili smo zadovoljstvo, da so napori, ki so bili vloženi za regijo Spodnje Podravje, končno uresničeni. V Združeni listi se vsa leta zavedamo razvojnega zaostanka Spodnjega Podravja. Tega problema smo se zavedali tudi v koaliciji Za boljši Ptuj, kjer je bila regija Spodnje Podravje eden izmed ciljev koalicije. Mladi forum ZLSD Ptuj je novo leto začel v polni hitrosti. Že 14. februarja prirejajo okroglo mizo z naslovom "Komunistične osebe nekoč in danes”. Okrogla miza bo v Kolnkišti, 14. 2. 2004, ob 17. uri. V začetku marca pa se bo pričela serija okroglih miz na temo človekove pravice. Tema prve okrogle mize bo istospolna usmerjenost. Želimo Vam prijeten mesec februar! Mirjana Nenad Ali Ptuju grozi še ena nesmotrna prodaja občinskega premoženja V mestu se šušlja, da občinska oblast išče dodatne vire za občinski proračun. Opravljena je prodaja sejmišča in zato se sedaj kot zrela hruška ponuja parkirišče na nekdanjem vojaškem skladišču ob Volkmetjevi cesti. Parkirišče je v neposredni bližini centra mesta, je veliko in povrh še nekoliko dvignjeno nad Potrčevo cesto. Lokacija je zelo privlačna za novodobne poslovneže. Zagotovo so številni trgovci pripravljeni za nakup takšne lokacije. Sedaj je to še zadnje večje parkirišče brez zapornic in pobiranja parkirnine. Izkoriščenost parkirišča med tednom dokazuje, da takšen javni prostor občani in tisti, ki prihajajo v mesto, nujno potrebujemo. Za ohladitev prodajnih apetitov predlagamo, da se župan s svetniki poda na ogled v dopoldanskem času in se skupaj prepričajo, da javno parkirišče mesto krvavo potrebuje. Eventualna prodaja bi na ta prostor veijetno pripeljala še nekaj trgovcev in s takšnim korakom bi se problematika parkiranja na Ptuju dodatno zaostrila. Na parkirišču je tudi veliko skladišče dobrodelne organizacije Karitas. Za to dejavnost bi odprodaja pomenila veliko in nerešljivo težavo z izgubljenimi prostori. Svetnika Nove Slovenije odločno nasprotujeva prodaji, saj dobro veva, da se denar hitro porabi, potem pa bomo čutili posledice vsi in za zmeraj. Občinski svetniki, ne pozabimo, da smo pred volitvami obljubili, da bomo delali za dobrobit vseh občanov in smotrno ravnali z občinskim premoženjem, kar je naša osnovna naloga. Svetnika Nove Slovenije meniva, daje potrebno to dejanje preprečiti in se modro odločiti. Janez Rožmarin, svetnik MS MO Ptuj ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov 22. novembra je bilo v Varaždinu v republiki Hrvaški mednarodno srečanje z namenom mednarodnega sodelovanja Hrvatske narodne stranke (HNS) in MLD-ja. Ptujsko delegacijo so sestavljali Nina Horvat, Luka Žižek in Vasja Strelec. Med delovno-družabnim obiskom smo prišli na idejo, da bi lahko pripravili kakšen projekt skupaj. In porodila seje ideja o skupnem čiščenju Drave, ki bi jo pripravila varaždinska HNS in ptujska MLD. Poleg same ekološke akcije bi pokazali, da mladi lahko sodelujemo kljub napetostim med državama. 1. decembra, dan boja proti AIDS-u, je MLD delil letake o AIDS-u in o nevarnosti, ki jo predstavlja. V času od 19. do 21. decembra smo se v MLD-ju odločili izpeljati projekt ’’Mladi mlajšim”. V okviru tega projekta smo organizirali stojnico, kjer smo zbirali igrače, ki bodo nato s Skupnostjo centrov za socialno delo posredovane otrokom. S celotno akcijo želimo zbuditi občutek za pomoč in solidarnost med mladimi, saj smo prepričani, daje to vrlina, na kateri je potrebno graditi že v mladosti in nato skozi celo življenje. Vasja Strelec, za Mestni odbor LDS in MLD Ptuj Lep pozdrav vsem Ptujčanom v novem letu 2004! Z novim letom smo se pričeli spopadati s številnimi problemi v našem okolju! V ospredju je načrtovanje dragih, zdravju škodljivih velikih sežigalnic. Zakaj seje država odločila za gradnjo sežigalnic? Na področju ravnanja z odpadki je toliko boljših možnosti, daje kar težko razumeti takšno odločitev. Zagovarjamo druge, manj nevarne odločitve, ki bi omogočale izkoristek surovin, predvsem pa bi ščitile zdravje ljudi. Varovanje zdravja ljudi, okolja z živo in neživo prirodo mora imeti v vsakem primeru prednost pred tehnološkimi postopki sežiga, ki sprosti velike količine zelo nevarnih plinov, pepel pa predstavlja koncentrat težkih metalov, glede na sestavo škodljivih človeku in okolju. V Ptuju obratuje sosežigalnica OPTE, d.o.o., o kateri vemo bore malo, saj nismo dobili do sedaj nikakršnega poročila ali obvestila o tem, kaj se sežiga, kdo sežiga, kdo meri izpušne pline, kdo vrši nadzor, kdo poroča, komu je odgovoren, kdo je ogrožen? Odpira se vrsta vprašanj in človek si lahko misli vse najslabše. Lahko pride do akutnih ali pa kroničnih zastrupitev, lahko pride do takšnih sprememb v okolju, ki so nepopravljive in predstavljajo tako veliko škodo, kije ne moremo z ničemer popraviti! Sedaj posedujemo samo poročilo Ministrstva za okolje, prostor in energijo za leto 2002 Okolje v Sloveniji, kjer na strani 17 v zadnjem odstavku piše, da ima za sosežig odpadkov med ostalimi štirimi sežigalnicami dovoljenje "za predelavo odpadkov (uporaba odpadkov kot gorivo)” tudi OPTE Ptuj. Komentar ni potreben! S to nič kaj veselo novico se poslavljamo. Boris Gerì, Zeleni Slovenije SLS - Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Ptuj Vsem občanom in občankam prijetno praznovanje dneva kulture. Slovenska ljudska stranka Ravno ob praznovanju kulturnega praznika je morda čas, da se povprašamo, kolikšna je raven kulture slovenskega naroda in ali se zavedamo, daje problem odpisanih resničen problem; način rešitve tega problema pa bo odraz kulture posameznika in družbe kot celote. V naši stranki se zavedamo teže problema in njenih posledic, zato se zavzemamo za takšen način reševanja problema, ki bo omogočil popravo krivic dejansko upravičenim. Istočasno pa se zavzemamo za upoštevanje načela omejenega izplačevanja odškodnin. Upamo, da se bo problem rešil brez referenduma, s politično modrostjo oz. sprejemom ustavnega ali drugega ustreznega sistemskega zakona. MO SLS Ptuj dfypcàn 11 5. SEJA KOLEGIJA ŽUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA Varna hiša bo odprla vrata konec leta / je bo nova lokacija ptujskega sejmišča? // - Od pripravljenosti ostalih občin za sofi- fy I nanciranje prestavitve objektov enot vrtca Ptuj je odvisna investicija v Domu upokojencev -Varna hiša bo odprla svoja vrata že v tem letu Župani so na dnevni red prvega letošnjega kolegija uvrstili kar nekaj aktualnih tem. Seznanili so se z vsebino delovnega gradiva predloga Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki že določa 14 razvojnih zvez občin in s tem umešča Ptuj v slovenski prostor kot regionalno središče. Problem povezan z novo lokacijo ptujskega sejmišča je bil izpostavljen že na ptujskem mestnem svetu, zato so ga župani uvrstili na dnevni red. V ta namen je Kme-tijsko-gozdarski zavod Ptuj pripravil gradivo, v katerem dokazuje, da ima sejmišče na Ptuju svojo bogato tradicijo ter daje ptujsko sejmišče povezalo kmetije iz širšega območja Podravja. Kupci na sejmišču so bili in so še iz cele Slovenije. Poudarjajo, da sejemska dejavnost predstavlja obliko povezovanja podeželskega in mestnega prostora v smislu ponudbe in prodaje kmetijskih pridelkov. V razpravi so župani za potrebe sejemske dejavnosti ponudili dve možni lokaciji, in sicer v Markovcih in v Kidričevem. Predlagali so, da se do ponujenih lokacij opredeli stroka. Župani so se seznanili s statističnim pregledom števila otrok v Vrtcu Ptuj. Razvidno je, da tretjina otrok prihaja v ptujske vrtce iz bližnjih ali bolj oddaljenih občin. Največ otrok iz zunanjih občin prihaja v ptujske vrtce iz: Občine Videm - 66, Občine Hajdina - 64, Občine Destrnik - 22 in iz Občine Gorišnica - 22. Glede na potrebe Doma upokojencev Ptuj po večjih prostorskih kapacitetah in po širitvi bi bilo potrebno sprostiti lokacijo, na kateri danes obratujeta dve enoti ptujskega vrtca. Če bo do investicije v Domu upokojencev prišlo, bo potrebno enoti vrtca Spominčice in Mačice na Potrčevi 9 in 9/a preselit na novo lokacijo. Mestna občina pa seveda računa, da bodo ostale občine sodelovale pri sofinanciranju te investicije. Direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin je predstavil dopolnjeno gradivo o projektu Vame hiše na Ptuju. 0 potrebah po Varni hiši na Ptuju za širše okolje so župani že govorili na prejšnjih sejah kolegija. Tokrat so soglasno podprli ta projekt. V naslednjem letu pa bodo v proračunih občin zagotovili potrebna sredstva za delovanje Varne hiše. Po zagotovilih direktorja mag. Mirana Kerina bo Varna hiša odprla svoja vrata že konec tega leta. V nadaljevanju so župani ustanovili delovno komisijo, ki bo usklajevala vsebino gradiv, povezanih z oskrbo širšega območja s pitno vodo. Gradiva, kijih bodo kasneje obravnavali občinski sveti, pa so: Odlok o oskrbi s pitno vodo, Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v občini in Pogodba o prenosu vodooskrbnih infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje Komunalnemu podjetju Ptuj, d.d. Župani se bodo ponovno sestali na kolegiju prvi ponedeljek v februarju. Branko Novak 12 9% POMISLEKI SVETNIKA Mestni svet, kakor ga vidim j az Minilo je leto dni, trinajst sej neoporečnosti naše pitne vode. sedanjega občinskega sveta. Zato Odgovor na vprašanje je bil lahko zberem vtise, ugotovim svoj položaj in vlogo v občinskem svetu. Ne mislim dajati ocene o delu občinskega sveta. Moj namen je opisati občutke, ki so me spremljali pri delu v mestnem svetu. Mestni svet Ptuja je tako kot vsak drug politično-svetovalni organ sestavljen iz različnih političnih strank, ki skušajo po svojih sposobnostih odločati, korigirati in uravnavati načrte, odloke in uredbe mestne občinske administracije. Kot ena izmed občin smo dolžni upoštevati in se pokoravati ustavi, zakonom, pravilnikom, predpisom, odlokom in uredbam, predpisanim na državnem nivoju, sami pa sprejemati odloke in uredbe lokalnega značaja. Naši odloki in uredbe ne smejo prihajati navzkriž z državno zakonodajo in predpisi. Torej je delo omejeno na naše lokalne potrebe in koristi. Kot demokratična družba pa lahko preko svojih političnih predstavnikov dajemo pobude za izboljšanje ali spreminjanje tudi državne zakonodaje, če smo prepričani, da bo to naši državi koristilo. Preko svojih predstavnikov civilne družbe lahko dajemo prav takšne pobude z dobrimi nameni koristiti celotni družbi in državi. Svetniki prihajamo pri svojem delu do nekaterih omejitev ne samo zaradi zakonodaje na državnem nivoju, temveč jih ustvarja tudi naša lokalna administracija. Primer: podana je bila pobuda za mesečno poročanje ptujskim svetnikom o higienski neoporečnosti pitne vode. Pobuda ni iz trte izvita. V preteklosti smo doživeli močno onesnaženje pitne vode z nitrati in herbicidi, konkretno z atrazinom in njegovimi razpadlimi ostanki. Problem se je reševal na državnem nivoju. Nezaupanje je ostalo, zlasti zato, ker smo del problema pometli pod preprogo z liberalizacijo normativov, kar je bilo v bistvu nereševa-nje higienske neoporečnosti vode. To so stari grehi! Mestni svetniki smo hoteli vedeti, v kolikšni meri so ti problemi danes rešeni. Vsi vemo, daje javnost upravičena do trenutnih rezultatov merjenja - bomo poskusili! Komentar je odveč! Drugi primer: podana je bila pobuda za poročilo mestnim svetnikom o stanju površinskih voda. Odgovor je bil negativen. Za to naj bi bila pristojna država. V slučaju naše radovednosti bi morali to predhodno predvideti v proračunu občine. Poročilo o stanju voda dobivamo samo v obliki splošnega poročila. Torej so preiskave odprtih voda tajne! Samo naročnik preiskave je upravičen do vpogleda v rezultate. Iz časopisja smo izvedeli, da so v mariborski čistilni napravi v Dogošah zajeli izlitje več kot tisoč litrov kurilnega olja. Vemo, da liter olja uniči milijon litrov vode. Predstavljajmo si posledice! V preteklosti sem videl na Ptujskem jezeru več hektarov velik masten madež. Predvidevam, da ni bil ne prvi ne zadnji. Komentar je odveč! Tretji primer: na seji sveta je bila dana pobuda v obliki vprašanja, kakšna je čistost naše zemlje, kjer pridelujemo vrtnino in poljščine. Odgovora doslej ni bilo. Četrti primer: vprašanje glede reguliranja potokov Rogoznica in Grajena je bilo kratko zavrnjeno z obrazložitvijo, daje to v pristojnosti ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije za okolje Republike Slovenije. Mnogo babic - kilav otrok! Na štiri vprašanja ni bilo niti enega poštenega odgovora. Takšni so poskusi enega od svetnikov, da bi pomagal pri reševanju naših vsakdanjih problemov. Mislim, da je v našem prostoru veliko nerešenih stvari, ki jih bomo morali tako ali drugače rešiti. Omeniti moram še, da je bho posredovano vprašanje o uporabi bioloških pripravkov v kmetijstvu in o sredstvih za integrirano pridelavo hrane na Kme-tijsko-gozdarski zavod. Odgovor je bil precizen in izčrpen, za kar se jim lepo zahvaljujem. Prav to dejstvo govori, da je z našo občinsko administracijo nekaj narobe - morda je je premalo ah pa celo preveč! Boris Gerì Video kamere nadzirajo ekološke otoke s kološki otoki so namenjeni ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov. Neosveščenost nekaterih občanov preseneča. Razmere na terenu so slabše, kot predvidevamo, in bi nas morale napeljati k pozitivnemu razmišljanju in vzgiednim dejanjem. Zakon o inšpekcijskem nadzoru daje komunalnemu inšpektorju tudi pravico, da osvešča javnost. S tem besedilom vztrajno in pogumno vstopam v domove tistih občanov, ki še niso dovolj ekološko osveščeni. Moj namen ni, da vzgajam oziroma prevzga-jam, marveč da opozorim na problematiko, o kateri se že več let piše, obvešča in govori med občani. Gre za nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov, katerih odgovornost ni samo na stroških občanov, temveč tudi izvajalca Čistega mesta Ptuj in Mestne občine Ptuj. Na ekoloških otokih v Mestni občini Ptuj je alarmantno stanje. Zaradi takšnega stanja se je Čisto mesto Ptuj odločilo, da z video nadzorom ugotovi kršitelje, ki na ekološke otoke odlagajo odpadke, ki ne sodijo tja in jih je treba odpeljati na Čisto mesto Ptuj. Mnogi se kljub večkratnim opozorilom nikakor ne morejo upreti svoji naravi in pretekli tradiciji, dokler jih inšpekcijska služba ne "udari po žepu”. Z video nadzorom komunalna inšpekcija najde kršitelje, jih zasliši in kaznuje. Mnogi še vedno mislijo, da na ekološki otok lahko odlagajo vse odpadke in ne vedo, da so ekološki otoki namenjeni izključno za ločeno zbiranje odpadkov: papir, plastično embalažo, steklo in pločevinke. Poudariti moram, da nepravilno kopičenje komunalnih odpadkov onemogoča pravilno odlaganje odpadkov v posamezne posode tistim, ki spoštujejo predpis. Zato mnogim ne preostane drugo, kot da vrečke ali pa kartone, v katerih so prinesli ločene odpadke, odlagajo na ekološki otok kar zraven posod. Glede na naravo in neosvešč-eno miselnost nekaterih ljudi je vprašanje, ali bomo alarmantno stanje na ekoloških otokih lahko odpravili v kratkem času z video nadzorom, čeprav se za nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov kaznuje s tridesetimi tisočaki. Ne bom moralizirala, da takšno stanje s strahom navdaja ekologe. Globalno gledano se prič- akuje, da bo odpadkov v svetu vedno več, ne manj. Z doslednim nadaljevanjem začetega dela in izvajanjem občinskega predpisa lahko vsak posameznik v lokalni skupnosti največ doprinese k lepemu in zdravemu okolju. In bistveno pri etični ekologiji je, da razumemo svoje potrebe in vzamemo toliko, kot potrebujemo, in ne več. Majda Murko, komunalna inšpektorica V Čiščenje divjih odlagališč drago plačujemo vsi občani /jj g strežno ravnanje s komunalnimi odpadki L/ in njihov odvoz na določeno odlagališče LT ni le zadeva opredeljena z občinskim odlokom, ampak skrb vsakega posameznika za ohranitev čistega in zdravega okolja. Nekateri občani ne sledijo vedno večjim naporom obč- inske uprave za ohranitev čistega okolja in še vedno Divje odlagališče na Grajen-ščaku. Foto: Sabina Jupič odlagajo komunalne odpadke izven območja novega Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah na Ptuju. Predvsem v raznih jamah, v gozdovih, ob javnih poteh in regionalnih cestah. To so divja odlagališča, na katerih je mogoče najti predvsem kosovne in gradbene odpadke, veliko je tudi biološko razgradljivih odpadkov, kot je trava in veje. Najdejo pa se tudi nevarni odpadki. Skupna občinska uprava je v letu 2003 usmerila svoja prizadevanja v povečanje pokritosti z rednim odvozom odpadkov, akcije odvoza posameznih vrst odpadkov in sanacije divjih odlagališč. Med drugim trenutno teče sanacija največjega divjega odlagališča v občini - protitankovskega jarka v Spuhlji. Do sedaj je bil popolnoma očiščen del jarka za naseljem Spuhlja. Očiščen jarek se postopoma zasipava z zemljo, da ne bi prišlo do ponovnega odlaganja. Takšne sanacije stanejo veliko in posledica nevestnega ravnanja posameznikov čutijo vsi občani, ki kot davkoplačevalci financiramo naloge lokalne skupnosti. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so preveliki, da bi občina lahko očistila vsa divja odlagališča. Nastajanje divjih odlagališč se skuša preprečiti na različne načine. Povečuje se pokritost z rednim odvozom komunalnih odpadkov. Večje odpadke pa lahko občani oddajo v zbirnem centru novega CERO Gajke vsak delovni dan od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Komunalna inšpekcija redno preveija in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča in jih denarno kaznuje, kar določa Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/2001). Prosim vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih divjega odlaganja odpadkov, saj je čisto okolje skupna skrb v in korist vsem občanov. Sabina Jupič, komunalna inšpektorica r 30. JANUAR / PROSINEC 2004 OKOLJE IN PROSTOR Sejemska dejavnost za potrebe kmetijstva /TJ ejmišče ima na Ptuju svojo bogato tradicijo. ' t/ Močno je bilo razvito v prejšnjem stoletju. Sejemska dejavnost na ptujskem sejmišču ob Ormoški cesti je povezovala in še vedno povezuje kmetije iz širšega območja Podravja, posebej območje današnje Upravne enote Ptuj. Sejmišče pa je pomembno tudi za kmetije iz Upravnih enot Ormož in Lenart. Kupci prihajajo iz cele Slovenije. Panoge, ki bi danes potrebovale sejemski prostor, so: prašičereja, govedoreja, drobnica, zelenjadarstvo, ekološke in integrirane oblike kmetovanja, dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Sejemski prostor je pomemben za kmetije, ki Objekt ob Potrčevi cesti na lokaciji bivših vojaških skladišč ogrožal varnost 0 bjekt ob Potrčevi cesti na lokaciji bivših vojaških skladišč na Ptuju, ki meji na Panonsko ulico, je bil v zelo slabem stanju in je ogrožal varnost ljudi. V objektu so bile deponirane arheološke najdbe - kamni z reliefi in napisi - inje bil Poslopje, ki je nekoč služilo za vojaško skladišče, nato za deponirane arheološke najdbe, na koncu pa za staro šaro, je zrušeno. pod ključem, vendar so vanj večkrat nasilno vdrli. V njem so se zadrževale nepooblaščene osebe. Dvakrat je tudi že zagorelo. V objektu so bile najdene injekcijske igle. Ljudje so vanj odlagali staro šaro in celo odslužene stare avtomobile. Zaradi vsega navedenega je bil objekt v celoti zrušen. Rušitvena dela so se pričela konec novembra in so bila končana v prvem tednu januarja. Ruševine in material se morata v skladu z novo zakonodajo odpeljati na za to predvideno deponijo oziroma ustrezno reciklirati. Vrednost rušitvenih del znaša 5 milijonov tolarjev. Prostor bo namenjen širjenju že obstoječega parkirnega prostora. Z rušitvijo smo preprečili nevarnost, ki jo je objekt predstavljaza okolico in ljudi. To je že drugo poslopje na tej lokaciji, ki gaje bilo potrebno zaradi dotrajanosti in varnosti za ljudi porušiti. Herbert Glavič niso strogo specializirane in iščejo možnosti neposrednega trženja izdelkov na klasičnem sejmu. Neposredna prodaja je tudi ena od strateških usmeritev strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji, pa tudi drugod v evropskih državah. Sejemska dejavnost je zato oblika povezovanja podeželskega in mestnega prostora v smislu ponudbe in prodaje pridelkov s kmetij. Sam sejemski prostor nudi še možnost organiziranja prireditev širšega pomena, kot so razstave živine, razstave kmetijskih pridelkov, kmečke igre in prikaz navad ter šeg. Glavna dejavnost na sejmišču pa je prodaja živali in kmetijskih pridelkov. Za podporo tem dejavnostim je nujno potrebno zagotoviti sejemski prostor z ustrezno infrastrukturo. Vsebina dejavnosti na sejmišču mora v poznejši fazi zagotavljati ekonomsko samostojno gospodarjenje. Plačilo vstopnine na sejmišče s strani prodajalcev in kupcev ter izvajanje prireditev mora upravitelju sejma zagotavljati delovanje in obstoj. Sejemski prostor mora biti urejen v skladu s predpisi: - dovolj velik (velikost 1,5-2 ha) z možnostjo širitve, - ograjen z ograjo, - imeti mora sanitarne prostore in priključke za elektriko in vodo, - vhod na sejemski prostor mora imeti ustrezne sanitarne bariere, - imeti mora možnost za postavitev začasnih ali stalnih infrastrukturnih objektov za potrebe trženja in izvajanja prireditev, - omogočen mora biti dober dostop do sejmišča in zagotovljene možnosti parkiranja, - zagotovljena mora biti naravna ali umetna zasenč-itev (posebej v poletnih dneh) - imeti mora svojo KMG MID številko, kar zahtevajo predpisi. Smiselno je, daje sejmišče dobro umeščeno v prostor, kjer se ta dejavnost lahko v bodoče razvija v skladu s potrebami, interesi in idejami. Vse zgoraj našteto bo potrebno upoštevati tudi pri ureditvi sejmišča na novi lokaciji, saj se ptujsko sejmišče za živali na dosedanji lokaciji ukinja. V zvezi z navedeno problematiko potekajo številni razgovori, v katerih sodelujejo predstavniki Mestne občine Ptuj, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj ter Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Da pa bo zadevo mogoče realizirati, je potrebno pripraviti celovit projekt, iz katerega bo razvidno, kako bo s to dejavnostjo v prihodnosti ter kako lahko to dejavnost širimo in nadgradimo še z dodatno ponudbo. Glede na to, da ima navedena dejavnost širši regijski pomen, so o problematiki preselitve in nadaljnjega obstoja sejmišča govorili tudi na prvem letošnjem kolegiju županov spodnjepodravskih občin. Možno lokacijo za sejmišče je znova ponudil župan občine Markovci. Na ureditev novega sejmišča v svoji občini pa je pripravljen tudi župan občine Kidričevo. Do konkretnega dogovora med občinami še ni prišlo. Izhodišča za navedeni projekt je za kolegij županov pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Pri prihodnjih aktivnosti pa bodo morali sodelovati vsi, ki so kakorkoli povezani z navedeno problematiko. Klavdija Petek Peter Pribožič OKOLJE IN PROSTOR, INTERVJU Osnovna šola Olge Meglič -rekonstrukcija in adaptacija Dr. Bojan Pahor, novi direktor Bistre r uradu župana je bila 23. decembra podpisana pogodba o izvedbi I. faze obnove OŠ Olge Meglič. Prva faza zajema rušitev najbolj statično ogroženih in funkcionalno neprimernih prostorov šole, tj. telovadnice in knjižnice ter obnovo sanitarij in kuhinje. Dela za prvo fazo je kot najugodnejši ponudnik dobilo Gradbeno podjetje Ptuj za ceno 134.409.000 tolaijev. Ker so Ravnatelj šole in župan sta 23. januarja položila temeljni kamen. Foto: Aleš Šprah. potrebni določeni proceduralni roki od prijave gradbišča, so se dela na I. fazi začela 23. januarja in se bodo po pogodbi končala 30. aprila 2004. V času izvedbe I. faze bo razpis za H. fazo v skladu z Zakonom o javnih naročilih. II. faza zajema izgradnjo telovadnice z dvema vadbenima prostoroma, multimedijske učilnice in knjižnice. Ocenjena vrednost za to fazo je 345.000.000 tolaijev. Adaptacija prostorov ob Prešernovi ulici je predvidena v letu 2005 kot III. faza, kije ocenjena na 215.610.000 tolarjev. S tem se bo obnova OŠ Olge Meglič za potrebe 9-letne OŠ končala. Ivan Vidovič Ozelenimo mesta v Evropski uniji * € d 5. do 7. decembra je bila na Dunaju konferenca mestnih svetnikov zelenih strank iz cele Evrope skupaj z zelenimi poslanci iz evropskega parlamenta. Naslov konference je bil Ozelenimo mesta v Evropski uniji. Na srečanju je bilo veliko uspešnih ljudi, ki pripadajo zelenim strankam po Evropi. Tako je bil tam župan Lou-sanne, podžupani Pariza, Londona in Bruslja. Bili so tudi predstavniki Zelenih iz Združenih držav Amerike, kijih je predstavljal nekdanji župan Santa Monice iz Kalifornije. Iz ptujske občine so se konference udeležili mestni svetniki iz vrst SMS in Zelenih. Skupaj je bilo okoli 400 udeležencev. Udeleženci konference so delali v različnih delovnih skupinah, ki so pokrivale poglavitna področja našega bivanja v mestih. Vsak od udeležencev konference je sodeloval v eni od delavnic: promet, varstvo okolja, kultura, droge in brezdomci, zaposlovanje in enake možnosti, lokalna samouprava, priseljevanje itn. Organizatorji, Zeleni Avstrije, so poskrbeli za renomirane moderatorje posameznih delovnih skupin. Evropski zeleni se še zdaleč ne osredotočajo le na okoljska vprašanja, ampak ima zelena politika celosten program razvoja človekovega okolja. Članica EFGP, Evropske zveze zelenih strank, je od novembra tudi Stranka mladih Slovenije. R. Š. "Za pospeševanje podjetništva bomo intenzivno nadaljevali s projektom ustanavljanja razvojnih oddelkov v podjetjih." o izobrazbi doktor kemijskih znanosti, je s 1. januarjem pričel voditi ZRS Bistra Ptuj 38-letni Bojan Pahor. Doslej je bil tri leta zaposlen v podjetju Sika v Trzinu, kjer se je ukvarjal z gradbeno kemijo in vodenjem največjega programa v tem podjetju. Mariborčan je šele nekaj let, kot sam pravi. Po rodu pa je Primorec, s Hruščice na Krasu. Z ženo, arhitektko, in dvema predšolskima sinovoma živi v Mariboru na Dogoški. Vodenje Bistre zanj predstavlja velik izziv. Sicer pa ta sprememba v njegovo življenje ne prinaša večjega bremena, ker je bilo sprememb in večjih odločitev že kar nekaj. Kako se bo ZRS Bistra kot regionalna razvojna ustanova pod vašim vodstvom vključevala v mrežo regionalnih razvojnih agencij kot nosilk regionalnih razvojnih programov, ki so podlaga za konkretne razvojne projekte, denimo ustanovitev podjetniškega centra, krepitev čezmejnega sodelovanja ...? ZRS Bistra je ob mojem prihodu že opravljala delo regionalne razvojne agencije (RRA) in je tudi že vključena v mrežo regionalnih razvojnih agencij; skupaj z mariborskima agencijama - Mariborsko razvojno agencijo (MRA) in Ekonomskim inštitutom Maribor (EIM) - deluje na področju Podravske regije. V nadaljevanju si bom prizadeval, da bo ZRS Bistra Ptuj postala samostojna razvojna agencija, ki bo delovala predvsem na področju razvojne regije Spodnje Podravje. Prizadeval si bom, da bomo svoje izpostave odpirali v različnih krajih tako doma kakor tudi v tujini. Lep primer je ustanovitev izpostave v Rogaški Slatini. Pogovori o nadaljnjih širitvah pa potekajo v Avstriji in na Hrvaškem. Glavni cilj teh projektov je povečanje gospodarske moči in konkurenčnost posamezne regije. Kako nameravate kot direktor Bistre sodelovati in to ustanovo povezati s podjetji na območju ptujske in drugih občin Spodnjega Podravja ter lokalnimi skupnostmi, da boste pridobili čim več finančne pomoči iz strukturnih in kohezijskih skladov EU, ki so namenjeni zmanjševanju razvojnih razlik med revnimi in bogatimi Dr. Bojan Pahor. Foto: Aleš Šprah regijami oz. članicami EU? Za podporo pospeševanja podjetništva bomo intenzivno nadaljevali s projektom ustanavljanja razvojnih oddelkov v podjetjih, ki bodo sodelovali z že obstoječim Lokalnim podjetniškim centrom, ki že deluje znotraj ZRS Bistra Ptuj. ZRS Bistra Ptuj bo pri tem opravljala hkrati več aktivnosti. Z lokalnimi skupnostmi in podjetji v regiji bo s svojimi PTUJČANI, INTERVJU strokovnimi znanji in izkušnjami na več nivojih pomagala pri pripravi kvalitetnih razvojnih projektov z različnih področij (infrastruktura, okolje, kulturna dediščina, podjetništvo in gospodarstvo, izobraževanje itd.) in nato pri prijavi teh projektov za dodelitev finančne pomoči na ustrezne razpise finančnih skladov EU. Pomembno je, da se lokalne skupnosti in podjetja zavedajo priložnosti, ki jo takšna pomoč nudi za uspešen vsestranski razvoj, hkrati pa po drugi strani tudi odgovornosti za pripravo dovolj dobrih projektov, ki bodo lahko uspešno kandidirali. Pri tem predvsem mislim na dobro sodelovanje med občinami in upravnimi enotami pri urejanju upravno-administrativnih zadev. Poleg tega bo do pritoka sredstev potrebno tudi nekaj investirati v samo pripravo. In nenazadnje, da bo pri vsem tem upoštevan javni interes veh sodelujočih partnerjev. Kako se počutite kot Mariborčan na Ptuju, natančneje, kot vodja ene izmed ptujskih ustanov, ki lahko pomembno prispeva k razvoju tega okolja z mnogimi specifikami, po mnenju mnogih v preteklosti s strani države ne dovolj upoštevanega, velikokrat zapostavljenega? Ker sem Mariborčan šele nekaj let (po rodu sem Primorec, OŠ pa sem obiskoval v Velenju), sem pravzaprav vsaj toliko tudi Ptujčan, zato se tu počutim dobro. V obdobju srednje šole in študija sem velikokrat prosti čas preživljal tukaj, med ptujskimi prijatelji, ki so mi tudi živo predstavili Ptuj - mesto muzej. Izhajajoč iz starodavne žlahtnosti Ptuja se strinjam, da je bil v preteklosti deležen res premalo pozornosti; vzroki za to pa so najbrž večplastni. Po naravi sem nepopravljiv optimist; bolj pomembno se mi zdi to, kar se dogaja danes za danes in jutri. Pri odločanju sem pragmatik in upoštevam argumente in moč pravih argumentov je lahko učinkovito orodje pri upoštevanju omenjenih "specifik” v domačem okolju. Vaše zadnje delovno mesto je bilo v slovenskem hčerinskem podjetju švicarskega koncerna Sika, kjer ste vodili program gradbeništva. Kako dolgo ste bili tam zaposleni in kaj konkretneje ste delali? Kako in koliko vam bodo pridobljene izkušnje koristile na sedanjem delovnem mestu? Pri podjetju sem bil zaposlen tri leta. Podjetje Sika se ukvarja z gradbeno kemijo in je vodilni specialist na področju reševanja najzahtevnejših gradbenih problemov (tesnjenje, elastično lepljenje, statika ipd.). Pridobil sem številne izkušnje na področju izvajanja gradbenih projektov kot tudi izkušnje z vodenjem. Foto: Aleš Šprah Aktivno sem tudi sodeloval na številnih mednarodnih srečanjih koncerna. Te izkušnje, kot tudi prejšnje (večletni predavatelj kemije v mednarodnem programu mature, raziskovalec na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjak projektant čistilnih naprav ...), mi bodo nedvomno zelo koristile tudi pri sedanjemu delu. Vsekakor pa bo, kot je to na začetku pri vsem in vedno, potrebno dodati novo energijo, pozitivno voljo, seveda pa tudi nekaj poguma in nenazadnje modrosti pri vodenju in z dobro ekipo uspeh enostavno ne more izostati. Zakaj ste se odločili za večjo spremembo v svojem življenju, kar menjava ustanove, kraja, delovnega mesta, delovnega področja in kolektiva na poklicni poti vsakega posameznika nedvomno je? Vodenje takšne ustanove zame enostavno predstavlja velik izziv. Verjamem v svoje sposobnosti in mislim, da lahko na takšen način prispevam svoj delež k skupnemu dobremu. Večjih odločitev ali sprememb je bilo do sedaj v mojem življenju že nekaj, zato še ena ni bila prehudo breme. Pri odločitvi mi je pomagala tudi misel, da bom vsaj navidez bližje svoji družini, saj sem sedaj veliko časa preživel v Trzinu. Ali ste bili presenečeni, kot je bil dosedanji v. d. direktorja Bistre dr. Aleš Gačnik - tako je javno izjavil za Večer - in mnogi drugi nad izbiro sveta zavoda ZRS Bistra, ki je 9. decembra med vami in njim za direktorja Bistre izbral vas? Bil sem vesel. S katerimi vašimi osebnostnimi kvalitetami in referencami, menite, ste prepričali svet zavoda, da se je odločil za vas? Glede na to, da ZRS Bistra za izvajanje svoje znan-stveno-raziskovalne dejavnosti kandidira za programsko financiranje s svojimi projekti na področju naravoslovno-tehniških ved, kjer je zahtevana izobrazba za vodenje teh projektov doktorat s področja naravoslovja z ustreznimi referencami, je bila to verjetno pomembna razlika, ki je pripomogla k odločitvi sveta zavoda. Novo službo ste nastopili -simbolno - z začetkom novega leta, natanko 1. januarja 2004. Kako je potekal vaš prvi delovni teden v Bistri? Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu? Pozitivna energija in podjetnost novih sodelavcev, ki jo je bilo takoj čutiti v zraku, potem ko je izpuhtela začetna ”nervoza ”, pri nas vseh seveda. Predstavite na kratko vaš program, s katerim ste kandidirali za direktorja Bistre. Pravzaprav je program predstavljen že z zgornjimi odgovori. Strnil bi ga v vodilno misel mojega programa: ZRS Bistra Ptuj mora (p)ostati pomembna razisko-valno-razvojna institucija, ki bo skrbela za pospeševanje razvoja na področju zasebnega in javnega sektorja. Kako usklajujete zasebno in poslovno življenje in kakšne spremembe bo služba na Ptuju prinesla v vaše zasebno (družinsko) življenje? Trudim se, da kar največ prostega časa preživim z ženo in dvema sinovoma starima dve in pol ter pet let, žal pretežno med vikendi. Žena je arhitektka in deluje samostojno, zato je časovno usklajevanje nekoliko lažje. S katerimi ljubiteljskimi dejavnostmi se ukvarjate? Sem navdušen športnik, pozimi deskam na snegu, igram squash in badminton, poleti igram tenis, rad plavam ter občasno planinarim. Uživam v glasbi in branju, vendar je vse našteto ob dveh kratkohlačnikih trenutno v drugem planu. Milena Turk Proračun MO Ptuj za leto 2004 izvajati v januarju seje pričel reljavna zakonodaja zavezuje vse občine, da morajo pred pričetkom novega proračunskega leta sprejeti proračun kot ključni dokument, s katerim se letno opredelijo sredstva, ki naj bi jih občina zbrala oziroma porabila za financiranje nalog, ki jih nalagajo ustava, zakoni, občinski odloki in drugi predpisi. Proračunsko načelo pravočasnosti torej za leto 2004 ni bilo kršeno. Proračun seje pričel pripravljati v oktobru lani, ko je mestni svet obravnaval prvo fazo v obliki delovnega gradiva. Po trimesečnih usklajevanjih je bil proračun sprejet v decembru, in sicer v višini 5.145.680.070 tolarjev (oz 21,6 mio evrov), kar pomeni v primerjavi z lanskoletnim proračunom porast za 12°/o. Spremembe v primeijavi s predhodnim letom je zaslediti tudi v posebnem delu proračuna, ki je po priporočilu Ministrstva za finance pripravljen po institucionalni klasifikaciji, tj. po oddelkih občinske uprave, ki nastopajo kot predlagatelji finančnih načrtov posameznih dejavnosti. Posebni del je tako razdeljen na sedem oddelkov. V strukturi posebnega dela (priloga) največji delež odpade na oddelek za družbene dejavnosti z 38,9%, sledi oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje z 25,3%, skupna občinska uprava z 21,0%, finance z 8,1%, oddelek za splošne zadeve s 3,4%, urad župana z 2,1% in oddelek za gospodarstvo z 1,2%. Iz grafa je razvidno, daje med dejavnostmi na prvem mestu varstvo okolja in narave z 18,7%, sledita pa komunalna dejavnost z 15,3% in izobraževanje s 14,8% ter predšolska vzgojno-varstvena dejavnost z 9,2% oz. vse ostale dejavnosti. Izvajanje proračuna za leto 2004 seje pričelo že v januaiju. Sklepajo se pogodbe za izvajanje rednih dejavnosti, pričeli se bodo javni razpisi na investicijskem področju. Cilj občine oz. učinkovito delo občinske uprave se odraža v dobrem proračunskem načrtovanju in zagotavljanju zakonite porabe sredstev, s katerimi razpolaga občina. Tanja Farič II.POSEBNI DEL PRORAČUNA ZAP.ŠT. PLAN 2004 STRUKTURA -vsrr 1 2 3 1. URAD ŽUPANA 108.132.013 2,1 1.1. Dejavnost občinskega sveta 90.912.725 1,8 1.2. Dejavnost župana 14.719.288 0,3 1.3. Nadomestila članom nadzornega odbora 2.500.000 0,0 2. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE 175.838.377 3,4 2.1. Dejavnost uprave občine 113.821.860 2,2 2.2. Zaščita in reševanje 10.768.262 0,2 2.3. Požarno varstvo 51.248.255 1,0 3. ODDELEK ZA FINANCE 412.631.817 8,1 3.1. Dejavnost uprave občine 301.583.540 5,9 3.2. Drugi odhodki 111.048.277 2,2 4. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO 58.747.282 1,2 4.1. Kmetijstvo 19.075.383 0,4 4.2. Turizem 39.671.899 0,8 5. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 1.069.640.025 21,0 5.1. Dejavnost Skupne občinske uprave 79.938.551 1,6 5.2. Varstvo okolja in narave 954.715.239 18,7 5.3. Urejanje prostora 34.986.235 0,7 6. ODDELEK ZA GOSP. INFRASTR. IN OKOL. 1.290.708.657 25,3 6.1. Cestna dejavnost 175.390.000 3,4 6.2. Stanovanjska dejavnost 201.000.000 3,9 6.3. Poslovni prostori 132.800.000 2,6 6.4. Komunalna dejavnost 781.518.657 15,3 7. ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1.983.481.899 38,9 7.1. Zdravstvo 107.660.518 2,1 7.2. Šport 77.232.897 1,5 7.3. Športni zavod 102.082.000 2,0 7.4. Kultura 236.447.506 4,6 7.5. ZRS Bistra 45.772.540 0,9 7.6. Predšolska vgojnovarstvena dej. 466.999.299 9,2 7.7. Izobraževanje 756.633.560 14,8 7.8. Center interesnih dejavnosti 29.881.574 0,6 7.9. Socialno varstvo 160.772.005 3,2 SKUPAJ OD 1-7 5.099.180.070,00 100,0 €21.425.126 Dejavnosti NA PREDZADNJI DAN STAREGA LETA POŽAR ZAJEL STANOVANJSKO HIŠO NA GRAJENŠČAKU 50 Požar - dogodek, ki nas postavi na začetek W / ar nekaj je trenutkov v življenju, ko človek // zgublja. Lahko tudi vse, celo življenje, f Takšni trenutki nas močno prevzamejo. A tako hitro, kot nas pretresejo, jih tudi pozabljamo, kar je z vidika počutja posameznika dobro, z vidika varnosti pa zelo tvegano. VARNOST, PREJELI SMO Nesrečni dogodek seje zgodil na predzadnji dan izteka starega leta, 30. 12. 2003, ob 6.40 zjutraj, koje požar zajel stanovanjsko hišo, last Alojza Bračka iz Grajenščaka 50. Alojz Bračko je v Grajenščaku znan kot priden in deloven krajan, kije večino svojega življenja namenil kmečkim delom, okoliškim kmetom in tako dočakal 73 let starosti. Vse, kar mu je v življenju uspelo prihraniti, je imel v objektu, ki gaje zajel požar, tako je v pol ure ostal brez vse svoje popotnice za nadaljnje življenje. Požar, ki naj bi nastal na dimovodnih napravah, je tokrat opozoril na vzroke v mnogih starejših in dotrajanih Stanovanjska hiša na Grajenščaku po požaru, ki se je zgodil 30. decembra. Foto: Janez Merc objektih, kjer kljub manjšim obnovam ne odpravimo vseh možnih vzrokov za nastanek požara. Požar kot nesreča, s katero se kar pogosto srečujemo, je tokrat povzročil novo žrtev. Kljub temu pa smo ugotovili, da človeški čut za pomoč tokrat ni zatajil. Krajani so se organizirali in ustanovili gradbeni odbor, ki naj bi ob sodelovanju mestne občine ter Primestne četrti Grajena, Prostovoljnega gasilskega društva Grajena, Območne organizacije RK Ptuj, KO RK Grajena ter vseh ostalih društev v kraju Grajena sodeloval pri pridobitvi sredstev, dokumentacije ter pri izvedbi gradnje. Gradbeni odbor v sestavi Peter Veinberger kot predsednik ter člani Alojz Breg, Alojz Herga, Maks Gajšek, Katica Šmigoc in Ivan Kokol bo vodil vse potrebne aktivnosti za uresničitev projekta. V akcijo seje vključil tudi Center za socialno delo, ki bo v skladu s svojimi programi sodeloval pri zagotovitvi dela potrebnih sredstev. V območju PMČ Grajena bo speljana akcija zbiranja sredstev preko posebnih nabiralnih pol po vseh gospodinjstvih. Za vse občane ter podjetja in zavode, ki bi bili pripravljeni pomagati, je odprt tudi TR pri RKS Območno združenje Ptuj NKBM št. 04202-0000348846 s pripisom KORK Grajena, pomoč ob požaru. Ob tej priložnosti naj velja povabilo vsem, ki so pripravljeni pomagati prizadetemu ob nesreči. Prepričani smo, da bo s pomočjo vseh, ki se bodo v akcijo vključili, ta tudi uspela. Hkrati pa naj ne bo odveč opozorilo vsem, daje bolje, če premoženje obvarujemo, predenje kakršnakoli pomoč potrebna, torej uredimo dimnike po predpisih, očistimo vsaj en meter okrog dimnika, poskrbimo, da bo dimnik čist in dom topel. MO Ptuj in CSD Ptuj bosta lastniku A. Bračku iz Grajenščaka pomagala tudi s finančno pomočjo. Mag. Janez Merc Vsi v sistemu ptujske CATV smo sedaj pomembni! Naj uvodoma povem, da sem bil predsednik Upravnega odbora CaTV Ptuj, vrsto let pa sem tudi sodeloval v tem odboru prejšnjih mandatov in problematiko dobro poznam. Poglavitna naloga UO CaTV prejšnjega mandata je bila ohranjanje delovanja sistema na najvišjem možnem kvalitetnem nivoju, in to doseči čim ceneje. Predvidevali smo, da je to želja uporabnikov CaTV sistema, ki bi radi le dobro sliko, delitev dobička pa jih pri tem niti ne zanima. Zato je takratni upravni odbor predlagal preoblikovanje sistema v koman-ditno družbo, ki omogoča prav to. S certifikatom jim zagotavlja njihov lastninski delež v sistemu, ob odsotnosti pričakovanj o delitvi dobička pa zagotavlja, da bodo uporabniki plačevali le toliko, kolikor bo potrebno za kvalitetno delovanje sistema. Nepošteno je poudarjati prednosti, ki jih ima delničar: sodelovanje v upravljanju, udeležba pri delitvi dobička (ali na račun zviševanja mesečne vzdrževal-nine?), možnost, da proda svoje delnice ... Pozablja pa se povedati, da je ravno možnost prodaje delnic v zadnjem obdobju omogočila, da so nekateri posamezniki za majhne vložke pridobili velika premoženja. Naj navedem, kaj misli o tem dr. Anton Kramberger, ki v časopisu Slovenska panorama, 20. 6. 2002 v članku Bomo postali sluge, piše: "Pri privatizaciji smo naredili velik spodrsljaj, ker seje večina podjetij oblikovala v delniške družbe. Podjetja s tako organizacijsko obliko so po razvitih državah redka, saj so preveč izpostavljena in hitro kupljiva. ” Ob tem pa se nihče ne izjasni, kako draga bi bila delniška družba. Spomnil bi rad, daje sistem "najceneje posloval”, koje bil v upravljanju mestnih četrti. Takrat so znašali stroški dela med 9% in ll°/o pobrane vzdrž-evalnine. V obdobju upravljanja sistema preko družbe Ingel seje ta odstotek povečal na 14%. Ali mi lahko kdo od vztrajnežev za trmasto preoblikovanje sistema KKS v delniško družbo pove, koliko bo stala uprava delniške družbe z direktorjem, koliko nadzorni svet in koliko sklic skupščine. Malokdo bi se strinjal, daje kabelski sistem toliko naš kot občinski in to enačil z drugimi občinskimi lastninami, za katere nimamo nobenih dokazil. Vsi krajani mestnih četrti (takratnih krajevnih skupnosti), ki so takrat sofinancirali izgradnjo sistema, imajo namreč o tem ustrezne pogodbe, ki natančno opredeljujejo, kaj bo posameznik dobil in za kakšno vsoto (ki za takratne razmere niti ni bila tako majhna). Neizmerjen pa je tudi delež občanov, ki so ga prispevali s prostovoljnim delom. Iniciativni odbori, ki so pozneje nadaljevali delo kot gradbeni odbori, so med krajani izvedli anketo o tem, ali obstaja interes izgradnje omrežja CATV, v celoti izvedli podpisovanje pogodb s krajani, pridobili vsa potrebna soglasja od lastnikov zemljišč, kjer seje polagal kabel za omrežje ter nasploh pomagali pri organizaciji izgradnje sistema. Poleg tega pa so se krajani udeleževali prostovoljnih akcij, ko so s svojim orodjem kopali jarke za polaganje kablov, graditev omaric ipd. V arhivu Mestne četrti Ljudski vrt obstaja evidenca, da je od 26. 9. 1987 do 15. 4. 1988 v 12 akcijah 229 udeležencev opravilo 363 delovnih dni oz. več kot 2000 delovnih ur. Poglavitno je, daje Ustavno sodišče rešilo in izdalo odločbo, ki za vselej dopoveduje, kdo je lastnik CATV sistema Ptuj, ki smo ga občani sedanje Mestne občine Ptuj zgradili s svojim delom in s svojimi sredstvi. Iniciativni odbor pričakuje vas, ki imate zaupanje, da boste sodelovali pri postavitvi novih organov. Tako se bo možno tudi čimprej skupno odločiti za obliko družbe in ugotoviti posamezne deleže. Le tako bo sistem lahko kvalitetno in pod nadzorom deloval v interesu napredka in v naše zadovoljstvo. Janez Rožmarin 18 (fytyctVl Mednarodni odnosi Mestne občine Ptuj v letu 2003 SAINT-CYR-SUR-LOIRE Leto 2003 je bilo dokaj aktivno na področju mednarodnega sodelovanja, vsaj kar se tiče izmenjave pobratenih in prijateljskih mest. Tako je bila v Franciji, v Saint-Cyr-sur-Loire, otroška nogometna ekipa Ptuja ponovno med prvimi petimi od skupaj 32 ekip pretežno iz Francije. Bilo pa je prvič, da je bilo županovanje nad otroškimi igrami zaupano kapetanu ptujskega moštva, Alešu Grilu. Posebej pa je potrebno poudariti, da skoraj vsako leto mladi Francozi izberejo za otroškega župana predstavnika enega izmed tujih moštev. Tudi to je eden od načinov preživljanja velikonočnih počitnic. Oktobra, ob tradicionalnem maratonu po mestu Saint-Cyr, ko se zbere več ljudi, se je pokazala priložnost, da se otvori krožišče poimenovano po Ptuju na eni najbolj prometnih križišč. Slovesne otvoritve seje udeležila tudi delegacija Ptuja, ki jo je vodil župan dr. Štefan Čelan. V ptujskem krožišču je videl simboliko našega mesta, mesta na križišču civilizacij med severom in jugom, vzhodom in zahodom. BURGHAUSEN Burghausen v Nemčiji je partnersko mesto Ptuja že od leta 2001. Zaradi geografske in jezikovne bližine je sodelovanje prav s tem mestom najbolj zaživelo, ne samo na uradnem nivoju, ampak tudi na gospodarskem in turističnem, to pa je v bistvu tisti končni in pravi cilj vsakega povezovanja. 12. julija seje župan dr. Štefan Čelan s tričlansko delegacijo odzval povabilu njihovega župana in obiskal Burghausen in tradicionalno prireditev Burgfest. V tem času se na najdaljšem gradu v Evropi prav na vseh grajskih dvoriščih dogajajo zanimive stvari, najbolj pa prav gotovo pritegne dejstvo, da je vse v stilu srednjega veka. Od oblačil oziroma kostumov, ki si jih sodelujoči nadenejo, do glasbe, plesov in drugih prireditev, hrane in pijače. Samo po sebi je umevno, da se tudi župan in vsi podžupani, ali kot imajo Nemci: prvi, drugi in tretji župan, oblečejo v srednjeveška oblačila in so ves dan prisotni na tem dogodku. Na eni izmed stojnic seje predstavil tudi Ptuj ali bolje rečeno so ponudbo Ptuja predstavljali člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Prav ti pa so bili tudi pobudniki za gostovanje zgodovinske skupine iz Burgha-usna - Herzogstadt v začetku septembra na Ptuju. Skupina, kije bila oblečena v srednjeveška oblačila, je poskušala vsaj malo prikazati čare viteških iger, za organizacijo katerih se ptujski grad gradbeno in prostorsko dobesedno kar ponuja. BANSKA ŠTIAVNICA V tem slovaškem mestu, s katerim ima Ptuj podpisan protokol o prijateljstvu, pa sta se mudili kar dve delegaciji. Prva se je udeležila njihovega ’’Karnevala” v septembru. Ko se stemni, si študentje rudarstva nadenejo svoje črne uniforme, prižgejo lanterne in se v vijugastem sprevodu sprehodijo po ulicah. Gledano z višine se zdi, da se premika en velik močerad. Celotna pokrajina ima bogato rudarsko tradicijo ter tone zlata in srebra, ki so ga domači rudarji tukaj nakopali, je bilo prepeljano na dunajski dvor. Okolica od tega silnega bogastva nikoli ni imela nič. Ali pač, saj so imeli v Banski Štiavnici fakulteto še pred Sor-bonno v Parizu. Imeli so tudi najnaprednejši sistem črpanja in napajanja voda za rudnik, sistem, ki je v veliki meri nadomestil delo živine in človeških rok pri samem črpanju vode. Po razpadu monarhije in ukinitve rudarske industrije je mesto začelo počasi nazadovati (tako kot Ptuj ima to mesto sedaj manj prebivalcev kot nekoč). Zaprli so tudi fakulteto za rudarstvo, mladina je pričela zapuščati te odročne nerazvite hribe. Mestnim veljakom je s spretno politiko uspelo ohraniti pristno podobo mesta in pred desetimi leti oziroma leta 1993 je bila Banska Štiavnica vpisana na UNES-CO-v seznam svetovne kulturne dediščine. To obletnico so obeležili decembra lani in nanjo povabili tudi delegacijo Ptuja. TUJI PREDSTAVNIKI PRI NAS Desetčlanska delegacija veleposlaništva Združenih Držav Amerike je z veleposlanikom Johnnyem Youngom prisostvovala otvoritvi pustnega karnevala. Delegaciji Banske Štiavnice in Arandelovca iz Srbije sta se udeležili občinskega praznika Mestne občine Ptuj, avgusta 2003. Galit Ronen, predstavnica izraelskega veleposlaništva s sedežem na Dunaju, je 12. 11. obiskala Ptuj in se pogovaijala o možnostih sodelovanja. Erwan Fouérè je vodil evropsko delegacijo, ki seje 6. maja ustavila tudi na Ptuju. Več informacij, boljše poznavanje Evrope, v katero letos vstopamo uradno tudi mi, in seveda boljše razumevanje evropskih integracij, so bili poglavitni cilji tega visokega obiska. Tanja Ostrman Renault V uradu župana odslej tudi oseba za mednarodne odnose Od 1. decembra 2003 sem na Mestni občini Ptuj odgovorna za mednarodne odnose in za stike z javnostjo. Uradno sem po izobrazbi diplomirani anglist in francist, kar pomeni, da sem študirala angleščino in francoščino, jezik in književnost. Nikoli pa nisem delala samo to. V bistvu sem pričela poslovno kariero v Mozambiku, v afriški državi, ki je bila v devetdesetih letih druga najrevnejša na svetu, tik za Etiopijo. Poučevala sem bodoče diplomate francoščino. Ne boste verjeli, da sem porabila pol leta, da sem jih uspela razločevati med sabo! Zadnja tri leta pa sem bila v južnoafriški turistični agenciji turistični svetovalec. Potrebno je povedati, daje njihov turizem, sistem ponudb, oglaševanja in rezervacij mnogo bolj razvit kot v veliki večini evropskih držav. To mi je tudi omogočilo, da sem prepotovala vse države južne Afrike z izjemo Angole, kjer je bila državljanska vojna, in to mnogo hujša kot v Mozambiku. Afrika ima poseben čar. Ne samo zaradi čudovite narave, najširšega in zemlji najbližjega neba, ampak tudi zato, ker v svoji različnosti in edinstvenosti kaže, da ni nič boljše ali lepše ali pametneje, vse je relativno in vse mora biti, da ta svet lahko obstoji. Plen in plenilec, ki postane plen nekomu drugemu. Tudi po vrnitvi iz Afrike nisem obstala samo na enem mestu. Bila sem učiteljica angleščine v Mladiki, kot samostojna podjetnica pogodbeno predavam na DOBI v Mariboru, predavateljica angleščine pri študiju na daljavo, prevajalka, mentorica. Širina mije nekako bliže kot višina. Kot afriško nebo. Tanja Ostrman Renault 50 let Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava m ratek pregled zgodovine zavoda za varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov v Dornavi skozi tri razvojna obdobja. Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava je v minulem letu dopolnil 50. leto svojega delovanja. Ustanovljenje bil 1. oktobra 1953. leta s sklepom Vlade Republike Slovenije. Z ustanovitvijo zavoda se je začela izvajati organizirana družbena skrb za otroke in mladostnike z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju pri nas, saj je bil zavod v Dornavi prva tovrstna institucija v Sloveniji. Za sedež zavoda je bil izbran baročni dvorec Dornava in to ime je zelo hitro postalo sinonim za ime samega zavoda. Petnajstega oktobra 1953. leta je dvorec dobil svoje prve stanovalce. Bilo jih je 67 ’’drugačnih graščakov”, ki so bili napoteni iz različnih krajev v Sloveniji in so postali prvi varovanci zavoda. Delo v zavodu je takrat izvajalo 25 delavk in delavcev. Strokovno jih je vodil dr. Marijan Boršt-nar, prvi ravnatelj zavoda, ki je sicer bil redno zaposlen kot predavatelj in pozneje kot dekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Njegova nenadna smrt leta 1965 je ustavila nekatera razvojna prizadevanja v zavodu. V spomin na svojega prvega ravnatelja leta 1967 je zavod dobil njegovo ime. V 50-letnem obstoju zavoda je bilo precej pomembnih odločitev in dogajanj, ki so tvorila kontinuiteto postopnega razvoja. (Vse najpomembnejše dogodke v zavodu smo zapisali in predstavili v Kroniki zavoda, kije izšla avgusta 2003.) Ta naša kontinuiteta je imela vedno naslednji cilj: ustvarjanje pogojev za ustrezne bivalne in habilitacijske pogoje. Pregled zgodovine zavoda razporeja vsa pomembna dogajanja v tri razvojna obdobja. Prvo obdobje zajema čas od ustanovitve do konca 60. let. Drugemu obdobju pripada čas do konca prve polovice 80. let. V tretje obdobje delovanja zavoda pa so se združila dogajanja zadnjih 20 let. Vsa tri obdobja poleg svojih posameznih značilnosti nosijo pečat, ki gaje odrejalo eno skupno spoznanje: grajski prostori nikoli niso bili ustrezni za bivanje in obravnavo oseb z motnjami v duševnem prostoru. Tovrstno spoznanje je razvilo koncept o izselitvi zavoda iz dornav-skega dvorca. Realizacija tega koncepta je bila v dveh fazah: leta 1990 seje iz dvorca izselilo 180 otrok v nove prostore, zgrajene v Dornavi, leta 2002 je bila druga, dokončna izselitev. Takrat so se preselili vsi varovanci, ki so še bili v graščini, in sicer v nove domske prostore in v samostojna stanovanja v Ptuju. Tako so se končala pol stoletja trajajoča prizadevanja, da se tudi za prizadete ljudi ustvarijo človeku primerni življenjski pogoji in pogoji, kijih ti ljudje rabijo za svoj razvoj. Zavod je danes center za osebe z motnjami v duševnem razvoju, v katerem se izvajajo njim potrebne interdisciplinarne obravnave, kot so: defektološka obravnava, zdravstveno varstvo in nega, fizioterapija, delovna terapija, logopedska obravnava, zaposlitev pod posebnimi pogoji, Mag. Milenku Rosiču je bil podeljen častni znak svobode RS Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je na posebni slovesnosti 23. decembra 2003 v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani vročil častni znak svobode Republike Slovenije magistru Milenku Rosiču za organizacijsko in razvojno delo v dobro varovancev Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava. Hilda Slekovec za Društvo Sožitje Iz podelitve v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani, 23. decembra. 20 (fytyóévi Novi kompleks bivalnih in habilitacijskih stavb zavoda v Dornavi. psihološka in socialna obravnava ter oskrba in varstvo. Vse obravnave se izvajajo v različnih oblikah: celodnevni, dnevni in občasni obliki. Deluje na treh lokacijah. Največja je v Dornavi, v njej je tudi sedež zavoda. V Ptuju naši varovanci živijo vsakdanje življenje v svojih stanovanjih in so tudi zaposleni v delavnicah našega varstveno-delovnega centra. Mariborska enota omogoča dnevno varstvo in usposabljanje 30 otrokom in mladostnikom s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Vsi prostori zavoda štejejo 12.000 m2 neto površin. V vseh oblikah obravnav na vseh treh lokacijah je skupaj 382 varovancev, s katerimi dela 352 delavcev. V preteklih petdesetih letih je v zavodu živelo in se usposabljajo skupaj 1436 varovancev inje bilo zaposlenih 960 delavcev. Naši pogledi naprej so usmerjeni v približevanje obravnav in pomoči tistim, ki naše storitve potrebujejo in živijo doma v širšem okolju. V ta namen smo v zavodu začeli s pripravami na tržno ponudbo storitev naših naslednjih programov: fizioterapije, logo-pedske obravnave, delovne terapije, hipoterapije, jahanja in izobraževanja odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. Prizadevali si bomo, da bodo ti programi izvedljivi že v letu 2004. Mag. Milenko Rosič, direktor &hpéan 21 KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR PTUJ JE JUBILEJNO LETO 2003 ZAKLJUČIL 16. DECEMBRA S PREDSTAVITVIJO PUBLIKACIJE 50 let Komornega moškega zbora Ptuj W / omorni moški pevski zbor Ptuj je jubilejno /j leto, ko praznuje 50 let obstoja, zaključil f/ 16. decembra 2003, ko je v Stari steklarski delavnici predstavil publikacijo Pregled pevske dejavnosti na Ptuju, s podnaslovom 50 let Komornega moškega zbora Ptuj. Izdajo publikacije sta omogočila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Mestna občina Ptuj. V nemščini in angleščini pa sta dodana tudi povzetka vsebine. številni, 50 in več pevcev, veliko pa je bilo tudi gostovanj drugih zborov. Predhodnik Komornega moškega zbora Ptuj je bila skupina pevcev, ki se je oblikovala iz velikega zbora Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Manjša skupina pevcev je bila bolj mobilna in prilagodljiva za nastope ob različnih priložnostih. Leta 1953 je bila ’’priznana” kot samostojni zbor in to leto velja za začetek dela Komornega moškega zbora. Vodil gaje prof. Jože Gregorc, priznani slovenski glasbeni strokovnjak. Leta 1963 gaje prevzel Branko Rajšter. Ime Komorni moški zbor je zbor prevzel v začetku sedemdesetih let. Od leta 1979 pa vodi zbor glasbeni pedagog Franc Lačen. Program zbora je zelo raznolik; od renesanse, slovenskih ljudskih in umetnih pesmi kot tudi iz glasbene literature drugih narodov. Prepevajo tako sakralne kot posvetne pesmi in njihov izbor sega do tistih, izvajalsko najzahtevnejših. Zbor je doslej gostoval po Sloveniji in tujini (Avstrija, Nemčija, Francija, Švica, Nizozemska, Češka, Madžarska). Leta 2001 so pevci na Mednarodnem festivalu zborov Praznik pesmi v Olomucu osvojili zlato. Zbor je nekajkrat snemal za različne radijske postaje in televizijo. Leta 1979 je izdal veliko ploščo, v naslednjih letih pa še dve kaseti in več zgoščenk. Zbor je brez dvoma vodilna pevska skupina na Ptujskem, ki kljub temu, da deluje ljubiteljsko, posega po najvišjih priznanjih za kakovostno izvedbo doma in v tujini. Na Ptuju pa si marsikatere slovesnosti ne znamo več predstavljati brez ubranega petja Komornega moškega zbora Ptuj. V letu 2004 se bodo ptujski komorniki ponovno pomerili na mednarodnem zborovskem pevskem tekmovanju v Kanadi, na katerega so bili izbrani potem, ko se predložili organizatorjem svoje posnetke. Prepričani, da bodo številnim priznanjem za svoje petje dodali spet novo mednarodno priznanje. Želimo jim uspešen nastop. Nataša Petrovič Publikacija je svojevrstno in edino besedilo, ki govori o zborovskem petju na Ptuju. Avtor publikacije, kije daleč presegla jubilejno sporočilo zbora, Jože Kodrič, je v uvodu zapisal: ”Vse je le poskus na podlagi dostopnih virov, literature in nekaterih pričevanj sestaviti pregled zborovskega petja na Ptuju od začetkov do ustanavljanja Komornega moškega zbora.” Zborovsko petje na Ptuju je izpričano z ustanovitvijo Narodne čitav-nice Ptujske. Pisnega gradiva o zborovskem petju je zelo malo, če so že znani zbori in zborovodje, pa skoraj nič ni znanega o repertoarju, ki so ga peli, pa čeprav lahko trdimo, daje bilo zborovsko petje razširjeno, zbori, ki so obstajali, so bili izredno OB 800-LETNICI PRVE OMEMBE KRAJA GRAJENA Četrt Grajena pripravlja izdajo zbornika in muzejsko sobo v šoli 26. julija 2004 bo Primestna četrte Grajena praznovala 4. krajevni praznik. Ker letos mineva 800 let od prve omembe imena Grajena v pisanih virih, pripravljamo tudi izdajo zbornika kraja. Sočasno pa bomo slovesno odprli muzejsko sobo v šoli. Zato prosimo krajanke in krajane, da pobrskate po podstrešjih in starih albumih. Veseli bomo vsake fotografije ali zanimivega zapisa, ki bo obogatil zbornik s svojim pričanjem o minulih časih, stare predmete pa bomo razstavili v muzejski sobi v šoli in tako omogočili mladim, da spoznajo preteklost svojih dedov tudi preko predmetov, kijih drugače več nimajo priložnosti videti. Fotografije in zapise bomo lastnikom vrnili, pri razstavljenih predmetih bomo objavili njihovega darovalca. Lastnika najstarejše fotografije, zapisa in predmeta bomo nagradili. Vaše prispevke zbiramo do 30. aprila 2004 v pisarni Primestne četrti Grajena vsak ponedeljek (9.00-11.00) in četrtek (14.00-16.00). Koordinacijski odbor za pripravo prireditev ob krajevnem prazniku PMČ Grajena KNJIŽNIČARSTVO, ZBIRATELJSTVO Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti "V/1 Z7: 'Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj ob 110. obletnici ustanovitve Muzejskega društva pripravili priložnostno razstavo z naslovom Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti. Posvetili smo jo vsem tistim zanesenjakom (pa naj so delovali znotraj društev ali kot posamezniki), ki so v preteklosti z zanosom zbirali dragocene dokumente naše kulturne dediščine ter jih ohranili za prihodnje rodove. Razstava je bila na ogled do začetka decembra. :W IB ER BARO IN HER. w. imarittt Ducatus Carinthix Hse-. &c. Immutante mcrircrum ergo ((! annum vf$ xtaris fux fcptua-11 om mentanolo rnuiftiitjmc. T lrv hitu '"y$jh . WuiUn :-ux minami ih lU’AŽ Mlì'WrmàO.ìiNv'\uihu' À.'.’H òli )\\W'l;4ti a ‘-n ..a*' HtUA )'CVaÌÌÌIU AU \*lln i!unSi %VAv'ittU Ali - Uur.n:: “ f‘‘t •»> • ''J ^ . ' : ' m r1 ^ - /j' ' i Naslovnica kataloga k razstavi Zbiranje in ohranjanje pisnih in tiskanih dragocenosti. Na razstavi smo predstavili nekatere izmed knjižnih in arhivskih dragocenosti, kijih danes hranita obe ustanovi in so bile zbrane v času od ustanovitve Muzejskega društva pa tja do prvih let po drugi svetovni vojni. Čas, v katerem je Ptuj dobil Muzejsko društvo, je bil čas zbirateljstva in želje po ohranjanju kulturnozgodovinskega bogastva, po katerem je Ptuj slovel že od nekdaj. Muzejsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1893 z namenom, da bi preprečili odnašanje ostalin iz antičnih časov, ki so iz Ptuja pogosto romale na tuje in jih danes najdemo v muzejih na Dunaju, Gradcu ali Mariboru. Za glavni cilj sije društvo zadalo ustanovitev lokalnega muzeja. Prvi ptujski muzej na prostem je nastal že leta 1830, ko je Simon Povoden v vznožje mestnega stolpa dal vzidati kamnite spomenike iz rimske Poetovione in jih tako ohranil pred uničenjem in odtujitvijo. Mestna občina je za potrebe muzeja leta 1894 priskrbela prostore v Ordonančni hiši na današnji Prešernovi ulici; slednji seje v naslednjih letih obogatil z dragocenimi zbirkami in knjižnico, kar je Ptuju podaril Franc Ferk. Knjižno in pisno gradivo iz njegovih zbirk sta danes dragoceni del zbirk arhiva in knjižnice. V drugi polovici 19. stoletja na Ptuju srečamo vrsto lokalnih zgodovinarjev in zbiralcev, med njimi naj omenimo Ferdinand Raispa, Josefa Felsnerja, Ludvika Pečka ali Rudolfa Hönischa. Na razstavi sije bilo moč ogledati nekaj del teh znamenitih mož, tako na primer Povodnovo Cerkveno zgodovino 1823-1824, Rai-spovo Kroniko Ptuja 1873-1886 ali Hönischevo Gradivo za zgodovino Ptuja in okolice 1858. Mnoge privatne zbirke, ki so na Slovenskem nastajale že od 17. stoletja dalje, so postale osnova zbirkam različnih kulturnih ustanov in predstavljajo največje dragocenosti le-teh, številne pa so bile žal izgubljene. V slovenskem prostoru naj omenimo samo bogato zbirko Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk, ki je obsegala stare novce, matematične inštrumente, minerale, grafične liste in strokovno knjižnico z več tisoč zvezki. Na razstavi smo predstavili njegovo Slavo vojvodine Kranjske, ki predstavlja vrh njegovega znanstvenega truda in hkrati njegovo najpomembnejše delo. Razstavljeni izvod izhaja iz bogate dornavske knjižnice, ene izmed plemiških knjižnic, ki so se nahajale na Ptuju in po okoliških gradovih. Knjižnica šteje danes med svoje največje dragocenosti dela iz knjižnice rodbine Herberstein, ki so se prvotno nahajala na gradu Hrastovec, kasneje pa so jih preselili na Ptuj, od tu pa so prišla v okvir zbirk knjižnice. Najdragocenejša so dela slovitega diplomata Žige Herbersteina, ki je v Moskovskih zapiskih (1549) Evropejcev prvi predstavil dotlej neznano Rusijo in njeno zgodovino. Na razstavi smo predstavili drugo izdajo Moskovskih zapiskov, kije izšla leta 1550 v Benetkah, poleg tega pa še Herbersteinov rokopis na pergamentu (1506-1558), njegov življenjepis, okrašen s čudovitimi barvnimi lesorezi Gratae p ostentati iz leta 1560 in v pergamentni ovitek vezano zbirko listin Acta (1521-1564). Muzejsko društvo je pridobilo precej knjižnega in pisnega gradiva z darovi. Svoji bogati knjižnici sta mu darovala Viktor Skrabar in Davorin Žunkovič, posamezne dragocenosti številni posamezniki. Zbirko Muzejskega društva v arhivu sestavljajo tudi ostanki arhivov društev, delujočih na Ptuju, medtem ko knjižnica hrani ostanke knjižnega gradiva iz društvenih knjižnic, ki so delovale na Ptuju v času do druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni so nastale tri profesionalne institucije, ki so glede na naravo svojega dela prevzele zbirke Muzejskega društva, le-to pa se je leta 1956 preimenovalo v Zgodovinsko društvo in nekoliko preusmerilo svoje delovanje. Cilj, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, je bil namreč dosežen. Mira Jerenec, bibliotekarka OBVESTILO o postajališču bibliobusa januar-junij 2004 v Mestni četrti Jezero Mestna četrt Jezero obvešča občane v Mestni četrti Jezero, da bo tudi v letu 2004 bibliobus Knjižnice Ivana Potrča Ptuj - Potujoča knjižnica krenil na pot po krajih na Ptujskem. Svojo knjižno in drugo vsebino namenja vsem prebivalcem, ki so se in se bodo še včlanili. V Mestni četrti Jezero je postajališče bibliobusa v Spuhlji, pri Casablanci, in sicer v torek od 9.30 do 10.30, v času januar-junij 2004 po naslednjem urniku: 20. 1., 10. 2., 2. 3., 23. 3., 13. 4., 4. 5., 25. 5., 15. 6. Želimo vam prijetno branje ter nasvidenje na bibliobusu. Edvard Strelec predsednik sveta Mestne četrti Jezero IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE Zbirka razglednic v zgodovinskem arhivu na Ptuju anes so razglednice vse bolj upoštevan zgodovinski vir za raziskovanje starih podob mest, krajev, ulic, gostiln ... Motivi z razglednic so mnogokrat edini ohranjeni slikovni odsev določenega prostora v določenem času. Zato pri zgodovini krajev razglednice izvrstno dopolnjujejo drugo arhivski gradivo. Tega se zavedamo tudi v arhivu, zato vsako leto namenimo del sredstev za nakup razglednic, saj nam predstavljajo pomemben del kulturne zapuščine. Zraven arhivov razglednice hranijo tudi muzeji, knjižnice ter posamezniki. Razglednice s krajevnimi motivi so kot ilustracije h kulturni zgodovini neke pokrajine, saj so naselja tiste človeške stvaritve, ki njeno podobo najbolj in najtrajneje spreminjajo. To velja zlasti za urbana naselja, ki najbolj pogosto dajejo motive za razglednice. Razglednice nas popeljejo v čas, kije zelo različen od današnjega. Drugačen je bil način življenja, drugačne so bile navade, drugi vladajoči jeziki, drugačna so bila mesta in kraji. Včasih, ko gledamo te razglednice, nam je žal, da smo toliko lepega uničili, na nekatere nove dosežke in napredek pa smo vseeno ponosni. Do nastanka razglednice je prišlo preko razvoja dopisnice. Leta 1869 je dunajska poštna uprava na predlog dr. Emanuela Hermanna, profesorja nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu, izdala prvo uradno dopisnico na svetu. Imenovala seje »Korespondenz - Carte«. Na sprednji strani je bil prostor za naslov ter znamko, kije bila od začetka kar natisnjena, na zadnji strani pa je bil prostor za sporočila. Dopisnica je doživela velik uspeh, saj so jo prvo leto natisnili v 3 milijonih izvodov. Privlačna je bila tudi njena cena, saj je znašala 2 krajcarja, poštnina pa je takrat znašala 5 krajcarjev. Prve dopisnice v Avstro-Ogrski so bile v nemškem ali madžarskem jeziku, kmalu pa so postale dvojezične ali pa celo samo v deželnem jeziku. Prvi slovenskih izraz, ki se je pojavil 1. 1871, je bil ’’listnica”, od leta 1873 pa seje prijel izraz ’’dopisnica”. Vendar to še vedno ni bila razglednica. Najprej so na hrbtno stran dopisnice v levi zgornji kot natisnili tako imenovane razglede, ki so prikazovali podobo krajev ter drugih znamenitosti. Ptuj je dobil tako dopisnico z razgledom proti koncu 80. let 19. stoletja. Na njej je veduta mesta Ptuj po predlogi slikarja Aloisa Kasimirja. Počasi seje slikovni del dopisnice večal in postopoma zajel vso hrbtno stran in razglednica je bila rojena. Slika postane prva stran, prostor za naslov pa zadnja. Na začetku uveljavljanja razglednic je bil prostor za besedilo skrčen, tako da je bilo včasih dovolj prostora samo za podpis inje marsikdo pisal kar po sliki, če je želel sporočiti še kaj več. Sprva je veljalo pošiljanje dopisnic za nespodobno, predvsem zaradi možnosti prebiranja zasebnega sporočila na njih. Nekatere prve razglednice imajo večjezične napise, ki kažejo na upoštevanje jezikovne raznolikosti narodov v Avstro-Ogrski: ’’Carte postale - Postkarte - Post Card -Cartolina postale - Corre-spondenz-Karte - Dopisnice -Levelezö-Lap - Karta Dopisnica - Korespondenčni listek - Briefkaart - Postkaart -Postkort - Otkiytoe Pis’mo Primer razglednice, poslane I. 1896 (naslovna stran še ni razdeljena), ZAP Zbirka razglednic, šk. 1, št. 14. - Pocztowka”. Na naslovni strani so pogosto opombe ’’Nur für die Adresse” ali ’’Samo za naslov”. Leta 1904 pride v Avstriji do spremembe v obliki hrbtne strani. Prostor za naslov se razdeli z navpično črto na dve polovici, na desni je prostor za naslov, na levi pa za besedilo oz. sporočila. Včasih se pojavi še kakšen odpoši-ljatelj, ki na takšni novi razglednici piše še vedno tudi po sprednji strani. Do druge svetovne vojne je v uporabi Razglednica, poslana I. 1907 (naslovna stran je razdeljena), ZAR Zbirka razglednic, šk. 1, št. 47. format razglednice 140 x 90 mm, kasneje 150 x 105 mm. Seveda so se na trgu pojavljale tudi druge oblike in velikosti. Najstarejšo ptujsko razglednico je izdalo ptujsko Tuj-skoprometno društvo (Petta-uer Fremdenverkehr Verein), natisnila pa dunajska družba Schwidernoch ok. leta 1891. Najstarejša razglednica, ki jo hranimo v arhivu, je iz tega časa. Razglednice so pomemben zgodovinski vir, obenem pa tudi pokazatelj gospodarskih, kulturnih in političnih razmer v nekem kraju. Ptujske razglednice so motivno zelo bogate, saj ob panorami mesta prikazujejo utrip mesta, prebivalce, člane raznih društev, dogodke in odzive na dogodke v svetu (npr. vojna), lahko so narodnostno obarvane, umetniške in priložnostne ob različnih praznikih. Vsebina sporočil v nekaterih primerih prekaša vrednost slikovnega dela določenih razglednic. So drobni zapisi iz vsakdanjega življenja, navad ljudi, nacionalnih in drugih opredelitev, nekatera so tudi duhovita. Za raziskovanje krajevne zgodovine pomenijo izjemen vir dodatnih informacij. Motive za razglednice so prispevali različni fotografi. Pogosto je tudi napisan izdajatelj in založnik ter pripis, da je ponatis prepovedan. Le redko pa je napisan datum izdaje in fotograf. Kot fotografi se na naših razglednicah omenjajo: Josef Kasimir, Franz S. Petschar in Urschitz, vsi trije iz Ptuja, Franz Erben, S. Frank in Hans Schul-lerbauer iz Graza ter Ch. Scolih iz Dunaja. Izdajateljev razglednic je bilo precej. Najbolj pogosto se pojavljajo: W. Blanke, J. Kasimir in Janez N. Peteršič iz Ptuja, Knollmiil-ler in A. Schlauer iz Graza ter firma Weiss Et Dreyfus iz Dunaja. Razglednice z istim motivom so tiskali s slovenskimi ali nemškimi napisi. Okoli 1. 1920 se pojavijo stare razglednice z nemškimi napisi, ki so jih tiskarji sami prečrtali in dodali nove v slovenskem jeziku. Najstarejše ptujske razglednice so tako kot povsod tiskane v litografski tehniki. To je najstarejša in najpomembnejša tehnika za razmnoževanje prvih razglednic. Podlaga so bile čmo-bele fotografije ali risbe, ki so bile ročno pobarvane ali pa so jih obarvali z barvnimi klišeji. Zato so te prve razglednice prave umetnine. Na razglednicah so v različno oblikovanih okvirčkih in vinjetah sličice mestnih znamenitosti, okvirje pa obkrožajo rože, vejice, grozdje, listi ali pa razni trakovi. Za starejše razglednice je bila značilna kombinacija več motivov na isti razglednici. Efekte in nenavadnost so povečali z raznimi izrezi, reliefi, vrtečimi deli ipd. Porast povpraševanja po razglednicah je prisilil tiskarje, da so uporabili nove tehnike tiskanja. Oprijeli so se fototipije, ki je uporabljala za osnovo foto- PTUJSKA ZGODOVINA, KULTURNA DEDIŠČINA grafsko stekleno ploščo, kasneje pa še knjigotiska. Barvne razglednice, ki so nastale na osnovi barvnih fotografij, je dobil Ptuj med drugo svetovno vojno. Navdušeno pošiljanje razglednic je po prvi vojni upadlo, še bolj opazno pa je bilo upadanje po drugi svetovni vojni. Razglednice so bile slabe kvalitete, motivi na razglednicah so postali nezanimivi in enolični, ljudje so se posluževali drugih načinov komuniciranja (telefon). Pojavila seje tudi nova - offset tehnika tiskanja (tiskanje s pomočjo z gumo prevlečenega valja), ki se uporablja še danes za tiskanje razglednic. V Arhivu smo razglednice dobili ali kupili od različnih zbirateljev. Pri zbiranju razglednic nam je vodilo predvsem mesto Ptuj ter okoliški kraji, nekaj razglednic pa imamo tudi s podobami bolj oddaljenih krajev (npr. Radgona, Lenart v Slov. Goricah, Pragersko ...). Razglednice, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju, so razdeljene na naslednje teme: veduta mesta, grajski kompleks, ulice in trgi, pomembne stavbe, društva, parki, vinski motivi, muzej in muzejski eksponati, vojaki, okoliški kraji, kič. Časovni okvir razglednic sega od leta 1890 do leta 1969. Zaradi lažjega iskanja in uporabe smo razglednice poskenirali in jih popisali s posebnim programom, ter jih tako zaščitili pred obrabo. Originale razglednic imamo spravljene v posebnih etuijih, ki so namenjeni shranjevanju fotografij, negativov in razglednic. Ti etuiji so iz posebne snovi -polypropylena, ne vsebujejo kisline in po ISO standardu 9706 preprečujejo staranje razglednic. So najboljša možnost trajnega hranjenja razglednic. Te etuije imamo shranjene v posebnih škatlah. Tako skrbimo, da se bodo razglednice ohranile naslednjim rodovom. Če si želite ogledati našo zbirko razglednic, nas obiščite na spletni strani: www.poetovio.net/portal/ galerija/. Nataša Majerič Kekec Arhitektovi načrti / o se je Jožef Tadej grof Attems sredi 18. // stoletja namenil preurediti od očeta pode-C dovani dvorec Dornava, je za to nalogo izbral arhitekta Jožefa Hueberja (1715, Dunaj - 1787, Gradec). Arhitekt je svojo nalogo odlično opravil in v Dornavi je v letih 1753 do 1755 nastal poznobaročni dvorec z obsežnim parkom. K premišljeni zasnovi je sodila tudi oprema dvorca s kiparskim okrasom in štukaturami ter notranja oprema. Zasnova je največja baročna celota na Slovenskem in že dolgo velja tudi za najiepšo. Premožnega grofa je k izbiri vodil arhitektov sloves, morda pa so ga prepričale tudi risbe načrtovanih posegov, ki jih je arhitekt predstavil naročniku. Eno takih risb, ki prikazuje načrtovane gradbene posege v Dornavi in je najbrž nastala še pred začetkom gradbenih del, je tik pred koncem leta 2003 uspel iz neke avstrijske privatne zbirke odkupiti Pokrajinski muzej Ptuj. Na skrbno izdelani risbi s črnilom, ki meri 324 x 467 milimetrov, sta upodobljena dvorec in njegova okolica iz ptičje perspektive, tako daje mogoče videti tudi slavnostno dvorišče in manjši del vrta za dvorcem. Stavba in vrt sta izvedena s peresom, manj pomembna okolica pa s čopičem. Na risbi so natančno upodobljene podrobnosti na pročeljih, portalih, ograjah in parku. Zelo podrobno je predstavljena zasaditev vrta pred glavno fasado dvorca, kjer so bile ob parternih poljih postavljene posode z manjšimi drevesci, v katerih je mogoče domnevati dragocene oranževce in limonovce. V podrobni primerjavi risbe in dvorca se izkaže, da se nekateri upodobljeni detajli na dvorcu in parku ne ujemajo povsem z izvedenimi v Dornavi. Kakor je ugotovil mag. Igor Weigl, so razlike najbrž posledica dejstva, da je risba nastala pred gradbenimi posegi; preden sta se arhitekt in naročnik dogovorila o dokončni izvedbi. Ker je na risbi upodobljen le del vrta, je mogoče, da jih je obstajalo več, daje bila torej risba v Pokrajinskem muzeju Ptuj del serije risb, ki jih je arhitekt predložil naročniku. Vprašanje obnove in namembnosti dornavskega dvorca je po izselitvi varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja nadvse aktualno. Stroka se je na problem odzvala z izdajo obsežnega zbornika ”Dornava, Vrišerjev zbornik”, ki gaje uredila dr. Marjeta Ciglenečki inje izšel v letu 2003. Avtorji pri- Risba dornavskega dvorca. spevkov so obravnavali njegovo umetnostno dediščino in podali načrte za njegovo obnovo in primemo funkcijo. Intenzivnejše zanimanje slovenske strokovne javnosti za Dornavo je spodbudilo tudi avstrijskega zbiralca, uglednega poznavalca baročne umetnosti, daje ponudil risbo dornavskega dvorca v odkup Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Risba seje tako pridružila predmetom iz dvorca, ki so se ohranili v burnem obdobju po drugi svetovni vojni in so sedaj shranjeni v ptujskem muzeju. Polona Vidmar Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta na temo ”smo mladi, v spoštovanju med sabo imamo se radi” r Centru interesnih dejavnosti je 14. januarja zasedal medobčinski otroški parlament. Obravnaval je temo "smo mladi, v spoštovanju med sabo imamo se radi" oziroma medsebojne odnose. Zasedanje sta skupaj pripravila Društvo prijateljev mladine Ptuj in CID, udeležili pa so se ga predstavniki osnovnih šol z območja upravne enote Ptuj z izjemo OŠ Gorišnica. Parlamentarci so najprej predstavili izhodišča za razpravo, ki so jih oblikovali na šolskih parlamentih, nato pa v skupinah podrobneje obravnavali tiste teme na področju medsebojnih odnosov, ki so se v uvodni razpravi pokazale kot najbolj pomembne. Posvetili so se šestim področjem: pomenu družine za učenje dobrih odnosov, odnosom med vrstniki, obravnavali so spolnost med mladimi, samopodobo, odnose med učenci in učitelji in problem zaupanja v različnih odnosih. Razprava je bila zelo živahna, parlamentarci so pogosto intenzivno usklajevali različna mnenja. Podanih je bilo nekaj predlogov za izboljšanje medsebojnih odnosov. Parlamentarci so poudarili, da za učenje oblikovanja dobrih odnosov lahko največ naredi dobra družina. Mladi so se strinjali, daje na področju medsebojnega sprejemanja in razumevanja med vrstniki veliko težav. Vsi bi si sicer želeli imeti dobre odnose z vsemi, vendar se pogosto dogaja, da med sošolci in mladimi padajo zaničljive pripombe o tistih, ki odstopajo od povprečja po svojih sposobnostih, materialnem položaju, stilu oblačenja itn. Ne samo slabši učenci, ampak tudi odličnjaki so lahko tarča žalitev in izločeni iz družbe vrstnikov. V resničnosti so mladi pogosto daleč od načel o strpnosti, tolerantnosti in razumevanju drugačnih. Na področju spolnosti so mladi poudarili pomen medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter osebne zrelosti obeh, ki se odločata za spolni odnos. Za mlade je pomembno, da imajo dostop do informacij s področja spolnosti, da poznajo zaščito pred nezaželeno nosečnostjo in pred spolno prenosljivimi boleznimi. Informacije o spolnosti mladi dobivajo v medijih, od prijateljev, tudi od staršev, vendar ne vsi. Nekaj informacij dobijo tudi v šoli, vendar ne toliko, kot bi želeli. Mladi morajo dobiti tudi informacije o tem, kam se lahko zatečejo po pomoč v primeru, da imajo problem, povezan s spolnostjo. Veliko so razpravljali o samopodobi kot temeljnem odnosu, ki ga ima vsak do samega sebe in na katerem gradi odnos do drugih. Dobra samopodoba preprečuje samouničevalno vedenje. Mladi so izrazili mnenje, da je treba zaupati vase, ne ozirati se na mnenje drugih in biti zadovoljen s tem, kakršen si in kar imaš. Pri tem pa nastajajo težave, saj so v obdobju odraščanja zelo dojemljivi za mnenje vrstnikov in vpliv medijev, zato jim je težko ne ozirati se na mnenje drugih in idealne podobe zvezd v medijih. V Sloveniji ima večina mladih negativno samopodobo, še posebej veliko deklet, kar kažejo raziskave. Na šolah bi lahko za izboljšanje samopodobe mladih razredne ure namenili predvsem pohvalam in spodbudam, ne le kritikam in obravnavi problemov. Poleg tega bi bilo zelo dobro uvesti mladinske delavnice, na katerih bi se ukvarjali s samopodobo. Na področju odnosov med učenci in učitelji so mladi izrazili svoja pričakovanja do učiteljev, ki naj bi bili razumevajoči, spoštljivi, komunikativni, pripravljeni na kompromise, imeti morajo avtoriteto in hkrati niso preveč strogi, prisluhniti morajo težavam učencev, znati zgladiti pre- pire, so nasmejani in pravični. Sami lahko dobre odnose z učitelji gradijo tako, da učitelje poslušajo in spremljajo pouk aktivno, jih sprejemajo takšne, kot so in z njimi razvijajo prijateljski odnos. Pojavila se je pobuda, da bi tudi učitelje vprašali, kakšne učence si želijo, nato pa bi učenci in učitelji drug drugega obvestili o svojih pričakovanjih in se o njih pogovorili. Parlamentarci so veliko časa posvetili obravnavi zaupanja, ki je potrebno v vsakem dobrem odnosu, vendar je stopnja zaupanja v različnih odnosih različna. Vsi se bojimo, da bi naše zaupanje drugi zlorabili. Stopnja zaupanja med starši in otroci je od družine do družine zelo različna: v nekaterih lahko otroci zaupajo staršem povsem brez strahu in jih vprašajo vse, kar jih zanima, v drugih pa ne. Otroci in mladi si želijo, da bi lahko povsem zaupali staršem in prijateljem. Ob koncu so za zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo v marcu v dvorani državnega zbora v Ljubljani, izvolili dve predstavnici: Lucijo Tratnik z OŠ Olge Meglič Ptuj in Saro Kukovec z OŠ Juršinci. Nevenka Gerì, koordinatorka otroškega parlamenta za ptujsko območje Kaj počnemo v Mladinskem odseku PD Ptuj Mladinski odsek (MO) smo vključeni mladi člani Planinskega društva (PD) Ptuj - cicibani, osnovnošolci, dijaki in študentje, ki predstavljamo 50% članstva PD Ptuj. Osnovnošolci so organizirani v 17. planinskih skupinah, ki delujejo na osnovnih šolah v ptujski in okoliških občinah. Vsaka skupina ima mentorja (praviloma je to učitelj, ki na tisti šoli uči) in ta vodi planinski krožek, zbira prijave za izlete in otroke na izletu tudi spremlja. Društvo pošilja mentoije na seminale za mentorje planinskih skupin (PS), kijih organizira Planinska zveza Slovenije (PZS), tako da dobijo tudi ustrezno planinsko izobrazbo in so lahko enakovredni pomočniki na planinskih izletih. Izlete za PS organizirajo registrirani vodniki PD Ptuj. Ob koncu koledarskega leta sprejmemo program izletov za naslednje leto, izleti so prilagojeni otrokom, udeležijo pa se jih lahko vsi člani društva. Razpisi izletov so objavljeni v društvenem okencu, planinskem kotičku Štajerskega tednika, celoletni program izletov pa se vsako leto tudi natisne skupaj z društvenim izletniškim programom. Od lani so posebej organizirani tudi izleti za dijake in študente, kajti naš cilj je tej populaciji ponuditi atraktivne izlete in jih m/t 25 pritegniti za hojo v hribe in delo v društvu ter si na ta način zagotoviti tudi prihodnji kader za delo z mladimi. Otroci sodelujejo tudi v množični akciji Mladinske komisije PZS (MK PZS) Mladi planinec - na izletih zbirajo žige ter v dnevnik beležijo doživetja. Ko osvojijo dovolj vrhov, prejmejo bronasti, srebrni oziroma zlati znak Mladega planinca. Ko so stari vsaj MLADI, PREDSTAVE 11 let, pa se lahko vključijo tudi v planinsko šolo (PŠ), ki jo organizira MO ob pomoči naših vodnikov, ki so dosegli strokovni naziv inštruktor planinske vzgoje. V okviru PŠ otrokom posredujemo osnovno znanje, ki ga potrebujejo za varno hojo v hribe. Redno in uspešno se PS udeležujejo tekmovanja Mladina in gore, ki ga organizira MK PZS in na katerem se prevela planinsko znanje osnovnošolcev od 5. do 8. (oziroma 9.) razreda OŠ. Začeli pa smo se udeleževati tudi orientacijskih tekmovanj. Da vse poteka, kot je treba, skrbi Odbor mladinskega odseka. In na koncu: na MO postavljamo tudi razstave ... Predvsem pa se vsi, ki delamo v MO, trudimo otrokom približati hribe v želji, da bi doživeli gore v njihovi prvobitnosti. Razstava, ki ste si jo lahko ogledali v Centru interesnih dejavnosti, je bila posvečena 50-letnici društva in 45-letnici mladinskega odseka. Na njej ste lahko videli risbice, pesmi in spise, ki so jih narisali in napisali naši mladi planinci ter fotografije mladinskega vodnika Primoža Tropa. Vabljeni v planine! Jasna Drakšič MESTNI KINO PTUJ / ART KINO 2004 Od Primoža Peterke do Kena Parka r prvih štirih mesecih leta 2004 bo Klub ptujskih študentov v sodelovanju z najeminentnejšimi slovenskimi filmskimi institucijami v Mestni kino Ptuj pripeljal osem filmov, ki po mnenju kritikov predstavljajo vrhunce sodobne filmske umetnosti. Klub ptujskih študentov po že dveh poletnih Filmskih kompasih, lanskem festivalu novih slovenskih filmov, odlično sprejetih projekcijah na ptujskem in gradu Bori, lanskem Filmskem abonmaju KPŠ ter po tretji sezoni obratovanja Koln-kištinega filmskega krožka, ki je pod streho spravil že šest obsežnih retrospektiv najopaznejših avtorjev v svetu režije, pripravlja nov projekt Art kino. Od januarja do aprila (vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 18. uri) bo v sodelovanju s Cankarjevim domom, Slovensko kinoteko, Kinodvorani in slovensko art kino mrežo na Ptuj pripeljal osem odličnih filmov, ki sicer ne bi prišli v ptujski kino. Odisejada po filmskem svetu seje začela že 10. januarja z domačim filmom Peterka: leto odločitve. Režiser Vlado Škafarje posnel filmski spomenik mlademu šampionu in njegovi odločitvi, da znova poišče pot do vrhunstva, pa tudi spomenik mlademu človeku in njegovemu odraščanju. Film spremlja eno leto življenja enega največjih slovenskih šampionov, dvakratnega zmagovalca svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih, kije sredi najhujše krize, največjih razočaranj in medijskega linča izjavil: "Naslednje leto se vrnem med najboljše, boste videli!” V letu, kije pred športnika postavilo toliko odločilnih trenutkov (poskus ponovne uveljavitve v športu, rojstvo otroka, oblikovanje novega doma ...), sledimo njegovim dejavnostim, razmišljanjem in čustvovanjem tako v športnem kot tudi v zasebnem življenju, pa tudi razmišljanjem in čustvovanjem njegovih najbližjih. Primož je v tem letu dosegel vse, o čemer je sploh smel sanjati. Dobil je otroka, ustvaril si je družino, vrnil seje med najboljše smučarske skakalce na svetu in za nameček osvojil še olimpijsko kolajno. Z njegovimi besedami: "To ne morš verjet!” 24. januarja je bilo na sporedu nekaj povsem drugačnega. Lutke japonske žive legende Takeshija Kitana so veličasten, vizualno razkošen film o neuničljivi ljubezni. Režiser se naslanja na tradicijo Čikamat-suja, avtoija tragičnih ljubezenskih zgodb, ki velja za japonskega Shakespearja. 14. februarja bo na vrsti omnibus Deset minut starejši: trobenta. Sedem režiseijev, vsak v desetih minutah, je s popolno avtorsko svobodo izrazilo tok časa. Režiseiji so filmsko tehnologijo uporabili za inovativne in provokativne namene, s katerimi so zajeli vse poglavitne človeške izkušnje: rojstvo, smrt, ljubezen, spolnost, dramo določenega trenutka, zgodovino in pradavne mite. Še zanimivejši kinematografski mozaik je 11'09"01 - 11. september, ki bo na platnu 28. februaija. Po napadu na Svetovni trgovinski center v New Yorku je francoski producent Alain Brigand povabil enajst režiserjev z različnih koncev sveta, da posnamejo svoj komentar h grozljivim dogodkom 11. septembra 2001. Edini pogoj produkcije je bil, da mora prispevek trajati natanko 11 minut, 9 sekund in eno sličico ter biti posnet v enem kadru. Režiseiji so izrazili svoja videnja o dogodku, ki so jih črpali iz skrbi in bojazni svojih dežel. Med raznolikimi kulturnimi, geografskimi in umetniškimi pogledi na dogodek je tudi nekaj zelo provokativnih, ki želijo seči globlje v razumevanje vzrokov za tako drastičen zločin in prav ti so najbrž razlog, da film ni bil redno prikazovan v ameriških kinih. Tudi vsi naslednji filmi se nekako sučejo okrog aktualne teme sveta, ki je tako ali drugače iztiijen s tečajev. Vse za ljubezen (13. marec) je poetična znanstvenofantastična zgodba danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Film z elementi hitchcockovskega suspenza pripoveduje zgodbo o ljubimcih, ki se morata v čudnih okoliščinah boriti za svojo ljubezen in naposled celo za svoji življenji. Zelo kritičen pogled na trdi neoliberalistični kapitalizem ponuja Laurent Cantet, eden najbolj izrazitih in socialno osveščenih glasov mladega francoskega filma, v Izkoristku časa (27. marec). Gre za film o dejstvu, da posameznikovo mesto v družbi ni zgolj stvar njegove avtonomne izbire ali poljubne odločitve, temveč posledica mreže ekonomskih, političnih in ideoloških odnosov. Lars von Trier, avtor več cannskih zmagovalcev, v filmu Dogville (10. april) divje obračuna z ameri- Po ogledu Leta odločitve skoki Primoža Peterke ne bodo več isti. ško dvojno moralo, aroganco in agresivnostjo, njegov film z Nicole Kidman v glavni vlogi pa je nekaj posebnega tudi zato, ker je režiser dogajanje postavil na gol oder. Art kino 2004 se bo zaključil s kontroverznim Kenom Parkom (24. april) Američanov Larryja Clarka in Eda Lachmana. Z apokaliptičnim nabojem naelektrena zgodba o štirih najstnikih in njihovih starših v samotnem mestecu v Kaliforniji je prepričljiv prikaz predmestnega kaosa ameriškega srednjega razreda. Film šokira z goloto ter prizori samonasilja in grafično nazorne nemontirane spolnosti med mladoletniki, vendar bi mu lahko prej očitali moraliziranje kot amoralnost. Cena posamezne vstopnice za člane KPŠ je 500 tolarjev, za nečlane pa 800 tolaijev. Na Info točki KPŠ (zraven Kolnki-šte) pa so naprodaj tudi abonmaji (kompleti vstopnic za vseh osem filmov) po samo 3.000 tolarjev za člane KPŠ in 5.500 tolarjev za ostale. Nina Milošič SPORT, OBVESTILA NA SPREJEMU V MESTNI HIŠI NI BILO SLABIH. TUDI DOBRIH NE. BILI SO SAMO ODLIČNI ALI IZJEMNI Sprejem najboljših športnikov tujski župan dr. Stefan Celan je izkazal čast in spoštovanje športnikom in športnicam, ki so v preteklem letu z dobrim delom in rezultati uspešno predstavljali Ptuj. Na sprejemu v poročni dvorani Mestne hiše ni bilo slabih. Tudi dobrih ne. Bili so samo odlični ali izjemni. Na krajši slovesnosti je dr. Štefan Čelan predstavnikom 15 klubov (trije klubi so dobili priznanje že med letom) in več kot 30 najbolj uspešnim športnikom izročil posebna priznanja. "Imam prijetno dolžnost, da vam čestitam in se zahvalim, saj so uspehi, ki so plod trdega dela, omogočili uveljavljanje Ptuja v svetu. Z uvrstitvijo petih klubov v 1. državno ligo se je mesto dvignilo iz anonimnosti prej kot na drugih področjih. Kdor išče uspeh, pridobi vztrajnost. Tudi v minulem letu ste vložili ogromno časa in energije v naporne treninge in odlični rezultati niso izostali. Uspavali vas niso niti vsi dosedanji osvojeni državni naslovi, uspešni nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih ter pokali kot tudi naslovi najboljšega športnika leta na Ptuju. Če vemo, da se večji del svojega športnega staža srečujete z velikimi finančnimi težavami, so vsi ti vaši dosežki toliko bolj veliki in razveseljivi. Z večjim prilivom denarja upamo na boljše čase in izdatnejšo finančno podporo klubom ter okrepljeno strokovno delo z Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj. Foto: Aleš Šprah mladimi. Nam ostane le, da vam zaželimo veliko športnih uspehov in da vas spodbujamo v naslednjih mesecih, ki bodo za marsikoga naporni, vendar tudi veseli, ” je povedal dr. Štefan Čelan v pozdravnem govoru. Tudi direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček je športnikom čestital ob doseženih uspehih in jim tudi v prihodnje zaželel podobnih rezultatov, seveda pa ni pozabil omeniti tudi vseh tistih, ki so pri kovanju teh odličnih dosežkov sodelovali - klubov, trenerjev in seveda staršev. Ob tem pa se je v imenu ptujskih športnikov zahvalil županu za sprejem in vidnejšo podporo mestne oblasti ptujskemu športu. IN KAJ SPOROČAJO AKTIVNI UDELEŽENCI SPREJEMA? Svetovna in evropska prvakinja v semi in light kontaktu Nadja Šibila, članica Kluba borilnih veščin Ptuj : "Posvetite se športu redno, dan za dnem, vestno. Naj vas to zaposli, naj vam bo v veselje, predvsem pa naj vas duševno in telesno bogati." In ni pozabila še pouč- ■ iti: "Kdor želi postati mojster in prvak, se mora učiti vse življenje. ” Velik up slovenskega tenisa Ajda Brumen iz Teniškega kluba Ptuj : "Je pač tako, da lahko na svojo prihodnost vplivamo le v tej smeri, da se zanjo po najboljših močeh trudimo v sedanjosti. Vem, da je moja športna pot odvisna predvsem od mene same, da je v življenju vse možno, da lahko dosežem tisto, kar si res želim. ” Na krajši slovesnosti je dr. Štefan Čelan predstavnikom 15 klubov (trije klubi so dobili priznanje že med letom) in več kot 30 najbolj uspešnim športnikom izročil posebna priznanja. Foto: Aleš Šprah Slavko Dokl, član Olimpijskega komiteja Slovenije in strateg utemeljitve slovenskega in ptujskega boksa, kar je omogočilo uspešno pot te panoge, kije uveljavila Ptuj na področju, ki ima pri nas dolgo športno tradicijo: ’’Morda bi bilo dovolj, da bi rekel hvala. Sem krmar barke, ki trideset let pluje mimo čeri in ji to gotovo ne bi uspelo, če bi bil na njej sam. Veliko nas je. Od staršev, ki podpirajo tekmovalce na njihovi športni poti, prostovoljnih delavcev, ljudi, ki uspešno pripravljajo večje in manjše boksarske prireditve, sponzorjev, pa do uspešne ekipe strokovnjakov in trenerjev. ” Ivo Kornik IZŽREBANI NAGRAJENCI KRIŽANKE V decembrskem Ptujčanu ste si ljubitelji križank imeli možnost pridobiti eno izmed osmih nagrad za pravilno rešitev novoletne nagradne križanke. Nagrade podeljuje sponzor križanke Terme Ptuj. Do 9. januarja je v uredništvo prispelo 170 rešitev križanke. Geslo nagradne novoletne križanke je: TERMALNI VRELCI, KOPANJE, UŽITEK. V Uredništvu Ptujčana smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. NAGRADA - Patricija BABOSEK, Volkmeijeva 5, Ptuj 2. NAGRADA - Marija CAFUTA, Spodnji Velovlek 48, Ptuj 3. NAGRADA - Matej KOVAČIČ, Zavčeva 7, Ptuj 4. NAGRADA - Jože MERC, Potrčeva 61/a, Ptuj 5. NAGRADA - Petra VRABL, Potrčeva 42, Ptuj 6. NAGRADA - Pepelka BEZJAK, Volkmerjeva 9, Ptuj 7. NAGRADA - Zdenka NEMEC, Vodnikova 2, Ptuj 8. NAGRADA - Irena JAVERNIK, Selska c. 33, Ptuj Vsem, ki ste sodelovali pri reševanju križanke, se zahvaljujemo. Nagrajencem pa čestitamo in vas vabimo, da nas obiščete v Uredništvu Ptujčana na Mestnem trgu 1,1. nadstropje, kjer boste dobili kupone sponzorja križanke - Term Ptuj. Uredništvo Ptujčana ODMEVNI DOSEŽKI PTUJSKIH ŠPORTNIKOV Ptujski šport v letu 2003 JUDO - JK Ptuj Moška ekipa JK Ptuj je z osvojenim 5. mestom v I. državni ligi in 7. na pokalu Slovenije dokazala, da lahko od nje v prihodnjem letu pričakujemo odmevne rezultate. Sebastjan Kolednik -lepši jutri Odličen judoist, kije na dobri poti, da se ta športna panoga zopet uveljavi v domačem in mednarodnem merilu, kajti 3. mesto na državnem prvenstvu, 1. na evropskem pokalu v Gradcu, 3. na Iršičevem memorialu v Mariboru in 5. na mednarodnem tekmovanju Nagaoka v Ljubljani so izvrstni dosežki, ki napovedujejo lepši jutri ptujskega juda. ”Vsi vemo, kaj se dogaja na domačih blazinah, edino pravo merilo so mednarodni uspehi. Sreča je na strani tistih tekmovalcev, ki zmorejo ob izjemni moči in dobri pripravljenosti na blazinah tudi taktično razmišljati. Pri judu lepota ne šteje nič več, samo še zmaga, ” pravi Sebastjan Kolednik. Tanja Žuran - Putora -judo ima v genih Uspešna ptujska judoistka se zaveda, kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi s tekmicami. "Moje prednosti v primerjavi z robustnejšemi tekmovalkami so predvsem hitrost in dobra tehnična podkovanost, pomanjkljivost pa morda višina. Toda pregovor, ki sem ga nekje prebrala, pravi, da je strup v malih steklenicah. ” Na DP je dosegla 2. mesto, na EvP v Italiji 3. mesto in na mednarodnem tekmovanju v Heledysu prav tako 3. mesto. ŠPORTNO PLEZANJE -PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ Mina Markovič - sijoči uspehi Je stalna državna mladinska reprezentantka. Režim dela in življenja s steno je težak, pot do uspeha pa dolga in naporna. V solijo razumejo, dobri rezultati so najlepše plačilo za trud in odrekanja. Kot zdaj kaže, lahko še napreduje in vse bo dala od sebe, da načrte, ki niso skromni, tudi uresniči. Mlada športna plezalka dokazuje, da je z neomajno vztrajnostjo in železno voljo možno seči po vidnih mestih tudi na največjih tekmovanjih. Dobro plezanje, tako na tekmovanjih kot v naravnih stenah, je pokazatelj možnosti za dobro uvrstitev. Predvsem še vedno sijoči uspehi - na svetovnem mladinskem prvenstvu v bolgarski Veliki Tamovi 13. mesto (težavnost), na evropskem mladinskem prvenstvu 8. mesto (težavnost), na državnem kadetskem prvenstvu 1. mesto in na članskem državnem prvenstvu 4. mesto - so porok za velika pričakovanja. ATLETIKA - AK PTUJ Natalija Sbüll - velik obet za prihodnost Članica mladinske vrste AK Ptuj in velik up ptujske atletike je nase opozorila lani s 1. mestom na državnem prvenstvu - mlajše članice 3000 m. NAMIZNI TENIS - NTK PTUJ Danilo Piljak - kljub poškodbi izvrsten V sezoni 2002/2003 je Danilo Piljak uspešno nastopal v 1. SNTL, saj je bil v jesenskem delu sezone 10. igralec lige. Nastopal je za reprezentanco Slovenije v kategoriji mladincev in članov do 21 let. V spomladanskem delu sezone ga je pri doseganju boljših rezultatov ovirala bolezen, vendar je kljub temu nastopil na državnem prvenstvu za mladince in mladinke, kije bilo na Ptuju. Osvojil je 3. mesto v kategoriji posameznikov in skupaj s klubskim kolegom Ovčarjem 2. mesto v dvojicah. NTK Ptuj se je v sezoni 2002/03 trdno zasidral v prvi članski ligi, za kar ima največ zaslug prav Danilo Piljak. Vesna Terbuc - njen čas šele prihaja Vesna Terbuc je v letu 2003 nastopala v kategoriji mladink, članic do 21 let in članic. Največje uspehe je dosegla na državnem prvenstvu za mladinke in mladince, kjer je v kategoriji dvojic dosegla 3. mesto. Barve Republike Slovenije je zastopala na mednarodnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani. Na lestvici članic do 21 let je trenutno na 4. mestu. V sezoni 2002/03 je ekipa članic tudi po njeni zaslugi ohranila prvoligaški status in tako je NTK Ptuj edini klub v Sloveniji, ki v sezoni 2003/04 nastopa v 1. SNTL z dvema ekipama (člani in članice). KOLESARSTVO - KK PERUTNINA PTUJ Ko seštejete rezultate in dosežke ptujskih kolesarjev v letu 2003, se človeku kar zvrti v glavi. Toda pri vrtenju zač- II. nejo delovati sredobežne sile in res samo trdna celota ima možnost, da ostane cela, sicer se hitro razleti. Profesionalna ekipa Perutnina Ptuj TT/III je zdaj trdna celota, da se bo lahko uspešno postavila po robu morebitnim zunanjim pritiskom. V zgodovini ptujskega in slovenskega kolesarstva je dosegla najvidnejši rezultat doslej : - v generalni razvrstitvi profesionalnih kolesarjev je v razredu TT-3 svetovne lestvice med 86 ekipami osvojila 854 UCI točk ter končala na izjemnem 3. mestu; - na ekipni mednarodni etapni dirki "Tour de L’Avnir” (Francija) je s pomočjo ekipe Perutnina Ptuj Rado Rogina dosegel odlično 2. mesto; - složnost, razumevanje in borbenost so vrline ptujskih tekmovalcev, ki so se na mednarodnih prizoriščih povzpeli na stopničke, namenjene le najboljšim, tistim, ki krojijo sam svetovni vrh: 1. mesto 24-krat, 2. mesto 17-krat in 3. mesto 20-krat. Mitja Mahorič - nadaljuje slovensko kolesarsko pravljico Je eden najzaslužnejših profesionalnih kolesarjev ekipi Perutnine Ptuj in stalni državni reprezentant, ki ima mednarodni status športnika. Večkratni udeleženec mediteranskega, evropskega in svetovnega prvenstva v vseh starostnih kategorijah, državni prvak v kronometru na 40,8 km, zmagovalec velike mednarodne etapne dirke ”Po Sloveniji 2003” in 2. na gorskem državnem prvenstvu. Bil je udeleženec svetovnega prvenstva v Kanadi - Hamillton - v disciplini kronometer 41,3 km, kjer je osvojil 41. mesto. V profesionalnih kolesarskih vrstah še Mitja ni rekel zadnje. Pred njim je bogata kariera vrhunskega športnika in vzpon na sam svetovni vrh. Z ozirom na njegove sposobnosti in voljo mu bo to zagotovo tudi uspelo, kar mu vsi iskreno želimo. KARTING - AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ AMD Ptuj je letos z zmagami na vseh štirih dirkah, ki so bile na Ptuju, v Zagrebu, Čakovcu in Portorožu, osvojilo ekipno državno prvenstvo Slovenije v kartingu. Alex Damiš - v objemu hrupa Kot član AMD Ptuj vozi kart v kategoriji N-100 ICA junior in je stalni državni reprezentant. V sezoni 2003 je tekmoval na 16 dirkah, ki so štele za prvenstvo Slovenije in mednarodni pokal. Osvojil je 10 zmag, tri druga in tri tretja mesta. Osvojil je oba naslova: naslov državnega prvaka Slovenije in naslov mednarodnega KUP pokala. S tem je tudi pripo-I mogel, daje ekipa AMD Ptuj osvojila največ točk v skupnem seštevku. PADALSTVO - AEROKLUB PTUJ Padalci AK Ptuj so se lani udeležili največjih tekmovanj in dosegali izjemne rezultate: - 9. INT. ASKO - BM 2003 Winterziel/Mariazell St. Seba-stian/Mariazellerland - Aleksa-der Čuš: 2. mesto, - evropski pokal Lochen Avstrija - ekipno 13. mesto, Peter Balta 12., - evropski pokal Reka - ekipno 6. mesto, posamezno Milan Jurič 1. mesto, Karmen Grabar 3. mesto, - evropski pokal Bled Cup -ekipno 3. mesto, posamezno Milan Jurič 1. mesto, Boris Janžekovič 7. mesto, Peter Balta 12. mesto. V ženski konkurenci - Karmen Grabar 2. mesto, - državno prvenstvo - ekipno 2. mesto, posamezno Peter Balta 1. mesto, - evropski pokal Belluno Italija - ekipno 12. mesto, posamezno Peter Balta 14. mesto, Gorazd Viniš 20. mesto; v ženski konkurenci Karmen Grabar 13. mesto, - evropski pokal Locamo Švica - generalno 4. mesto Milan Jurič, Boris Janžekovič 23. mesto, Peter Balta 29. mesto; v ženski konkurenci Karmen Grabar 5. mesto in Vanja Hotko 12. mesto; ekipno 9. mesto med 54 ekipami iz Evrope in Azije, - na svetovnem padalskem prvenstvu klasične discipline sta ekipo Slovenije zelo uspešno zastopali Karmen Grabar in Vanja Hotko. Ekipno 5. mesto. To so eni največjih dosežkov ptujskih padalcev do danes. KAJAK, KANU, JADRANJE -BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Aleš Vršič - zazrt v prihodnost Ptujski vodni športi imajo dobro zaledje in nekaj izjemno obetavnih tekmovalcev, pred katerimi je svetla prihodnost. To je splošna ocena nastopov ml. in st. dečkov-deklic, med katerimi je blestel s skupnim 3. mestom na Slovenskem pokalu v K-1 2000 m, 5. v Caprisu K-l 500 m in 4. v K-2 500 m Aleš Vršič. Odmevne rezultate beleži tudi na državnem prvenstvu 2003: K-l 1000 m -3. mesto, K-l 500 m - 3. mesto in K-2 1000 m - 3. mesto. Tudi ostali tekmovalci so navdušili s slogom veslanja in jadranja, kije bilo na visoki kakovostni ravni, na koncu pa jim je za piko na i s sijajnim nastopom manjkala sreča. ŠAH Ekipa Šahovskega kluba Ptuj je v zasedbi Danilo Polajžer, Gregor Podkrižnik, Robi Roškar, Anita Ličina, Janko Bohak in Črtomir Štrucl s prepričljivo osvojitvijo 1. mesta v 1. članski ligi - vzhod in z uvrstitvijo v državnočlansko ligo dosegla največji uspeh v letu 2003. NOGOMET - KUMHO NK PTUJ Leto 2003 gre v anale ptujskega nogometa, ki v drugo tekmuje v družbi najboljših. Drugoliga-škega prvenstva se bodo naši ’’tigri”, kot se jih je oprijel vzdevek - so namreč ’’majhni”, a nevarni - radi spominjali, saj so uresničili željo o napredovanju. Čeprav bo pot do obstanka v ligi trnova, pa ves Ptuj po nekaterih blestečih predstavah upa, da bodo dravaši vzdržali. Toda brez strela na gol pač ne gre, na drugi strani pa so bili dovolj rablji v podobi sodnikov, ki so točke podaijali tekmecem. ROKOMET - ŽRK MERCATOR-TENZOR PTUJ Za rokometašice Mercator-Tenzor Ptuj je bilo leto 2003 tekmovalno, sanjsko, saj so se uvrstile v I. A SRL. "Ekipa je bila maksimalno motivirana in ob podpori zvestih navijačev ter uprave nam je uspel velik podvig uvrstitev v najvišji rang tekmovanja. Ob tem seje ohranila tradicija ptujskega športa, saj je ženski rokomet tik pod vrhom priljubljenosti. S pomočjo sponzorjev, publike in dobre organizacije ter s strokovnim delom v klubu, se obvezujemo, da bomo s to tradicijo nadaljevali, ” so besede športnega direktorja Borisa Pergeija. ODBOJKA - ŽOK FIAT PRSTEC PTUJ Za odbojkaricami ŽOK Fiat Prstec Ptuj je uspešna nepozabna tekmovalna sezona. ” Uvrstitev v višji rang tekmovanja je za vse nas velika potrditev začrtanega dela. Upam, da tako kot mi v klubu, tudi sponzorji vidijo v nastopanju v I. ligi veliko novih možnosti ter priložnosti in da bomo z udeležbo v najvišjem rangu tekmovanja upravičili njihova vlaganja v klub in v njihovo ter našo promocijo. Želimo si, da bi to priložnost videli tudi drugi, ki so do sedaj le spremljali naše delo in prizadevanja na športnem polju. Škoda bi bilo, da obstanemo in prenehamo s športom, ki je širšega pomena za MO Ptuj. To bi bil velik poraz vseh nas, ki smo kakor koli povezani s to atraktivno športno panogo, ” je povedal predsednik Robert Menoni. Ivo Kornik GLEDALIŠČE, PRIREDITVE, RAZSTAVE tfP MeUno (gledališče Ttuj Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj.si http://www.gledalisce-ptuj.si Program Mestnega gledališča Ptuj za februar 2004 ZA OTROKE 2., 3., 4. 2. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven 7. 2. ob 10. in 11.30 za abonma Lutka in Račka ter izven 12. in 13. 2. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven ZA MLADINO 9. 2. ob 9.30 za šole in izven ZA ODRASLE 7. 2. ob 19.30 za izven 8. 2. ob 17.00 za izven 10. 2. ob 19.30 izven 19. 2. ob 18.00 zakupljena predstava za Dom upokojencev Ptuj NA GOSTOVANJU 14. 2. ob 19.30 14. 2. ob 20.00 15. 2. ob 19.30 17. 2. ob 10.00 18. 2. ob 9.00 in 10.45 19. 2. ob 19.30 26. 2. ob 19.30 27. in 28. 2. ob 19.30 Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka: Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj Peter Svetina: 0 MROŽKU, KI Sl NI HOTEL STRIČI NOHTOV, režiser: Diego De Brea, Lutkovno gledališče Maribor DRUGAČEN, režiserka: Ivana Djilas, MiniTeater Ljubljana Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin, Mestno gledališče Ptuj Paula Vogel: BALTIMORSKI VALČEK, režiser: Tomi Janežič, Mestno gledališče Ptuj Paula Vogel: BALTIMORSKI VALČEK, režiser: Tomi Janežič, Mestno gledališče Ptuj, ob kulturnem prazniku predstavo podarja Mestna Občina Ptuj Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, režiser: za Robert Raponja, SNG Drama Maribor Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, režiser: Robert Raponja, SNG Drama Maribor Yasmina Reza: ART, režiserka: Nenni Delmestre, v Celju/Dnevi komedij e/tekmovalni program A.R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA, režiser: Zvone Šedlbauer, v Mestnem gledališču ljubljanskem/mala scena Steven Berkoff: JAMR, režiser: Matjaž Latin, v Celju/Dnevi komedije/spremljevalni program Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka: Ivana Djilas, v Murski Soboti Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka: Ivana Djilas, v Murski Soboti A.R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA, režiser: Zvone Šedlbauer, v Postojni Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M. Strelec, v Mestnem gledališču ljubljanskem José Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser: Zvone Šedlbauer, v Škojji Loki ŠPORTNI ZAVOD HB pjUJ 2250PTUJ,ČUČK0VA7,TEL.:027877630 FAX:02 7877631 ŠPORTNE PRIREDITVE februar 2004 ŠPORTNA DVORANA CENTER Nedelja, 1. 2. 8.30- 13.00 Mali nogomet, turnir - TOYOTA; ŠD Center Ptuj Nedelja, 8. 2. 10.00 Košarka, turnir, starejši dečki, KK Ptuj-Haloze Sreda, 11.2 20.30 Mali nogomet, pokalna tekma, KMN Petlja Ptuj Petek, 13. 2. 20.30 Mali nogomet, 1. SMNL, KMN Petlja Ptuj : Napoli Intelsat Pernica Sobota, 14. 2. 8.00- 16.00 Namizni tenis, odprti turnir RS za kadete in kadetinje 19.00 Rokomet, 2. DRL, MRK Drava Ptuj : Ajdovščina Sobota, 21.2. 15.00 Rokomet, kadetinje, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Olimpija 19.00 Rokomet, 1. DRL, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Olimpija Petek, 27. 2. 20.30 Mali nogomet, 1. SMNL, KMN Petlja Ptuj : GIP Beton MTO Sobota, 28. 2. 19.00 Rokomet, 2. DRL, MRK Drava Ptuj : RK Šmartno 99 ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 21.2. 8.00- 22.00 Kulturna prireditev ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Nedelja, 1. 2. 9.30- 13.00 Odbojka, turnir, kadetinje, ŽOK Fiat Prstec Ptuj Sobota, 7. 2 13.00 Košarka, kadeti, KK Ptuj-Haloze : Alpos Kemoplast B Nedelja, 8. 2 11.00- 19.00 Ples, kvalifikacijski turnir za DP, plesni klub Mambo Ptuj Sobota, 14. 2. 17.00 Odbojka, 1. DOL - članice, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : TPV Novo mesto 19.00 Košarka, K moška SKL - člani, KK Ptuj-Haloze : Ilirija Nedelja, 15. 2. 9.00- 16.00 Badminton, 3. regijski turnir, U-17, BZS 17.00 Košarka, mladinci, KK Ptuj-Haloze : Telekom Ježica Sobota, 28. 2. 19.00 Košarka, II. moška SKL - člani, KK Ptuj-Haloze : Lastovka Smlednik Nedelja, 29. 2. 17.00 Košarka, mladinci, KK Ptuj-Haloze : Fragmat Cerknica GALERIJA MAGISTRAT - razstave februar in marec 2004 Rozina Šebetič, upokojena likovna pedagoginja iz Ptuja Olje na platno Otvoritvena slovesnost bo v petek, 13. februarja, ob 12. uri. Razstava bo odprta od 13. februarja do 11. marca. Bernarda Pulko - Benka Po zemlji okoli sonca - fotografska razstava. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 12. marca, ob 12. uri. Razstava bo odprta do 1. aprila 2004. Veseli december na Ptuju - največja prireditev za otroke doslej . e d 14. do 19. decembra 2003 je na Ptuju potekala doslej največja prireditev za otroke v našem mestu, sestavljena iz 36 dogodkov, ki so se pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj odvijali v gledališču, dvoranah mestnih in primestnih četrti in na Mestnem trgu. Nosilec zamisli in dogajanj je bilo Društvo prijateljev mladine Ptuj, kije k sodelovanju pritegnilo vrsto soorganizatorjev in izvajalcev: Center interesnih dejavnosti, Mestno gledališče Ptuj, Vrtec Ptuj, Lokalno turistično organizacijo Ptuj, OŠ Breg, OŠ Dr. Ljudevita Pivka, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, Gimnazijo Ptuj, Ekonomsko šolo Ptuj, Poklicno in tehniško elektro šolo Ptuj, Poklicno in tehniško strojno šolo Ptuj, Poklicno in tehniško kmetijsko šolo Ptuj, Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj in Plesni center Mambo. Skupni imenovalec vseh prireditev je'bilo spodbujanje medsebojnega razumevanja in sodelovanja, pa tudi solidarnosti in pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Nekaj podatkov - Vrtec Ptuj je izvedel 20 lutkovnih igric, ki si jih je ogledalo 1162 otrok v spremstvu staršev, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz, ki je otroke obdaril. - V gledališču sije 10 lutkovnih predstav LG Maribor ogledalo 1230 gledalcev, otroci pa so v nabiralnik pri vhodu v dvorano oddali tudi vrsto lepih risbic in pisem z dobrimi željami za vse otroke. Avtorji treh najlepših izdelkov so dobili nagrade, ki jih je prispeval Pokrajinski muzej Ptuj. Dedek Mraz je v gledališče prinesel simbolično obdarovanje -jabolka, preste, bombone in balone, zraven pa veselo skupino palčkov, zajčkov in medvedkov, ki so pomagali pri prireditvah. - Na Mestnem trgu je v šestih dneh dogajanj nastopalo 482 otrok in mladih iz vseh ptujskih osnovnih šol, vrtcev, glasbene šole, PC Mambo in Gimnazije Ptuj. Na štirih stojnicah pod največjo novoletno jelko v mestu so vse ptujske osnovne in srednje šole, vrtec in DPM Ptuj v šestih dneh ustvarili mini novoletni sejem, na katerem so obiskovalci lahko izbirali med unikatnimi izdelki, ustvarjenimi z lastnimi rokami otrok in mladih, izdelovali vetrnice in podarili rabljene igrače. Namen zbiranja sredstev je vsaka organizacija določila sama, pri vseh pa je šlo za humanitarno dejavnost oziroma dvig kakovosti življenja otrok in mladih. Igrače, ki jih je zbralo DPM Ptuj, so bile že v prazničnih dneh podarjene otrokom iz rejniških družin, kolikor pa jih je še ostalo, jih bo DPM Ptuj v dogovoru s Centrom za socialno delo Ptuj razdelilo med otroke, ki so jih najbolj potrebni. Otroke na Mestnem trguje zabavala teta Zima s skupino Snežkov, vsak dan pa jih je obiskal tudi dedek Mraz. Obdarovanja na Mestnem trgu ni bilo, saj je bil poudarek tega dela projekta prav na lepoti dajanja in podarjanja ter osrečevanja drugih. Snovalci prireditve smo želeli namreč otrokom vsaj za nekaj časa odmik od potrošništva, ki Foto: Langerholc nas v decembru vedno neusmiljeno poplavi. - Prostovoljci: Projekt je pomagalo uresničiti članstvo DPM Ptuj, 16 deklet iz Gimnazije Ptuj, 1 osnovnošolka in 10 animatorjev, ki jih je zbral Center interesnih dejavnosti iz vrst študentov, dijakov, zaposlenih v Vrtcu Ptuj in svojih prostovoljcev. Opravljenih je bilo 985 ur brezplačnega prostovoljnega dela izvajalske ekipe, v kar ni všteto delo otrok, mladih in pedagogov, ki so pripravili in spremljali nastope in delovanje stojnic, pa tudi ne vaje in priprave prostovoljcev. Avtorsko delo od zamisli do scenarijev in režije vseh dogodkov je prav tako v celoti brezplačno. Najdragocenejši del celotnega Veselega decembra so bila dejanja prostovoljcev in animatorjev, ki so jih otroci odnesli domov v mislih in srcih. V nobenem poročilu ne bo torte, ki sojo prostovoljke spekle deklici iz Prešernove, ki za rojstni dan doma ni bila deležna praznovanja. Nič ne bo ostalo zapisano o zvezdicah, ki so jih Snežki med plesom prilepili otrokom na lička, da so se jim v očeh prižigale iskrice navdušenja in občudovanja ... Društvo prijateljev mladine Ptuj se želi kot nosilec Veselega decembra na Ptuju iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam ob koncu leta 2003 pomagali razveseliti naše otroke. Posebej se zahvaljujemo podjetjem in organizacijam, ki so podprli prireditev v gledališču. To so bili: Samobor ä Nec d.n.o., Beivi City sport, Elektro Senčar d.o.o.. Zavarovalnica Triglav d.d., Soropti-mist klub Ptuj, Lekarne Ptuj, IVD Projektiva d.o.o.. Bank Austria, Ilirika turizem d.o.o., Nova Ljubljanska banka d.d., Območna obrtna zbornica Ptuj in Čisto mesto d.d. Prireditve za otroke na Mestnem trgu so podprli: Komunala Ptuj d.d., Albin Promotion d.o.o., Cafe a pub Evropa in Caffe bar Florijan. Samo dobra volja in trdo delo članov društva in prostovoljcev nista dovolj za to, da uspe enotedenska prireditev za več kot 5000 obiskovalcev. Brez vaše podpore in razumevanja naša prizadevanja ne bi obrodila sadov. Vsem prijateljem otrok še enkrat najlepša hvala! Društvo prijateljev mladine Ptuj vrm ]1 Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota SOLID Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 š ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE z V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE £ V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE 5 ZAGOTOVITE Sl SVOJ OGLASNI V PTUJČANU TOPÄ<< Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura TOPfvf in sicer: ..<• t t K A II N « ob delavnikih od 20. do 7, ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur FEBRUAR 2004 I ponedeljek I torek j sreda I četrtek I petek J sobota I nedelja 1 j 2 TOfe^r 3 4 TOftž^-sF 5 6 TOB^ž? i Ji 7 TOBÄ