Pošiljka iz Amerike Bilo je dan pred svetim večerom. Veter je pren taval snežinke po zraku tako, da se je zdelo kakor bi bili majhni krilatci leteli na zemlio oznanjat rojstvo Gospodovo. Po mest- nem glavnem trgu je bilo polno ljudi. Kupo- vali so božična drevesca, igračke, slaščice, da presenetijo doma svoje otroke. Samo Zabukovčeva mamica je sedela do- ma ori malo zakurjeni peči in žalostno zrla skozi okno na lesketajoče se snežinke Včasi je g'oboko vzdihnila. Mnogi bodo imeli na sveti večer vsega v izobilju, le ona in njen osem'etni sinček še pri zakurjeni peči ne bo- sta -e-dela. Materi je bilo hudo. ko je gledala svojega lačn ;a sinčka Mislila je tudi na moža v Ameriki Pred šestimi leti je šel od doma Spočetka je pisal in često priložil kak dolar v pismo, potem pa se ni več oglasil. Nocoj bo sveti večer in Bog ve. ali bo tudi zanj sveti večer. Sinček se ie stiskal k materi in mislil na tiste >lroke ki želno pričakujejo večera ko bodo dobili božične darove, a on je ubožec ki nima drugega kakor svojo ljubečo mamico Ce je oče še živ v Ameriki, ne ve. Grobno tišino v sobi je zdajci premotil jok mamice. »Mamica, zakaj se jočeš?« ie zaklical Ivan- ček. »Oh Ivanček mislila sem na očeta,« je od- govorila mamica. Tudi Ivančku so stopile solze v oči. Zdai sta ihtela obadva Po dolgem času je sprego vori! Ivanček: »Ali bo v Ameriki tudi danes božični večr-r?« »Seveda bo,« te odgovorila mamica »Če bi se nas oče spomnil in nam poslal kakšen dolar ali pa vsaj pismo da bi ve- deli, ali je še živ in ali še misli na nas To bi bilo zelo lepo. kaj ne?« »Lopo, zelo lepo bi bilo,« ie odvrnila ma- mica »Toda. če ie umrl, potem sva nesreč- na.« Mamica je utihnila in začela moliti Ivan"ck pa je mislil dalje. Mislil ie še na bolj uboge otroke, kakor je on. »Oh, saj jaz nisem ubožen. Ubožen je tisti otrok, ki nima očeta ln ne matere. Burkčeva Rezika je že izgu- bila svojo dobro mamico in ima zdaj ma- čeho Pa še mnogo takšnih otrok je po svetu.« V peči se je kuhal krompir. Mamica ga je stresla v skledo. Oba sta segla po njem. Ker Bta bila zelo lačna, je bila skleda kmalu prazna. Po kosilu je vprašal Ivanček: »Ma- mica ali mi dovoliš, da grem malo na trg?« »Mraz je zunaj, a ti si slabo oblečen. Nikar ne hodi!« Toda Ivanček se ni dal ugnati. Prosil je ln prosil, dokler je ni preprosil. Ivanček se je sprehajal po trgu. Ves se je tresel od velikega mraza. Prišel do branjev- ke, ki je prodajala sadje. Ivančku so se sline pocedile. Ze je hotel poprositi branjevko za jabolko, toda premagal se je. Šel je dalje. Drusa branjevka je imela vsakovrstne igrač- ke. Videl je tudi prodajalce majhnih smrečic. »Ki:ko ti je ime,« je zdajci zaslišal Ivan- ček glas za svojim hrbtom. Ivanček je po- gleda! neznanega gospoda in odgovoril: »Ivanček sem.« »Ivanček? Odkod pa si?« »Iz predmestja. Z mamico stanujeva v majhni izbi.« »A tako,« je odgovoril gospod. »No, ker si tako odkritosrčen, ti dam tale desetak. Kupi zanj, kar hočeš.« Ivančku je kar sapo zaprlo. Ni se mogel gospodu zahvaliti, ker je ta že odšel. Z ve- selim srcem se je napotil Ivanček k branjev- ki, ki je prodajala sadje, ter kupil nekaj ja- bolk in hrušk. Potem je stekel še k mesarju, kjer je kupil malo mesa. Pri peku pa je ku- pil kruha. S svojimi narovi se je vesei vrnil jdomov. • • • Mati od presenečenja kar ni mogla go- voriti. »Zdaj se pa lepo ogrej, Ivanček, go- tovo te zebe. Meso in kruh bova shranila za jutri, ko bo božični praznik. Jabolka in hru- ške pa pojej, gotovo si lačen.« Ko je Ivanček jedel dobra jabolka, je pri- povedoval materi, kako je prišel do desetaka. V tem sta zaslišala zunaj korake in kmalu je nekdo potrkal na vrata. Mamica kar ni mogla verjeti, da bi kdo prišel k njej. »Naprej,« je dejala. V sobo je stopil pismonoša. »Dober dan mati,« je rekel, »prinesel sem vam pismo iz Amerike.« »Pismo iz Amerike?« je kriknila mamica. »Pismo iz Amerike,« je ponovil Ivanček. »Da, pismo iz Amerike je. Prosim, da bi se tule podpisali. Na pošti vas čaka še zavoj.« Mamica se ie podpisala. »Tako. zdaj pa zbogom in vam voščim ve- sele praznike.« »Hvala lepa,« je odvrnila mamica. »Zbo- gom « Ko ie pismonoša odšel, je mamica odprla pismo Bilo je od njenega moža. Ko ga je odprla sta padla iz njega dva dolarja. Mati ju je vesela pobrala Ivančku so kar žarele oči od veselja Potem je brala pismo: Draga žena! Vem. da si v veliki stiski, a iaz ti nisem mogel pomagati, ker sem bil nekaj časa brez službe Zdai imam spet delo. Tu ti pošiljam dva dolarja in zaboj. Upam, da boš do božiča to prejela. Čez nekaj mese- cev ti bom poslal še denar za vožnjo v Ameriko. Kako pa kaj Ivanček? Hodi že v šolo? Prosim, piši mi kaj o njem. Najiskreneje te pozdravja tvoj mož Anton. Mamica je pismo poljubila in ga položila na mizo. »Hvala Bogu. Prosila sem Boga in me je uslišal.« Potem se je pa napotila na pošto in pri- nesla zavoj. V njem so bile same lepe reči. Za Ivančka plašč, nova obleka, čepica in še drugo Za mamico pa čevlji, nov plašč, nova obleka in razna drobnjad. Zvečer sta šla mati in sin k polnočnici. Zvonovi so jima zvonili tako lepo, kakor še nikdar. Tako prijetnega božiča še nista imela. • * • Parnik je odplul proti Ameriki. Mamica in Ivanček sta sedela v njem in se peljala k možu in očetu. # * » Oče ju je vesel sprejel. Minila so leta. Ivanček je v Ameriki do- študiral in kot inženjer imel dobro službo. Očetu ni bilo treba več delati v tvornici. Ob vsakih božičnih praznikih sta se mati in Ivan rada spominjala tistega lepega sve- tega večera, ko je neznanec podaril Ivančku desetak in ko je oče poslal domov tako lepa darila. M. S. Bovška žena je hodila iz groba kri sesat Starodavne vraže po Tolminskem, Kobariškem in Bovškem Kobarid, sredi decembra Stare vraže po tolminski, kobariški in bov- ški okolici so zanimive O njih vedo stari ljudje še danes mnogo povedati. Ko je pisec teh vrst prispel nedavno iz Kobarida, ki je, kakor znano, rojstni kraj pesnika Jo- sipa Krilana Pagliaruzzna in skladatelja Andreja Volariča v prijazno L i b u š n i e , kjer ie je rodil zaslužni goriški prosvetni delavec dr. Anton Gregorčič in kjer je po- kopan goriški slavček Simon Gregorčič, je spoznal skromno, prijetno kramljajočo ženi- co, ki mu je izčrpno pripovedovala o dav- nih zanimivostih iz teh in drugih bližnih krajev. »V. ste.« ie zatrjevala, »ko sem biia še majhna, mi je babica večkrat pripovedova- la o kobariških malikovalcih. Več ko dvesto let pred tistim tolminskim puntom so se zbi- rali v Kobaridu iiud.ie pod nekim drevesom, kjer je izviral studenec. Pomislite, tam so potem molili in klečali. Neke svoje bogove so molili, kakor bi jim bil en Bog premalo. Tisti t/ogovi so baje imeli svoje bivališče v drevesu in studencu. Iz Čedada pa je pri- hrumela nekega dne vojska. Vojščaki so naj- prej posekali tisto drevo, potem pa zabili sveti studenec To še ni vse. Babica mi je pripovedovala tudi o vedcmcih in veščah. To so takšni lju- dje, ki ponoči okoli tavajo in ljudi begajo, tlačijc Če so takšne čudne osebe moški, so jim na Tolminskem rekli »vedomci«, če so bile ženske, pa »vešče«. Babica nam je pra- vila. da pripovedujejo po Tolminskem, kako se te vešče in vedomci sestajajo na raznih križpotjih. Ko se sestajajo, imajo v rekah gerere trske, s katerimi se tako obdelujejo in mikastijo, da si lomijo celo noge in roke. Ali veste, kakšna je pomoč proti tem zlim ljudem, ki radi novorojencem sesajo kri? Edina pomoč je v tsm, da se zapičijo pred nočnim počitkom vilice v hišna vrata, in si- cer od znotraj. Pied davnimi stoletji ie bila na Tolmin- skem lazširjena tudi vera, da so se nekateri ljudje pretvarjali v volkove. Kadar je take- ga človeka pokosila smrt, ni mogel najti v grobu pokoja. Iz grobov so se dvigali, se tiho blažili do človešldh bivališč in sesali kri ljudem, ki so jim bih v času njihovega živ- ljenja sovražni. Takšnim krvosesom so pra- vili volkodlaki. Pred leti sem bila na obisku pri svoji teti v Soči, kjer izdelujejo po bližnih planinah znani bovški sir,« je nadaljevala ženica. »Po- govarjala sem se z njo o različnih rečeh. Posebno globoko pa se mi je vtisnila v spo- min njena zgodba o bovški ženi, ki je pono- či vstajala in hodila ljudem kri sesat. Bilo je, tako mi je pravila teta. med 1. 1435. in 1440., ko je tista ženska umrla v Bovcu. Ho- dila pa je ponoči iz groba sesat kri le lju- dem, ki ji niso bili všeč. Zaradi tega je bilo bovško in okoliško ljudstvo silno razjarjeno. Star Bovčan je tedaj svetoval ljudem, naj odkopljejo grob in prebodejo srce te ženske. In res so odkopali njen grob, njeno srce prebodli, potem pa spet zakopali njeno tru- plo. Pravijo, da je to pomagalo. Zena-volko- dlak je odtlej mirovala.« Zenica je kramljala še naprej in mi pripo- vedovala še druge zanimive reči. Pa še dru- gič kaj! X Poroka na smrtni postelji. Na Norveškem imajo že nad 100 let staro ustanovo, ki so jo dobili po čudnem naključju. Leta 1835. bi se bila morala poročiti sodnikova hči Aneta Lie- wenova, ki pa svojega bodočega moža ni lju- bila. Na plesu se pa je seznanila z mladim oficirjem in se na prvi pogled zaljubila vanj. Brez vednosti staršev se je še iste noči zaro- čila z njim. Ker ji pa starši niso hoteli dovo- liti možitev z oficirjem, si je vzela to tako k srcu, da je naglo hirala. Naposled se ji je pri- družila še pljučnica in ubogo dekle je kmalu umrlo. Sele na smrtni postelji so starši dovolili poroko. Poročna prstana sta bila izmenjana tik pred nevestino smrtjo. Roditelja sta pozneje v spomin na svojo nesrečno hčerko naklonila večji znesek za ustanovo, ki je dobila ime p<| njuni hčeri. Določila sta, naj dobivajo iz t« ustanove podpore mlade zakonske žene, ki se poroče tistega dne, ko bi se bila morala poro- čiti Aneta Liewenova. Letos so tako počastili spomin nesrečne mladenke že šestdesetič. Osem mladih zakonskih žen je dobilo po 300 norv®» ških kron podpore.