DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V CEUU
IIWESTIE
'za ŠOLSKO LETO »36/37
DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V CELJU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1 9 3 6 - 3 7.
V CELJU 1937.
IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISK ZVEZNE TISKARNE V CELJU (PREDSTAVNIK MILAN ČETINAV
Kazalo.
Stran
I.	Predavanja na šolskih proslavah..................................3
II.	Stanje učnega osobja............................................7
III.	Letopis za Šolsko leto 1936/37 .  ..............................8
IV.	Seznam učnih knjig, uporabljanih v šolskem letu 1936/37 . 11
V.	Pismene naloge.................................................12
VI.	Stanje kabinetov in knjižnic...................................13
VII.	Društvo »Šola in dom«...........................................14
VIII. Dijaška udruženja :
a) Zavodno udruženje »Korotan« .................................14
b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza...........................14
c) Podmladek Jadranske straže...................................15
č) Podmladek Rdečega križa......................................15
IX.	Šolski sklad...................................................15
X.	Ekonom, združenje za štedenje in kredit........................ 15
XI.	Poučne ekskurzije..............................................16
XII.	Zdravstveno stanje učencev šolskega leta	1936/37 ............. 17
XIII.	Seznam gojencevfk) koncem šol. leta 1936-37 .................. 18
XIV.	Popravni izpit za šolsko leto 1935/36 ........................ 21
XV.	Uspeh za šolsko leto 1935/36 po končanih	popravnih izpitih . 22
XVI.	Završni izpit v septembru 1936	. .	 23
XVII.	Završni izpit v juniju 1937	  23
XVIII.	Statistika dijakov za šolsko leto 1936/37	................. 29
XIX.	Naznanilo za šolsko leto 1937/38 ............................  30
Predavanja na šolskih proslavah
Sveti Sava.
Predaval Janežič Anton o priliki spomin, slavnosti 27. januarja 1937.
Okoli 1174 »e je velikemu županu srbskemu Nemanji rodil najmlajši sin Rastko, ki ga je oče najbolj ljubil. 15 let je rastel doma na očetovem dvoru, se izobraževal in vzgajal po potrebah vladarske liiše. Ali že od začetka je kazal Rastko večje nagnenje k veri in verskemu zanosu kakor pa veselje za politične stvari. Mnogo je molil in se postil ter bral cerkvene knjige, ki so bilo njegovi otožni naravi ljubše, kakor veselo in prijetno življenje na dvoru. Bil je tih in miren, vase zasanjan, a blag z ljudmi in postrežljiv, saj je bil skromnega in dobrega srca in značaja. Mnogo je občeval z menihi in se spoznal tako z meniškim življenjem. Zlasti ga je vleklo na Sveto goro. Lepota svetogorskega življenja, odmaknjenega od sveta, posvečenega le v slavo Boga v postu, molitvi in samopozabi, ga je dovedla do sklepa, da pobegne od doma.
L. 1191., ko se mu je na nekem lovu nudila prilika, je res izginil. Vsepovsod so ga iskali in slednjič našli v samostanu sv. Pan-telejmona na Sv. gori. Tu se je pomenišil. Kmalu potem je prestopil v samostan Vatoped. S svojim blagim značajem si je pridobil srca vseh sobratov. Živel je izredno spokorno in sveto. Vabil in izvabil je v samostan tudi svojega očeta in sezidala sta srbski samostan llilandar, ki je postal središče srbske prosvete in zatočišče srbskih samostanskih ljudi. Tedaj je napisal tudi tipik helendarski, ki določa, kakšno mora biti življenje v tem samostanu.
Nemanja je bil že star, ko je prišel v samostan. Moči so mu vedno bolj slabele in 1. 1200 odpovedale. Umrl je v naročju svojega ljubljenčka.
Kmalu po 1204. letu, ko so križarji zavzeli Carigrad in se je začela njihova oblast naglo širiti in dospela na Sv. goro, jo je Sava zapustil. S seboj je nesel ostanke sivojega očeta in jih pokopal v Studenici. Tu je ostal kot arhimandrit in upravitelj samostana. V Studenici je postal Sava iz puščavnika delavec med. ljudstvom in za ljudstvo, iz, verskega fanatika socialni moralist, iz zanesenjaka organizator, državnik in književnik. Postal je veliki narodni učitelj in prosvetitelj. Vedno je potoval med ljudstvo, mu krepil duha, dvigal moralo, nadziral delo svečenikov in jih navajal k delu za narodno prosveto. Zdaj je napisal nov tipik, tipik za samostan Stu-denico, kjer je v uvodu napisal tudi življenje svojega očeta in tako postal začetnik tiste vrste književnosti srbske, ki je dala kasneje znameniti srbski »carostavnik«.
Sava je gledal v vzhodni cerkvi edino pravo vero in smatral, da mora biti v državi ena vera in ena cerkev, ker le na ta način bo državi v korist in oporo, da ne bo prišlo do prepirov v njej. Začel je nasprotovati bratu Štefanu, ki se je naslonil na Rim, od koder je dobil tudi krono 1217. I. Nezadovoljstvo je splošno začelo radi te nove Štefanove politike rasti.
Tedaj je post-al epirski despot Todor izredno mogočen. Pretila je s te strani srbski državi opasnost. To je Štefana prisililo, da je začel iskati opore pri predstavnikih bizantisnke cerkve in države, ki je imela tedaj sedež v Nikeji. Moral se je pomiriti z bratom Savo. Sava je tedaj odpotoval v Nikcjo in dosegel pri carju in patriarhu, da je dobila Srbija cerkveno samostojnost, a za prvega arhiepiskopa je bil postavljen Sava sam 1219. leta. Začel je zelo energično in premišljeno izvajati cerkveno organizacijo in ji dal čisto narodni značaj. Po svečenikih je utrjeval pravoslavje in dvignil splošni kulturni nivo. Tradicija tega njegovega dela se je ohranila skozi vso zgodovino in cerkev je bila glavna opora državi.
Kmalu potem je dosegel Sava od strani patriarha Germana dovoljenje, da si bodo v bodoče srbski škofje sami izbrali arhiepiskopa in, da da ga bodo tudi sami posvečevali, kar je bilo v narodnem in političnem oziru izredno važno.
Sava je postal slaven in deležen spoštovanja tudi v tujini. Ko je bolgarski car Asen II. učvrstil svojo državo, je hotel imeti še cerkveno samostojnost. Pri nikejskem patriarhu je dosegel pristanek nikejski cesar, s katerim je bil v rodbinski zvezi. Ali treba je biio dobiti pristanek še pri antiohijskem, jeruzalemskem in alek-sandrinskem patriarhu. To mu je srečno opravil Sava.
Ko pa se je vrnil v Trnovo, je zbolel in umrl 1235. Asen II. ga je pokopal v svoji zadužbini Štiridesetih mučenikov. Cerkev ga je proglasila z-a svetnika. Bolgarsko ljudstvo pa je bilo prepričano, da bo telo sv. Save varovalo deželo pred vsemi nezgodami. Z veliko težavo so dosegli Srbi, da so Bolgari pustili prenesti svetnikove ostanke v Srbijo, kjer so jih pokopali v samostanu Miliševu 1237. I. Zdaj je postalo Miliševo najslavnejša božja pot, kamor so hodili ljudje od vsepovsod na Savin grob iskat tolažbe v dušnih in telesnih stiskah.
Ko so Turki spoznali, da more že sam spomin na življenje in delo sv. Save mnogo narediti, je ukazal Sinan paša 1594. 1. svetnikove ostanke izkopati in prinesti na Vračar, kjer so jih sežgali. Ali veter je raznesel njegov pepel na vse kraje; njegov spomin je odtlej še močneje ogreval duše srbskega naroda, še svetejše je postalo njegovo ime. Ze za. življenja je bil Sava zelo priljubljen in že tedaj prišel v legendo. Opeva ga narodna pesem, nastale so o njem pripovedke, često šaljive, duhovite, vedno zanimive.
Še danes živi njegov spomin in tudi mi se poklanjamo njegovemu duhu. Bil je prvi srbski učitelj in književnik, prvi arhiepiskop, ustanovitelj samostojne srbske cerkve. Bil je spreten organizator in državnik, tvorec srbske državne misli in kulture — po smrti svetnik.
Postal nam je simbol dobrega, plemenitega, simbol vsega narodnega, simbol prosvetnega.
Naj živi njegov spomin!
Jos. Jura) Strossmayer.
Predaval Beg Dušan o priliki spominske slavnosti 4. februarja 1937.
Leta 1849. je bil imenovan doktor filozofije in teologije Josip J uri j Strossmayer djakovskim škofom. Mladi dvorni kaplan in direktor Augustineja je že s 35. letom preživel 2 leti’ dunajskega in evropskega političnega viharja. Kot odličen govornik se je izkazal že v dvorni cerkvi na Dunaju, a obenem so ga ljubili in spoštovali najodličnejši Hrvati na Dunaju. Ban Jelačič ga je predlagal za škofa ravno tedaj, ko je bil sam na višku slave in moči. Gez nekaj mesecev je že potemnelo obzorje slovanskih narodov, nade Jelačičeve so utonile.
Škof Strossmayer .ve zasedel svojo škofovsko stolico leta 1850., ko je že začel črni absolutizem in ostra germanizacija padati, kakor strupena rosa na njegovo domovino Ilrvatsko in na celo monarhijo.
Kljub temu pa je ostal zvest, nepremakljiv v svojem načrtu, služiti veri in svojemu narodu. V stotini poslanic, ki jih je izdal kot škof na narod se neprenehoma zrcali čista, goreča ljubezen do svojega naroda. Kako lepo opominja v eni izmed njih svoj narod, kako si bo priboril svobodo:
»Narod, ki mu je ugasnila zvezda vodnica, ki ga vodi v njegov Betlehem, narod, ki se je ves pogreznil v dračje in smet in se ne more več dvigniti do onega cilja, ki mu ga je opredelil Bog na tem svetu, narod, ki se ne zna razpaliti za svoje idealne cilje in prenesti v ta namen tudi najtežje žrtve, narod, ki se pusti samo od drugih strahovati, narod, ki misli v resnih okolnostih samö in edino na svojo slabost in nemoč, narod, ki vedno in vedno misli, da more živeti samo pod tujim okriljem in tujo močjo: tak narod gnije in propada in tak narod nima zmožnosti več življenja, nima več nobene bodočnosti. Nasprotno pa je z narodom, ki s,e zaveda tega, kar hoče — narod, ki zna v odločilni dobi zbrati vse svoje sile in jih usmeriti do svojih najboljših ciljev, ki zna živeti po geslu: ali svobodno živeti, ali slavno umreti — tak narod se osvobodi lahko svojega jarma prej ali slej, čeravno se mu je boriti cele veke, čeravno mu je odločeno trpljenje in žrtvovanje na poti do svobode«.
Škof Juraj Strossmayer je deloval za svoj narod kot politik, vodja narodne prosvete in kot mecen.
1. Boril se je na podlagi pragmatične sankcije za popolno federacijo, ki bi podelila pravico mirnega in zadovoljnega razmaha vsakemu narod,u, ki bi bila jamstvo samostojnosti in starih pravic vsakega naroda. Centralizacija, ki skrbi samo za koristi gotovega naroda, ne more uspevati. — To je bil politični program škofa Strossmayerja.
2. V zarji novega prerojenega ustavnega življenja, je ustanovil Strossmayer jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu. Preselimo se za trenutek v duhu v ono dobo. Deset let je ležala mora absolutizma in germanizacije na lirvatskem narodu. Iz navdušene dobe ilirskega pokreta. je ostalo malo narodnin delavcev. Novi klicarji svobode se niso pojavili. Ljudje so po-
stali srečni, da je končno v šolali in uradih zopet oživel in zavladal mili materni jezik. V tej dobi snuje vladika Strossmayer akademijo znanosti in umetnosti.
Bojijo se narodnjaki, da se je prenaglil. On se zanaša na božjo pomoč in v velike duševne darove svojega naroda. Takoj pri prvih osnutkih kaže novi akademiji njeno pot do vzvišenih ciljev naroda. Strossmayer hoče na polju književnosti združiti Hrvate, Srbe in Slovence ter končno še Bolgare, kot. oni narod, kjer sta delovala sv. Ciril in Metod, sv. Klement in veliki car Simeon. Zavedal pa se je Strossmayer, da je treba zato dolge dobe in neumornega dela. In kot žarišče temu stremljenju si je zamisli! akademijo. Ta akademija znanosti in umetnosti živi, uvaževana ne samo od Hrvatov ut .Jugoslovanov, marveč od vse kulturne Evrope. Ni sicer izpolnila prvotne svoje misije, ki ji je zadal Strossmayer, zato pa se je razbohotila s svojimi dragocenimi deli na polju duhovnih ved, postala pa je znamenita v tujini tudi po znamenitih razpravah prirodnih ved. Ni utiral z akademijo Strossmayer samo poti enotni jugoslovanski kulturi, seznanil je na ta način tudi tujino z nami, ki je tudi naše duš. delo, delo Jugoslovanov pričela uvaževatl.
Skoro istočasno, ko je ustanovil akademijo, pa je že stavil predlog za vseučilišče, univerzo: »Ako misli akademija znanosti pro-cvitati«, je dejal, »tedaj je potrebno, da se pripravlja zanjo naraščaj v univerzi. Današnji učenjaki ne bodo večno živeli. Akademija nujno potrebuje univerze«.
Ob proslavi 300-letnice junaške smrti Nikole Zrinskega (I806.) je priložil za univerzo 50.000 goldinarjev — za ono dobo zelo pomemben dar. S tem ni samo navdušil vsega naroda, za vseučilišče, nego je tudi dovedel narod do volje, da je sklenil za vsako ceno misel popolne univerze oživotvoriti. — Ko je slavil 50-letnico maš-niškega, posvečenja, je daroval 20.000 goldinarjev za medicinsko fakulteto in narod se mu je tudi odzval.
Po mnenju blagopolcojnega škofa Strossmaverja naj bi bilo novo vseučilišče ono sveto ognjišče, 11a katerem se bodo bratska srca ogrela za ljubezen, slogo in edinost. »Kaj pa naj izrečem o naših prvih, najbližjih sosedih — bratih Slovencih? Naj vedo, da bomo naveke ohranili v duši in srcu besede, ki jih je izgovoril eden najodličnejših slovenskih sinov: »Bratje Hrvati, vedite, da smatramo mi vaše vseučilišče za naše lastno vseučilšče«. » Ko sem slišal te besede«, pravi Strossmayer, »so me polile solze radosti«.
Tako, ko za znanost pa se je trudil škof Strossmayer tudi za umetnost. Z velikimi denarnimi žrtvami je zgradil palačo akademije, ko mu je pisal prijatelj Rački: »Dajte še 20.000 tisoč goldinarjev, da hišo zgradimo, in potem je prav vaša«. Takoj je poslal denar. Ta palača je še danes ena najlepših zagrebških stavb. V to palačo je položil škof svojo zbirko slik in umetnin, ki jih je zbiral trideset let. Zbral jih je iz vseh svetovnih umetniških šol, vedno misleč, kako bi bolj koristil domačemu učečemu se umetniškemu naraščaju. Najlepši spomenik umetnosti pa je postavil z djakovsko katedralo.
Stanje učnega osobja.
a)	Izpremembe tekom šolskega leta.
1. Z odlokom gospoda ministra trgovine in industrije I. br. 33.659/N z dne 8. septembra 1936. je bil postavljen za honorarnega suplenta diplomirani filozof Janežič Anton.
2. Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine I. Nr. 9277/3 z dne 16. septembra 1936. je bil odobren prof. Begu Dušanu bolezenski dopust do 31. oktobra 1936. Za časa bolovanja so ga nadomeščali profesorji tukajšnje gimnazije dr. Blaznik Pavel in Mlinar Janez ter učitelj veščin Bolhar Alojzij.
3. Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine I. Nr. 8.251 /1 z dne 9. septembra 1936. je bila priznana nastavniku Finku Konradu plača V. položajne skupine s prvim periodskim poviškom.
4. Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine I. Nr. 5237/1 z dne 25. maja 1937. je bila priznana prof. Ažmanu Josipu plača VII. položajne skupine s prvim periodskim poviškom.
b) Učiteljski zbor Voncem šolskega leta 1936 / 37.
Tek.št.|	Priimek, ime in značaj	Skupina in stopnja	Kaj je predaval	*oo	Razrednik |	Pripomba
1.	Marinček Fran direktor	V.	Blagoznanstvo v II. (2), 2. (2), strojepis v 11 in 2. v 4 skupinah po 2 uri.	12		
2.	Ažman Josip profesor	VII /1	Trg. računstvo v I. (4), 1.(4), II. (3), J. (3). knjigovodstvo v II. (5), 2. (5), trg. men. pravo v II. (2).	26	II.	Varuh strok, knjižnice in upravnik „Ekonoma“
3	Beg Dušan profesor	VIII.	Zemljepis v I. (2), I. (2), II.(3),2.(2) stenografijo v I. (2), 1. (2), II. (2), 2. (2).	18	1	Varuh zemlj., zgod. in blagozn. zbirke.
4.	Fink Konrad nastavnik	V./1.	Nemščino v I. (5), 1 (5), II. (5), 2 (5), zgodovino v I. ra). 1.(2), 11. 2, 2. (2).	28	2.	Odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje in Jugoslovenske Krone V. stopnje. Varuh dij. knjižnice.
5.	Janežič Anton hon suplent	—	Slovenščino v 1.(3), 1. (3), II. (3), 2. (3), srbohrvaščino v 1.(2), 1. (2), 11. (2), 2. (2).	20	I.	Pokrovitelj zav. udruž. ,,Korotan“, pov. PJS in nadz. starešina FS.
6.	Lenasi Konrad profesor	VII.	Trgovinstvo v I. (3J,1.(3), knjigovodstvo v I. (3), 1.(3), dopisje v 1.(2), 1.(2), 11.(3), 2. (3), blagoznanstvo v 1. (2), 1. (2), trg. men. pravo v 2. (2).	28		Režiser. Varuh dij. podporne knjižnice.
Letopis za šolsko leto 1936-37.
Popravne izpite za šol. leto 1935/3(5. so opravljali učenci I. razreda 26. in 27., učenci II. razreda pa 28. in 29. avgusta.
Završni izpiti v septemberskem roku in popravni izpiti junijskih završnih izpitov so se vršili pismeni 2. do 7. septembra, ustmeni pa 10. in 11. septembra.
I., 2. in 3. septembra je bilo redno vpisovanje učencev (k) za šolsko leto 1936/37.
6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se je udeležila šola po odposlanstvu slovesne službe božje in na predvečer nastavniki ter učenci (ke) slavnostne povorke in proslave tuk. »Sokola« v Narodnem domu.
II. septembra je bila otvoritvena seja nastavnega sveta, ki seje nadaljevala 18. septembra.
1-4. septembra je bila otvoritvena služba božja, nato razdelitev \ičcncev (k) po razredih, razglasitev urnika ter šolskega in disciplinskega reda.
Z odlokom Kralj, banske uprave dravske banovine 1. No. 9277/2 z dne 16. IX. 1936. je bil dovoljen prof. Begu Dušanu bolezenski dopust do 31. X. Nadomestovali so ga pri pouku gg. prof. tukajšnje drž. real. gimnazije dr. Blaznik Pavel, Bolhar Alojzij in Mlinar Ivan.
15. septembra je pričel redni pouk. Ker je bilo število učencev v I. in II. razredu preveliko in ni bila dovoljena vzporednica iz državnih sredstev je z dovoljenjem min. trg. in ind. z dne 8. VI. 1936.
I.	br. 33.659/N tudi to šol. leto vzdrževalo zavodno društvo »Šola in dom« vzporednico in namestilo kot nastavnika diplom, phil. Janežiča Antona, kar je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine z razpisom I. No. 980Q/1 z dne 1. X. 1936.
Po razpisu kralj, banske uprave dravske banovine Vili. No. 7041/1 z dne 7. X. 1936. je 9. oktobra opravil naš zavod v cerkvi in v šoli komemoracijo po blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, na kar je bil ta dan prost pouka.
10. oktobra je bila izredna seja celokupnega nastavnega sveta.
31. oktobra, na »Jadranski dan« so bila v vseh razredih predavanja o pomenu našega morja. Istega dne sta predavala gg. prot. Ažman J. in Lenasi K. o važnosti štednje.
1. novembra je nastopil službo g. prof. Beg Dušan.
2. novembra je bila seja celokupnega nastavnega sveta.
4.	novembra so se udeležili učenci predvajanj Jugoslovenskega prosvetnega filma v tukajšnjem kinu »Union«.
6.	novembra so se vršile redne seje razrednih svetov vseh razredov in redna seja celokupnega nastavnega sveta.
11. novembra so bila v vseh razredih predavanja o Društvu narodov. Ob 11. so se dijaki 2 minuti molče spominjali žrtev dosedanjih vojn.
25. novembra so prisostvovali učenci (ke) v tukajšnjem kinu »IJnion« filmskim predvajanjem Ministrstva za telesno vzgojo.
26. novembra je bila izredna seja celokupnega nastavnega sveta.
27. in 28. novembra so bili učenci (ke) obeli oddelkov I. razreda na	zdravstvenem	pregledu v	tukajšnji šolski polikliniki.
1. decembra,	na praznik	Zedinjenja so se udeležili	učenci	(ke)
slavnostne službe božje v farni cerkvi, na kar je bila proslava v šoli. (Jčenci in nastavniki so se udeležili tudi drugih domoljubnih svečanosti, ki so se vršile istega dne v našem mestu.
Božične počitnice so trajale v smislu razpisa Min. trgov, in ind. 1. Br. 45.366/N od 4. XII. 1936. od 23. XII. 1936. do 10. I. 1937.
27. januarja je bila proslava sv. Save, na kar se je udeležilo odposlanstvo nastavnikov in učencev proslave, ki jo je priredila tukajšnja pravoslavna cerkvena občina.
Prvo polletje	se je končalo po razpisu Min. trgov,	in	indust.
I. br. 41.074/N od	2. XI. 1936.	s 31. januarjem.
30. januarja so bili sestanki direktorja, razrednikov in nastav-nikov radi ugotovitve ocen za 1. polletje in redna polletna seja razrednih nastavnih svetov.
1. februarja je odpadel pouk v vseh razredih.
3. februarja so razredniki razdelili dijaške knjižice z ocenami za 1. polletje. Istega dne jo bila polletna seja celokupnega nastavnega sveta.
4. februarja je šola praznovala Strossmayerjev dan.
5. februarja so učenci (ke) prisostvovali predvajanjem »Jugosl. prosvet. filma« v kinu »Union«.
Velikonočne počitnice so trajale od 25. do 30. marca,
10. aprila so bile redne seje razrednih in celokupnega nastavnega sveta.
V	soboto 8. maja je bila prvo uro skupna proslava materinskega
ilne.
21. in 22. maja so bili šolski izleti.
27. maja, na praznik Reš. Telesa se je udeležila šola po odposlanstvu cerkvenih slovesnosti.
26.	in 28. maja je bil zdravstveni pregled učencev in učenk
II. razreda na tukajšnji polikliniki. Po vsakem pregledu jo imel zdravnik poliklinike zdravstveno predavanje.
28. maja se je udeležila šola slave 39. pešpolka.
29. maja so bila v vseh razredih predavanja o majski deklaraciji (razp. kr. ban. upr. drav. banov. VIII. No. 3459/1 z dne 9. V. 193/.), tega dne se je zaključil pouk v obeh vzporednicah II. razreda.
30. maja so bile redne letne ocenjevalne seje razrednih svetov za učence (ke) II. razreda,
1.	junija je bil razglašen učencem (kam) II. in 2. razreda polletni in letni uspeli. Istega dne so bili učenci (ke) pri predvajanju »Jugosl. prosv. filma« v kinu »Union«.
Od 2. do 4. junija so bili privatni izpiti.
5.	junija se je zaključil pouk y obeh vzporednicah I. i:\zreda. Istega dne so bile zaključne seje razred, učitelj, zborov teli razredov.
11. junija. Zaključna seja celokupnega nastavnega sveta.
Po razpisu Min. trgov, in industr. I. br. 15.878/N od 10. V. 1937. so se vršili pismeni završni izpiti od 7. do 11. junija, ustmeni pa od 14. junija naprej.
V	smislu rešenja Minist, trg. in industr. 1. br. 15.878/N ort
7.	V. 1937. je prisostvoval kot ministrski odposlanec ustmenim zavržnim izpitom gopod Korenič David, načelnik ministrstva trgovine in industrije v pokoju.
Šolsko leto 1936/37. je bilo slovesno zaključeno na Vidovo, 28. junija s slavnostno službo božjo v farni cerkvi, šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval ter izvestij.
Važnejši razpisi, ki še niso navedeni:
Ministrstvo trgovine in industrije:
I.	br. 33.598/N od 5. X. 193(5. pojasnjuje pobiranje taks na vloge.
T. br. 41.223/N od 4. XI. 1930. Pojasnila glede vpoklica nastav-nikov in. dijakov v vojaško službo.
1.	br. 43.934/N od 23. XI. 1936. Izprememba čl. 2. pravilnika o dopolnilnem izpitu za prestop v III. razred trgov, akademij.
I.	bi'. 48.258/N od 28. XII. 193(i. O plačevanju šolnine na privatnih šolah.
I.	br. 13.158/N ort 12. IV. 1937. in I. br. 17.252/N ort 11. V. 1937.: Navodila glede vpisovanja za šol. leto 1937/38.
Kraljevske banske uprave dravske banovine:
VIII.	No. 3361/1 od 3. V. 1937. Uvedba novega slovenskega pravopisa.
IV.	No. 9119/1 z dne 20. V. 1937. Petje državne himne v šolah.
Šolske učne knjige
za šolsko leto 1936/37.
Trgovinstvo:
Bošnjak Oton: Nauk o trgovini. I. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko računstvo:
Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole I. in II. del.
I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Karlovič dr. D.: Praktične vježbe iz trgovačke računice. I. in II. del
II. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko dopisje:
A. in F. Sič: Trgovska korespondenca, i. in II. razred.
Ekonomska geografija:
Šenoa dr. Milan: Geografski atlas. I. in II. razred.
Orožen J.: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za Vlil. razred srednjih šol. I. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovska zgodovina:
Krošl Anton: Zgodovina trgovine.
Blagoznanstvo:
Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del. Anorgansko blago, I. razred; II. del. Organsko blago, II. razred.
Slovenski jezik:
Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole. IV. izd., I. in
II.	razred.
• Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del, I. in II. razred.
Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izd.
I. in II. razred.
Srbohrvatski jezik:
Gavrilovič Andra: Čitanka za nastavu na trgovačkim školama. 1. in
II. razred.
Dunitrijevič N. B.: Srpska trgovačka korespondencija, II. izd. I. i
II.	deo, I. in II. razred.
Nemški jezik:
Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Njemačka čitanka za sred.
škole, III. deo, IV. izdanje. I. razred, V. deo, V. izdanje, II. razr. Weide-Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten für zweilcl. Handelsschulen. II. razred. (Pomožna knjiga.)
Stenografija:
Novak Fran: Slovenska stenografija 1. del. IV. izdaja. I. razred,
II.	del. I. izdaja. II. razred.
Pismene naloge.
1. meš. razred:
1. deki. razred;
11. meš. razred:
2. deki. razred-.
I. meš. razred:
1. deki. razred:
II. meš. razred:
2. deki. razred:
a)	Iz slovenščine.
1. V miru je blagostanje.
2. Zimski večer.
3. Zimski šport.
4. Planinska idila (po Finžgarjevcm »Triglavu«),
5. »Tiho prihaja mrak« (Oton Župančič).
6. Mati — ljubezen.
1. a) V moji sobici.
b)	Mrtvi kličejo na grobove.
2. Mirovna misel
3. Zimski šport.
4. Planinska idila (Po idil. epu »Triglav« — Finžgar).
5. »Tiho prihaja mrak« (O. Župančič).
6. Mati — ljubezen.
1. Obleta se listje — umira življenje.
2. »Žive naj vsi narodi« (Prešeren).
3. Na zimskem športu.
4. »Hodil sem po zemlji naši in pil nje prelesti« (Župančič).
5. Življenje.
6. Mati, naše najdražje.
1. V samotni uri.
2. Zakaj mirovna misel?
3. V meglo je zastrta naša pot.
4. Večerni zvon.
5. V šolski sobi.
6. Mati, naše najdražje.
b) iz srbohrvaščine.
1. Jesen se oprašta.
2. Poslednji lov (Prepričavarije).
5. U trgovačkoj kuči (Prepričavanje).
1. Lan u cveču (Prepričavanje).
I. Jesen se oprašta.
I. Poslednji lov (Prepričavanje).
5.	U trgovačkoj kuči (Prepričavanje).
1. Lan u cveču (Prepričavanje).
I. Nalog za isporuku robe; sprovodno pismo.
I. Nalog za isplatu i odgovor.
5.	Aviza i povoljan odgovor; reklamacija na avizu.
I. Pozajmica na sopstvenu menicu i odgovor.
I. Nalog za isporuku robe; sprovodno pismo.
!. Nalog za isplatu i odgovor.
t. Avizno pismo i povoljan odgovor; reklamacija na avizno pismo.
1.	Pozajmica na sopstvenu menicu.
Stanje kabinetov in knjižnic.
а) Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka. Varuh: Beg Dušan.
1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati:
Nabavil se je 1 stenski zemljevid »Poljeprivredna karta kraljevine Jugoslavije«. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1 globus, 41 slensklh geografskih zemljevidov, 2 stenska zgodovinska zemljevida, 45 špecijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geograjskih in b agoznanskih slik, 13 statističnih slik o produkciji in trgovini, 72 geografska diapozitiva, 364 blagoznanske diapozitive, 7 blagoznanskih fotografij v okviru in 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov.
2. Fizikalne in kemiCne priprave ter posodje.
Nabavilo se je 8 gorilnikov, 1 nastavek za gorilnik, 2 kovinska trinožniku, 2 glinasta in 2 porcelanasta trikota, 8 azbestnih mrež in 2 klešč. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 241 kosov.
3. Blagoznanske sirovine, polfabrikati in fabrikati.
Tvrdka G. Stiger, Celje, je dajovala vzorce raznih vrst škroba, stročnic in slBdkorja, tvrdka K. Loibner pa vzorce južnega sadja. Tvrdka Mušič Ivan v Makolah je darovala vzorce strojil, surovih kož in usnja. S podporo banovine se je nabavilo več steklovine za izpopolnitev blagoznanske zbirke. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1349 kosov.
б) Knjižnice.
1. Strokovna knjižnica.
Varuh: Ažman Josip.
Stanje ob koncu šol. leta 1936/37.: 1047 knjfg.
Med šolskim letom se je nabavilo 43 knjig.
Knjižnica posluje ob delavnikih od 8. do 13.
Število izposojenih knjig : 230.
2.	Dijaška knjižnica.
Varuh : Fink Konrad.
Stanje ob koncu šol. leta 1936/37.: 768 knjig.
Med šotskim letom se je nabavilo 28 knjig.
Knjižnica je poslovala ob sobotah od 14. do 15.
Izposojenih je bilo v 420 slučajih 475 knjig.
3.	Knjižnica podporne zaloge.
Varuh: Lenasi Konrad.
Stanje ob koncu šol. leta 1936/37. : 984 knjig.
Med šol. letom se je nabavilo 270 knjig.
Začetkom šol. leta 1936/37. je bilo izposojenih 163 učencem (kam) 844 knjig.
VII.
Društvo „Šola in dom“
Društvo »Šola in dom« se je ustanovilo na drž. dvorazr. trg. šoli v Celju dne 19. maja 1933. z namenom, da krepi s čim tesnejšim stikom šole in dijaških staršev moralni in učni napredek učencev ter gmotno podpira zavod in njegove učence.
Društvena uprava:
a) Upravni odbor:
predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice in mestni predsednik v Celju;
tajnik: Fink Konrad, n-astavnik;
blagajnik: Ažman Josip, profesor;
odbornika: Zidanšek Franja, trgovka in Hohnjec Miloš, kipar.
b) Nadzorni odbor:
predsednik: Marinček Fran, direktor;
tajnik: Lenasi Konrad, profesor;
odborniki: Zabukovšek Justina, soproga kroj. mojstra, Fišer Julij, višji kaznil. ravnatelj v pok.; Bradač Rudolf, policijski uradnik.
Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo I. bi'. 33.659/N z dne 8. septembra 193G. in dovoljenjem Kr. banske uprave dravske banovine VIII. No. 6244/4 z dne 14. septembra 1936. je vzdrževalo društvo vzporednico prvemu razredu.
VIII.
Dijaška društva.
a) Zavodno društvo »Korotan«
Pokrovitelj Janežič Anton.
Na zadnjem občnem zboru 14. novembra 1936. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Beranič Olga, tajnica Presinger Rada, blagajnica Mravljak Vlada, knjižničar Feržič Ignac, revizorja Haberl Karel in Fischer Olga.
Društvo je štelo letošnje šol. leto 65 članov, to je 44.21% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo- 2 sestanka. Živahna je bila ping-pong sekcija in je odigrala 3 tekmi.
Društvena blagajna izkazuje din 311.75 dohodkov in din 63.50 izdatkov, saldo v blagajni znaša 247.75 din.
b)	132. podružnica ferijalnega savez®.
Nadzorni starešina Janežič Anton.
14. novembra 1936. je bil izvoljen tale odbor: predsednica Preaz Marija, tajnica Grebenc Ivanka, blaganica Dobovičnik Ida, revizorja Šuhel Josip in Lakitsch Edi.
Podružnica je štela to leto 43 članov, to je 29.25% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo 2 občna zbora.
Podružnica je imela v teku šol. leta din 465.— prejemkov in din
20.	- izdatkov, saldo din 445.—.
c)	Podmladek Jadranske straže.
Poverjenik Janežič Anton.
l)ne 14. novembra 1936. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Pilih Nada, namestnica Osojnik Nada, tajnici Zupančič Krista In Grein Hilda, blagajnica Sima Elica, revizorja Mušič Anica in Go-šnik Anton.
Društvo je štelo 110 članov 75.51% vseh učencev in učenk. Imelo je 1 občni zbor in 'en sestanek, kjer je govoril Zorec Miloslav o pomenu Jadrana za Jugoslavijo.
Blagana kkazuje 550 din prejemkov in 137.50 din izdatkov. Saldo znaša 412.50 din.
č) Podmladek Rdečega križa.
Šolskemu odboru predseduje dir. Marinček Fran, tajnik Janežič Anton, blagajnik Ažman Josip.
Društvo je štelo 62 članov, 42.24% vseh učencev in učenk. Predavalo se je o obrambi proti plinskim napadom.
Blagajna izkazuje din 248.— prejemkov in din 111.25 izdatkov, saldo v blagani znaša din 136.75.
IX.
Šolski sklad.
V	smislu § 42. zakona o srednjih trgovskih šolah obstoja nia zavodu »Šolski sklad«, ki mu je namen, zbirati sredstva za podporo ubožnili učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanje pouka in higienskih razmer.
šolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v smislu § 3. pravilnika. Predsednik šolskega sklada je direktor Marinček Fran. Za tajnika in blagajnika v tem šolskem letu sta bila izvoljena Fink Konrad in Lenasi Konrad.
Glavnica začetkom šolskega leta 1930/37. je znašala din 3.954.11 Dohodki šolskega sklada so znašali....................din 242.58
Skupaj .... din 4.196.09
Dotacija in stroški so znašali v tem šol. letu . . . din 207.81
Glavnica šolskega sklada koncem šol. leta znaša din 3.988.88
Imovina šolskega sklada je naložena pri Drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
X,
„Ekonom“
združenje za štedenje in kredit na državni dvorazredni trgovski
šoli v Celju.
»Ekonom« obstoja na zavodu po § 44. zakona o srednjih trg. šolah. Njegov namen je, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi priložnost, izpopolniti svoje teoretsko-strokovno znanje s praktičnim in organizacijskim delom.
> Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila.
Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi profesorji zavoda, Fischer Olga, učenka 1. meš. razreda, Justin Dragica, učenka 1. dekl. razreda, Dobovičnik Ida učenka II. meš. razreda, Preaz Marija, učenka 2. dekl. razreda.
Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenka 2. dekl. razreda Beranič Olga, učenka II. meš. razreda Medved Cveta, učenec
I.	meš. razreda Crepinšek Bogomir in učenka 1. dekl. razreda Kušar Erna.
Revizijskemu odboru načeluje Lenasi Konrad.
«Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od 14. do 16. ure.
Za ekskurzije je bilo izplačanih din 4.000.—, za nakup knjig za šolsko podporno zalogo pa din 4.080.—.
BILÄNCÄ z dne 20 junija 1937
Aktiva Blago	 Denarni zavodi . Dolžniki		Din 5.570-95 . . „ 25.280-84	P<ssiva Hranilne vloge . . . . Glavnica	 Rezervni sklad . . Sklad za učila . . . . Sklad za ekskurzije . . Sklad za letno poročilo	Din 24.674-22 500' — 230 -„ 2.17007 4.000,-3 300--
	Din 34.894-29		Din 34.894-29
Izguba	RAČUN zgube in dobička		Dobitek
Obresti hranilnih vlog . . Din 934-37 Dotacije : Rezervni sklad		 48'24 Sklad za učila ..... „ 990-07 Sklad za ekskurzije . . . „ 3.956 —		Dobiček na blagu . . . Obresti denar. zav. . .	. Din 4 604-48 . „ 1.324-20
	. Din 5.928-68	Din 5.928-68	
XI.
Poučne ekskurzije
21.	in 22. maja 1937. je priredil I. meš. razred (spremljevalec Janežič Anton) izlet skozi Mežico na Peco, 1. dekl. razred (spremljevalec Beg Dušan) pa v Kamnik in Kamniško Bistrico, kjer so si učenke spotoma v Perovem ogledale tvornico ključavničarskega blaga »Titan«.
II.	meš. razred je priredil 21. in 22. maja 1937. poučno ekskurzijo preko Bleda in soteske Vintgar na Jesenice, kjer so si učenci in učenke ogledali tvornice Kil). (Spremljevalec Ažman Josip.)
doki. razred je priredil 21. in 22. maja 1937. poučno ekskurzijo na Jesenice, Bled in Kranj. Učenke so si ogledale na Jesenicah tvor-nice KID, na Bledu grad, letoviščarske naprave in kraljevo radio-oddajno postajo, v Kranju pa so poselile grobove pesnikov Dr. Fr. Prešerna in S. Jenka. (Spremljevalca Fink Konrad in Lenasi Konrad.)
XII.
Zdravstveno stanje učencev.
(Poročilo Šolske poliklinike v Celju).
Naziv bolezni	I.		II.		Skupaj	
	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.
Infekcijske bolezni				. 	__			_	_	_
Tuberkulozna obolenja				1	—	—	—	1
Kirurgične bolezni		1	6	1	7	2	13
Krvne bolezni 		—	—	—	—	—	—
Očesne bolezni		2	7	—	1	2	8
Bolezni grla, nosa, ušes		4	5	1	3	5	8
2ivčne bolezni		—	2	3	2	3	4
Bolezni zob		2	8	6	6	8	14
Bolezni srca in krvnega obtoka	4	—	1	5	5	5
Bolezni dihalnih organov		5	6	1	6	6	12
Bolezni prebavil		1	3	—	1	1	4
Kožne bolezni		2	1	1	—	3	1
Bolezni kosti in mišic		—	—	—	—	—	—
Ostale bolezni		—	1	1	1	1	2
Skupaj . .	21	40	15	32	36	72
V šol. letu 1936/37. je bilo na šolski polikliniki 36 dijakov in 72 dijakinj v 288 ordinacijah. Plcmb je bilo i.apravlienih 52. Rentgeno-Joških pregledov je bilo 22. Nasvetov je bilo danih 27.
V zdravilišče Topolščico je bila poslana na račun fonda za zdravljenje tuberkuloznih 1 dijakinja.
Prvi razred je bil zdravniško pregledan v začetku, drugi pa koncem šolskega leta v zvezi s predavanjem o spolnih boleznih.
Seznam
učencev koncem šolskega leta 1936/37.
Debeli tisk znaCi učence(ke), ki so dovršili razred z odličnim uspehom, poševni tisk učence(ke), ki so dovšili razred s prav dobrim uspehom.
><
I. mešani razred:
Razrednik: Janežič Anton.
a) Razred so dovršili
1.	Antolič Mirko, Maribor.
2 Cestnik Anton, Sv. Lovrenc, Celje.
3. Črefinšek Bogomir, Celje.
4. Haberl Rihard, Store.
5. Jelovšek Albert, Rogatec
6. Kačič Ciril, Debro, Laško.
7. Kotnik Franc, Frankolovo.
8. Lubej Miroslav, Počehova pri Mariboru.
9. Pleterski Ladislav, Ostrožno, Celje.
10.	Srabotnik Davorin, Sv. Štefan, Šmarje pri Jelšah.
11 Skerbinek Vilibald, Ratanska vas, Šmarje pri Jelšah.
12. Zorec Miloslav, Žabja vas, Novo mesto.
13. Blaznik Lidija, Dobravlje, Italija.
14. Fischer Olga, Celje.
15. Grajžl Marija, Celje.
16. Hočevar Marjana, Studenci, Maribor.
17. Oberauner Vilma, Hrastnik.
18. Pintar Erika, Ljubljana.
19. Počekaj Ljubica, Nugla pri Kopru, Italija.
20. Tajnik Mladena, Družmirie.
21. Toman Jožica, Trbovlje.
22. Trogar Vera, Mozirje.
23. Zagradišnik Štefanija, Gornjigrad.
24. Zgank Berta, Celje.
b) popravni izpit imajo:
1.	Jug Ivan, Žalec, iz nemščine.
ž. Lednik Janko, Mežica, iz trg. računstva.
3. Ogrizek Vekoslav, Kostrivnica, iz nemščine.
4. Soderžnik Franc, Gradec, Avstrija, iz trg. računstva.
5. Štampfl Anton, Slov. Bistrica, iz trgovinstva.
6. Fortunat Darinka, Celje, iz trg. računstva.
7. Jagodič Gizela, Maribor, iz trg. računstva.
8. Zoher Vladislava, Družmirje, iz trg. računstva.
c) ponavljajo razred:
1.	Ogrinc Hugo, Strgojnica.
. Peternel Josip, Cerklje ob Krki.
. Zupančič Stanislav, Trbovlje.
4. Cetina Zofija, Sv. Peter v Sav. dolini.
5. Fabian Waltraut, Celje.
G. Gorjanc Matilda, Trnovlje, C-9Ije.
7. Krivec Margareta, Celje.
8. Mrevlje Marija, Mozirje.
9. Turk Antonija, Ostrog, Krško.
I.	dekliški razred:
R zrednik: Beg Dušan.
a)	razred so dovršile :
1. Bitenc Ana, Oštrel, Bos. Petrovac.
2. Čertanc Milena, Trbovlje.
3. Čuješ Vera, Rogatec.
4. Dolinar Ivana, Megojnice.
5. Domajnko Irena, Krčevina pri Mariboru. b. Gošnik Rozalija, Celje.
7. Javornik Neža, Celje.
8. Karnovšek Matilda, Sv. Peter v Sav. dolini.
9. Kovčan Marija, Trbovlje.
10. Kušar Ernestina, Celje,
11. Mravlak Julijana, Celje.
12. Petrak Cirila, Braslovče.
13. Simončič Marija, Trbovlje.
14. Slokan Ana, Hrastnik.
15. Sonnenwald Ljudmila, Ruše pri Mariboru.
16. Skoberne Frančiška, Ojstro, Laško.
17. Švajger Marija, Vojnik.
18. Urankar Filomena, Maribor.
19. Volčanšek Jelka, Trbovlje.
20. Vrbovšek Neža, Sotensko, Šmarje pri Jelšah.
21. Winter Olga, Beograd.
22. Zakonjšek Pavla, Potoška vas, Litija.
23. Zgonc Božidara, Gornja Lendava.
24. Zupanc Stanislava, Žalec.
bj popravni izpit imajo:
1.	Bevc Helena, Slov. Bistrica, iz trg. računstva.
. Faflik Elizabeta, Kančovci, Murska Sobota, iz trg računstva. . Herman Berta, Trbovlje, iz trgovinstva.
. Medved, Kristina, Sv. Jurij pri Hrastniku, iz nemščine.
. Špec Vida, Jesenice, iz nemščine.
c) ponavljajo razred:
1. Gregorevčič Ana, Mali vrh, Brežice.
2. Hykel Hedvika, Celje.
3. Justin Uragica, Brežice.
4. Krecenbacher Doroteja, Celje.
5. Mestnik Berta, Rogatec.
6. Štetka Kvčtoslava, Št. Pavel pri Preboldu. .
7. Šuhel Stanislava, Sv. Krištof, Laško.
8. Vesnik Danica, Novi Sad.	,
Razrednik: Ažman Josip.
a) razred so dovršili:
1. Feržič Ignac, Radizelj, Slivnica pri Mariboru.
2. Gošnik Anton, Celje.
3. Haberl Karel, Štore.
4. Janežič Josip, Celje.
5. Jerman Rihard, Zabukovca pri Celju.
6. Lakitsch Edvard, Celje.
7. Pesan Alfonz, Gomilsko pri Vranskem
8. Rcbeaschcgg Ludvik. Celje.
9. Šaloven Karel, Börnigg, Nemčija.
10. Tratnik Stanko, Drešinja vas pri-Petrovčah.
11. Zupanc Franc, Celje.
12. Arnejc Jeka, Jesenice
13. Cuješ Karolina, Tratna,	Sv.	Jurij	pri	Celju.
14. Dobovičnik Ida, Celje
15. Hosner Ana, Vrbje pri Žalcu.
16. Kokelj Danijela, Ljubljana.
17. Komar Danijela, Celje.
18. Kostanjšek Zvonimira, Mozirje.
19. Kukovec Ivana, čeplje pri Vranskem.
20. Ledinek Oragica, Zagreb. .
21. Medved Cvetka, Ljubljana.
22. Musar Ljudmila, Radeče pri Zid. mostu.
23. Peternel Ersilija, Cerklje ob Krki.
24. Praprotnik Boža, Vitomarci, Ptuj.
25. Presinger Frančiška. Celje.
26. Razbornik Jožefa, Šoštanj.
27. Rems Marica, Trbovlje.
28. Špindler Zora, Moravci	pri	Mali	nedelji.
29. Zabukovšek Nada, Celje.
30. Zupančič Kristina, Celje.
b)	popravni izpit imajo:
1	Perko Karel, Štore, iz blagoznanstva.
2.	Miklavc Vladko, Mozirje, iz knjigovodstva.
Petelinšek Franc, Laznica pri Bistrici, iz knjigovodstva.
4.	Steblovnik Ivan, Celje, iz knjigovodstva.
0. Šuhel Josip, Laško, iz trg. računstva.
<i. Bernik Vida, Ljubljana, iz gosp. zemljepisa.
?. Grein Hilda, Gorenja vas pri Ribnici, iz trg. računstva.
8.	Hribovšek Marija, Št. Jurij ob Taboru, iz knjigovodstva.
c)	ponavljajo razred: .
1. Antolič Vekoslav, Maribor.
2. Intihar Kristina, Pod l ož, Logatec.
3. Krick Helma, Celje.
II.	dekliški razred: Razrednik : Fink Konrad,
a)	razred so dovršile :
1. Beranič Olga, Rogaška Slatina.
2. Fodermajer Dolores, Dobriša vas, Št. Pavel pri Preboldu.
3. Godec Vilma, Celje.
4. Grebenc Ivana, Dol. Laze pri Ribnici.
5. Hrovat Nada, Ljubljana.
6. Hržica Viljemina, Podgrad, Sv. Jurij pri Celju.
7. Juhart Änica, Sv. Peter v Sav. dolini.
8. Jurše Stanislava, Celje.
9. Lavrinc Marija, Celje
10. Medved Marija, Topolščica.
11. Meško Adela, Celje.
12. Mravljak Vlada, Vuhred.
13. Mušič Anica, Makole.
14. Osojnik Nada, Studenice pri Poljčanah.
15. Pentek Milka, Graz, Avstrija.
16. Pilih Nada Žalec.
17. Preaz Marija, Rogatec.
18. Rothsching Etelka, Cenei, Romunija.
19. Rozman 6lqa, Skalske Cirkovce pri Velenju.
20. Sima Gabrijela, Pekel pri Poljčanah.
21. Stütz Elza, Šoštanj.
22. Urek Zora, 2ihpolje, Avstrija.
23. Vrečko Angela, Sv. Jurij pri Celju.
1.	Bovlia Ivana, Gelje, iz trg. računstva.
'i. Jazbinšek Ana, Celje, iz trg. računstva.
3.	Kačič Ljudmila, Kresnike pri Teharjih, iz blagoznanstva.
Perger Tatjana, Žalec, iz trg. računstva.
5.	Zemljič Ivana, Ojpčine pri Trstu, iz knjigovodstva.
Privatni izpit za prvi razred, je položil Koren Amon iz Celja.
Izpiti so se vršili 26. in 27. avgusta 1936 za prvi razred ter 28. in 29. avgusta 1936 za drugi razred.
b)	popravni izpit imajo:
XIV.
Popravni izpiti
za šolsko leto 1935/36.
Napravili so izpit sledeči učenci(ke): iz I. mešanega razreda:
1. Antolič Slavko
2. Haberl Karel
3. Janežič Josip
5. Perko Karel
6. Petelinšek Franc
4.	Miklavc Vladko
7. Grein Hilda
8. Krick Helma
1. Bernik Vida
2. Fodermajer Dolores
3. Intihar Kristina
4. Kačič Ljudmila
5. Komar Danijela
6. Lipičnik Zofija
7. Pentek Milka
8. Perger Tatjana
9. Praprotnik Boža
10. Stütz Elza
11. Vrečko Angela
iz II. mešanega razieda:
1. Bradač Drago
2. Krančič Ludvik
3. Martun Emil
4. Mihelič Anton
5. Drekonja Slava
6. Kocmut Milica
7. Kösel Hilda
iz 2. dekliškega razreda :
1. Čuk Danica	4.	Mirnik Ljudmila
2. Grilanc Cita	5.	Plajh Leopoldina
3. Merhar Julija
Izpita niso napravili:
iz I. meš. razreda:	iz I. dekl. razreda:
1. Urankar Filomena	1.	Dolinar Ivanka
2.	Volčanšek Jelka
iz 2. dekliškega razreda :
1. Štante Terezija
2. Zemljič Ivana
XV.
Uspeh za šolsko leto 1935-36
po končanih popravnih izpitih.
USPEH	Razred								Skupaj		
	I.			1.	II.			2.			
	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.
Odličen		1	—	1	2	—	—	—	—	1	2	3
Prav dober . . .	2	2	4	6	1	3	4	6	3	17	20
Dober		5	8	13	13	6	1	7	6	11	28	39
Zadosten		9	4	13	16	8	6	14	8	17	34	51
Izdelali so		17	14	31	37	15	10	25	20	32	81	113
Niso izdelali ....	2	7	9	7	1	1	2	5	3	20	23
Neizprašani ....											
Izgube pravico šol.											
Skupaj	19	21	40	44	16	11	27	25	35	101	136
											
XVI.
Završni izpit v septembru 1936.
Izpit se je vršil po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. Br. 28.786/N z dne 1. VIII. 1036.
K polaganju celotnega izpita so so prijavili 4 kandidati in (i kandidatinj, skupaj 10.
K polaganju popravnega izpita so se prijavili 4 kandidati in 3 kandidatinje, skupaj 7.
Od prijavljenih kandidatov in kandidatinj so bili vsi pripuščeni k izpitu.
Pismeni izpiti so se vršili 2., 3., 4., 5. in 7. septembra 193C Kandidati so dobili sledeče pismene naloge:
Iz slovenščine: Ugodni in neugodni pogoji za razvoj našega narodnega gospodarstva.
Iz nemščine: Die Arten der Buchführung. (Prevod iz nemščine v slovenščino). Prevod trgovskega pisma iz slovenščine v nemščino.
Iz trgovskega dopisja: Odpremni nalog odpošiljatelja špediderju. Poročilo o pošiljanju menice v eskont z nalogom za remitiranje za tuj račun. Pismeno potrdilo brzojavnega preklica naročila. Okrožnica o preselitvi trgovine in podelitvi prokure.
Iz knjigovodstva: Knjiženje enomesečnega poslovanja in letni zaključek javne trgovske družbe z neizpremenljivimi vlogami.
Iz. trgovskega računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero po angleškem načinu brez prenosa pozneje dospelih postavk. Sestavljena nabavna in prodajna kalkulacija. Efektni račun v Ljubljani. Preračunavanje paritete srebra med Londonom in Parizom.
K polaganju ustmenega izpita so bili pripuščeni vsi kandidati in kandidatinje, ki so polagali pismeni izpit.
Ustmeni izpiti so se vršili dne 10. in 11. septembra 1936.
Završni izpit so položili z dobrim uspehom: Musar Viktor, Plajh Leopoldina in Štebih Miroslava; z zadostnim uspehom: Klugler Ernest, Kovač Leopold, Kose! Alojz, Krančič Ludovik, Mihelič Anton, Gerovš-ek Marija, Fišer Vida, Kocmut Milica, Merhar Julijana in Mirnik Ljudmila.
Odklonjeni so bili po čl. 33. g Pravilnika o završnem izpitu s pravico do popravnega izpita v juniju 1937: Bradač Drago iz knjigovodstva, Martun Emil iz knjigovodstva in računstva, čuk Danica i/. računstva, Drckonja Slava iz knjigovodstva in Grilanc Cita iz računstva.
XVII
Završni izpiti v juniju 1937.
Z razpisom I. Br. 15.8T8/N z dne 7. maja 1937.. je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo razpored za završni izpit. Za svojega odposlanca pri ustmenem izpitu je imenoval gospod minister trgovine in industrije g. Koreniča Davida, načelnika ministrstva trgovine in industrije v p. Pismenim izpitom pa je predsedoval direktor zavoda g. Marinček Fran.
Izpraševahii odbor:
Predsednik: ministrski odposlanec Korenič David, načelnik mi-nistrstva trg. in ind. v p.
Podpredsednik: Marinček Fran, direktor.
Člani:
Ažman Josip, za trgov, računstvo in knjigovodstvo.
Beg Dušan, /.a gosp. zemljepis.
Fink Konrad, za nemščino.
Janežič Anton za slovenščino.
Lenasi Konrad, za trg. dopisje.
Marinček Fran, za blagoznanstvo.
Prijavili so se k polaganju celotnega izpita sledeči kandidati (nje):
1. Terzič Ignac
2. Janežič Josip
3. Jerman Rihard
4. Lakitsch Edvard
5. Pesan Alfonz
6. Reheuscbegg Ludvik
7. Šaloven Karel
8. Tratnik Stanko
9. Zupanc Franc
10. Arne j c Jeka
11. Dobovičnik Ida
12. Fodermajer Dolores
13. Godec Vilma
14. Grebenc Ivanka
15. Hosner Ana
16. Hrovat Nada
17. Hržica Vil jem ir. a
18. Kokelj Danijela
19. Komar Danijela
‘20. Kostanjšek Zvonimira
21. Kukovec Ivana
22. Lavrinc Marija
23. Medved Marija
24. Mithans-Ledinek Dragica
25. Musar Ljudmila
26. Mušič Anica
27. Osojnik Nada
28. Pentek Milka
29. Peternel Ersilija
30. Pilih Nada
31. Praprotnik Boža
32. Rems Marija
33. Rotsching Etelka
34. Špindler Zora
35. Urek Zora
36. Zabukovšek Nada
K polaganju popravnega izpita so se prijavili:
1. Bradač Drago iz knjigovodstva.
2. Martun Emil iz trg. računstva in knjigovodstva.
3. Drekonja Slava iz knjigovodstva.
4. Grilanc Cita iz trgov, računstva.
K izpitu so bili pripuščeni vsi prijavljeni kandidati (nje).
Pismeni izpili:
Pismeni izpiti so se vršili 7., 8., 9., 10. in 11. junija 1937. Pismene naloge iz posameznih predmetov so bile:
Iz slovenščine (7. junija):
Prirodni temelji našega narodnega gospodarstva.
Iz nemščine (8. junija): a) prevod iz nemščine v slovenščino: Begriff und Wesen des Geschäftes. — Der Kaufmann versteht unter dem Ausdrucke Geschäft sowohl den ganzen geschäftlichen Betrieb eines einzelnen
oder einer Gesellschaft als auch die einzelne Handelsoperation. Häufig werden auch ganze Gruppen von Geschäften unter dem Namen Geschäft zusammengefaßt, z. B. Bankgeschäft, Reede-reigeschäft usw.
Das Geschäft bedarf zunächst, wenn es irgendwie ausgedehnt ist, außer seinem Leiter (Prinzipal, Chef) eines oder mehrerer Gehilfen, welche das Geschäftspersonal bilden. In dem Vorstande des Geschäftes ist die oberste Leitung desselben, der geschäftliche Wille verkörpert. Dieser geschäftliche Wille findet seinen Ausdruck in der sogenannten Disposition, d. h. in der geschäftlichen Verfügung, welche die Arbeiten der Gehilfen anordnet und leitet. Unter Disposition versteht man im kaufmännischen Leben vorzugsweise diejenigen Verfügungen, welche den Willen bekunden, daß Geschäfte abgeschlossen werden.
Bei großen Geschäften reicht eine einzelne Persönlichkeit für die Disposition nicht mehr vollständig aus, und es müssen demnach Geschäftsgehilfen herbeigezogen werden, welche ebenfalls in dem einen oder anderen Zweige disponieren (sog. Disponenten).
bi prevod iz slovenščine v nemščino:
Radovljica, dne 5. aprila 1937.
Gospod
GREGOR HOSTIC,
Ljubljana.
Z Vašim pismom z dne 3. t. m. avizirano namizno olje sem prejel v popolnem redu.
V	poravnavo Vaše fakture z dne 4. t. m. sem plačal din 2597.—. po poslani čekovni položnici pri tukajšnjem poštnem uradu na Vaš čekovni račun.
Prosim Vas prejemnega potrdila in beležim
s spoštovanjem Rupnik.
Iz trgovskega dopisja (9. junija).
1. Novosadski paromlin d. d., Novi Sad, sporoča dne 8. junija 1937. H. Jenku, Celje, na njegov dopis z dne 5. junija 1937., da ga sprejme za izključnega zastopnika za dravsko banovino. Dovoljuje mu 5 °/0 provizije od vseh z njegovim posredovanjem sklenjenih kupčij in 3 °/„ provizijo za vse direktno sklenjene kupčije. Povrne mu vse stroške za poštnino, za vzdrževanje pisarne pa mu prispeva letno din 6000.- . Dovoljuje mu inkaso računov do din 1000.—, ako pa nudi do-voljno garancijo, tudi inkaso ostalih računov. Od vsek inkasov mu dovoljuje '/2% provizijo. Provizijo pa bosta obračunavala četrtletno.
2. M. Močnik, Celje, prosi dne 8. junija 1937. Ljubljansko kreditno banko, podr. Celje, za otvoritev nepreklicnega, 2 meseca veljavnega blagovnega akreditiva v korist tvrdke Drava, lesna industrija d. d., Maribor, za dobavo 3 vagonov ca 90 m3 kostanjevih hlodov ä din 250.— za m3 franko vagon Maribor, naslovljenih na Tvornico tanina d. z o. z., Majšperk. Akreditiv se obračuna v tekočem računu.
3. B. Jager, Celje, opominja dne 9. junija 1937. I. Pavliča, Šoštanj, prvič na poravnavo računa z dne 25. marca 1937., zapadlega dne 25. maja 1937, v znesku din 7.500.—. V svrho poravnave prilaga čekovno položnico.
4. F. Dolenc, Celje, naznanja z okrožnico, datum poštnega pečata, da je preselil svojo trgovino z mešanim blagom, ki jo je vodil do sedaj pod protoko-lirano tvrdko F. Dolenc, v Aleksandrovi ulici št. 12 na Glavni trg št. 3. Hkratu sporoča, da je podelil prokuro svojemu dosedanjemu knjigovodji gospodu A. Oblaku.
Iz knjigovodstva (10. junija).
V glavni knjigi družbe Janič in Marič se nahajajo koncem novembra sledeče vsote:
Blagajna	.	.	.	.
Blaqo...............
Debitorji...........
Kreditorji	.	.	.	.
T rate .............
Rmese...............
Hipoteke	.	.	.	.
Poštna hranilnica
Banke ..............
Premičnine	.	.	.
Nepremičnine . .
Stroški.............
Provizija	.	.	.	.
Amortizacija	.	.	.
Dekred tez.	.	.	.
Priv. Janič	.	.	.
Priv. Marič	.	.	.
Glavnica Janič . . Glavnica Marič .
30. 6 30. 9.
din	30.000'-	10.000 -
«	80.000'-	60.090'—
«	120.000'-	40.01)0'—
«	60.000 -	140.900'—
«	20.000--	40.000' —
«	30.000'-	10.000 -
«		1 oo.ooo-■-
«	100.000' ~	60.000--
«	30.0,;0-	170.090' -
«	20.000'	
«	200C00' —	
«	30.000'—	6.000'-
«	3.000'-	14.000'-
«		20.000'-
«	4.000'-	6.000-
. «	6.000- -	30.9. 4 000 -
«	20.000'-	30.3. 3 000 -
«		65.000'-
«		65.000'-
din	813.000'—	813.000’—
2.	12.	Prodaja blaga Fajdigi, Maribor, za din 30.000 —, tovornine prosto,
polovica plačljiva takoj z 2°/0 skontom, ostanek per 2 mes.
5.	12.	Fajdiga poroča, da je plačal za tovornino din 1.500-— ; ostanek polovice
dolga pa je nakazal po i oštni hranilnici po odbitku tovornine in 2°j0 skonta.
6.	12.	Poštna hranilnica potrjuje prajem nakazila Fajdige.
7.	12.	Od Meinla, Magreb, sa prejme v komisijsko prodajo 3.000 kg kave-
Santos po limitu din 20'—. Plača se tovornine din 1.800-—.
10.	12.	Prodaja 1.000 kg kave po din 22'— Klunu, Zid. most, plačljivo takoj z
2°\0 skontom ali val. 1 mesec.
13.	12.	Poroča Klun, da je nakazal Ljubljanski kred. banki dolg z dne 10. t. m.
po odbitku 2°/0 skonta. Banka potrjuje prejem nakazila Kluna.
14.	12.	Prodaja 2.000 kg kave Stigerju, tu, po din 21.50, polovico proti čeku na
poštno hranilnico z 2°l„ skontom, ostanek per 2 mes. Istega dne se pošlje ček poštni hranilnici v dobropis.
15.	12.	Prodaja blaga Hudoklinu, Laško, za din 30000'—, polovico proti goto-
vini z 2% skontom, ostanek val. 2 mes. tovornine prosto Laško.
Meinlu se poJlje obračun za prodano kom. blago. Zaračuna se din 500-— zavarovalnine, 5% kom. provizije in l°/0 delkredere provizije, ki se takoj dotira delkredere rezervi. Znesek prod. računa trasira Meinl per 2 mes.
17.	12.	Poroča Hudoklin, da je plačal za tovornino din 350-— ter zahteva po-
pust din 500'--. Dovoli pa se mu popust le din 300 -,
20.	12.	Prodaja blaga za din 60.000'- Juncu, Maribor, tovornine prosto, polo-
vico val. 2 rnes. ali takoj z 2°/0 skontom, ostanek proti bančnem akreditivu z 2°/0 skontom. Akreditiv se izroči istega dne banki v dobropis. Za tovornino se plača din 1.800'—. Pravni zastopnik dr. Pintar poroča, da je dolžnik Kunc, 2alec, ki dolguje din 10.C00- - postal insolventen.
25.	12.	Prodaja blaga Nediču, Zagreb, za din 85.000‘ — per 2 mes. s sopod-
pisom banke.
28.	12.	Rimesa per 25. 2. za din 85.000' - se odda banki v d skont in dobropis.
Banka zaračuna 6% diskont.
S	Kuncem, Žalec, se sklene 50% poravnava v gotovini.
29.	12.	Banka izplača domicil din 75.000'— per 13. 2. Diskont znaša din 325’ — .
Zaračuna si din 15 — provizije.
31.	12.	Izplačilo plač za januar din 4.000'—.
Napraviti je letni zaključek. Upoštevati je diskont trat din 750 — diskont rimes din 1.120-, dolg na davku din 8.000—, obresti pri poštni hranilnici din 1.500'—, bančne obresti din 3.250 -, dolg na dajatvah soc. zavarovanja din 940 —. Odpisati je 10% od premičnin ter 2°\t od nepremičnin indirektno. Za naknadne izgube na debitorjih je dotirati 5°\0. Upoštevati je dolg na hipotekarnih obresiih din 4.000"—. Blaga je v zalogi za din 60.000 —, Osnovne vloge družabnikov se obrestujejo po 4%, naknadne vloge in dvigi pa po 6°/0. Dobiček se deli po glavah.
Nalogo je preknjižiti po nemškem načinu s spremenljivimi vlogami v pri-manoti, blagajni, žurnalu in glavni knjigi.
1. Debet:
Iz trgovskega računstva (11. junija).
Kredit:
31. 12. saldo......................din	3.000"
18.
24.
28.
5.
14.
3.
7. blago 4. fco .
1.999 75 3.098'-2.126 50 3.499-75
2.999 50 1.979'-
12.	1...........................din	3.500'25
27.	2.	.	.
26. 5. blago 29. 7.
15.	5.	.	.
21.	8.	.	.
4. 9 fco .
3.400'-1.889 75 1.000'-599'75 2.345 -2 999 50
Kontokorent je izračunati po nemškem načinu s prenosom pozneje dospelih postavk. Zaključek 30. 6., obrestna mera 10 4'/20/o> provizija '/8°/0, stroški din 37 — s parsko izravnavo, meseci kalendarično.
2.	Ljubljana, prodaja 17. 9. po 6%.
a. S.	2.350"—	per 16.10.........................ä	8.05
Lit	6.300"—	»22.11............................»	33850
RMk	3.245-50	» ček.............................»	1.750'66
45025	»	4.12..........................»	4 332 -
£
350, 7, 9 »	18.12
238'-
3. Po nalogu Zagreba kupi londonski juvelir 16. 11. na borzi 1.75 kg zlata čistine 900 po 140/3. V poravnavo svoje terjatve trasira istega dne na Zagreb devizo per 25. 12. Stroški tras ranja: £ 0,2,6, 2°leo takse in provizije. Na katero vsoto glasi deviza, če notira London devizo Beograd 238 demand pri 5% diskontu.
4. Preračunati je metrično hektolitersko pšenično probo 78 v ostale ter izraziti čistino srebra W 3, 18 v metričnem in ruskem načinu.
Na seji izpraševalnega odbora, ki se je vršila po čl 23. Pravilnika dne
13.	junija 1937. se je ugotovilo, da so oproščeni celotnega ustmenega izpita kandidati (nje) : Rebeuschegg Ludvik, Godec Vilma in Hržica Viljemina.
Od polaganja ustmenega izpita sta bila odklonjenja po čl. 33. Pravilnika za leto dni 1 kandidat in 1 Kandidatinja, skupaj 2. Vsi ostali kandidati (nje) pa so bili pripuščeni k ustmenemu izpitu. Tej seji in ustmenim izpitom, ki so se vršili 14 , 15., 16 , 17., 18., 19. in 21. junija, je predsedoval gospod ministrski odposlanec Korenič David.
Po uspehih pismenega in ustmenega izpita sta izdelala z odličnim uspehom 2 kandidata in 2 kandidatinji, skupaj 4, s prav dobrim uspehom 7 kandidatinj, z dobrim uspehom 4 kandidati in 7 kandidatinj, skupaj 11, z zadostnim uspehom
2	kandidata in 6 kandidatinj, skupaj 8. Odklonjena sta bila s pravico do polaganja popravnega završnega izpita v septemberskem roku 1937. 2 kandidata in
6	kandidatinj, skupaj 8, za leto dni pa 1 kandidat in 1 kandidatinja, skupaj 2.
Seznam kandidatov (inj),
ki so položili završni izpit v juniju 1937.
Tek. St.	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pti završnem izpitu
1.	Bradač Drago	5. maja 1916 v Trstu.	Rudolf, polic, uradnik, Celje.	zadosten
2.	Janežič Josip	15. aprila 1920 v Celju.	Emanuel, klepar, Celje.	dober
3.	Jerman Rihard	30. marca 1918 v Zabukovci.	Josip, trgovec, Zabukovca.	dober
4.	Lakitsch Edvard	27. marca 19l8vCelju.	Avgust, trgovec, Celje.	odličen
5.	Pesan Alfonz	19. avgusta 1919 na Gomilskern.	Katarina, zaseb., St. Pavel pri Preboldu.	zadosten
6.	Rebeuschegg Lud.	5. julija 1921 v Celju.	Marija, hotelirka, Celje.	odličen
7.	Šaloven Karel	19. dec. 191(5 v Herne Sodingen, Nemč.	Antonija, zasebnica, Velenje.	dober
8.	Tratnik Stanko	24. febr. 1920 v Dre-šinji vasi.	Maksimilijan, mizar, Drešinja vas.	dober
9.	Ärnejc Jeka	30. sept. 1919 na Jesenicah.	Ana, industrijalka, Jesenice.	prav dober
10.	Dobovičnik Ida	23. julija 1920 v Celju.	Franc, trgovec, Celje.	dober
11.	Fodermajer Dolor.	19. junija 1920 v DobriSi vasi.	Bolfenk, Brivcc, St. Pavel pri Preboldu.	dober
12.	Godec Vilma	16. febr. 1920 v Celju.	Štefanija, zasebnica, Celje.	odličen
13.	Grebenc Ivanka	9. maja 1917 v Dol. Lazah.	Franc, posestnik, Dol. Laze pri Ribnici.	prav dober
14.	Grilanc Cita	22. sept. 1918 v Gorici.	Karl, polic. nadz. v p., Celje.	zadosten
15.	Hosner Ana	18. junija 1921 v Vrbju pri Žalcu.	Jakob, natakar, Celje.	prav dober
16.	Hrovat Nada	3. julija 1921 v Ljubljani.	Franc, krojač, Zagreb.	prav dober
17.	Hržica Viljemina	11. maja 1920 v Podgradu.	Martin, posestnik, Grobelno.	odličen
18.	Kokelj Danijela	7. jan. 1920 v Ljubljani.	Marija, zasebnica, Zid. most.	dober
19.	Kostajnšek Zvon.	2. jan. 1921 v Mozirju	Josip, trgovec, Celje.	dober
20.	Kukovec Iva	14. sept. 1917 v Čep-Ijah p. Vranskem.	Ivan, orožnik v p., Celje.	zadosten
21.	Lavrinc Marija	4. jan. 1920 v Celju.	Anton, tov. mojster, Celje.	dober
22.	Medved Marija	3. julija 1920 v Topolščici.	Martin, les. trgovec, Šoštanj.	zadosten
23.	Musar Ljudmila	8. maja 1918 v Radečah.	Viktor, železn. v p,, Radeče.	prav dober
24.	Mušič flnica	31. julija 1919 v Makolah.	Janez, usnjar, Makole.	zadosten
25.	Osojnik Nada	20. nov. 1920 v Studenicah.	Ivan, ban. svetnik, Split.	prav dober
26.	Peternel Ersilija	14. nov. 1919 v Cerkljah ob Krki.	Ernest, morn. kap. v pok., Laško.	prav dober
27.	Praprotnik Boža	21. oktobra 1920 v Vitomarcih.	Edvard, učitelj, Ptuj.	zadosten
28.	Rems Marija	21. julija 1919 v Retjah.	Štefanija, zasebnica, Laško.	dober
29.	Špindler Zora	17. avgusta 1919 v Moravcih.	Karel, pregl. fin. kontr., Ormož.	zadosten
30.	Urek Zora	15. marca 1920 v Žihpolju.	Ivan, trg. potnik, Šoštanj.	dober
Statistika dijakov za šolsko leto 1936-37.
	Razredi								Skupno		
	I.			1.	II.			2.			
	m | ž. | sk.			ž.	m.	1 ž-	sk	ž.	1 m. 1 ž.		| sk.
1. Število : vpisanih: začetkom Sol. leta tekom » »	24	23	47	47	17 1	24	41 1	30	4! 1 1	1 124 165 -I 1	
od teh je bilo : novincev . ponavljalcev	I 22 1 2	20 3	42 5	41 6	17 1	23 1	40 2	28 2	| 39 3	112 12	151 15
Vseh je bilo vpisanih . . .	24 | 23		47	47	|18	24 1 42		30	42 124		166
Izstopili so: radi bolezni . odpuščeni po čl. 44. t. Pravilnika odpuščeni po § 31. zak. o sr. trg šol. umrli 	 prestop, v drug zav. opustili šolanje . .	1 4	2	6	2 8	1	—	1	1 1	1 5	3 11	3 16
Vseh je izstopilo ....	4 1 2		6 |	10	1 I - I 1			2	5	14	19
Koncem šol. leta je ostalo	|20 | 21 | 41			1 37	17 | 24		41	28	37	110	147
2. Starost: Rojeni leta 1916	 » 1917 	 » » 1918 	 » 1919 	 » 1920 . . » 1921 	 » 1922 		1 3 1 8 7	1 1 7 11 1	1 4 2 15 18 1	2 7 13 10 5	2 3 2 2 5 3	1 1 12 5 5	2 4 3 14 10 8	1 2 9 14 2	2 4 5 3 13 10	2 6 29 39 28 6	2 6 11 32 52 38 6
Skupaj .	20	21	41	37	17	24	41	28	37 1	110	147
3. Narodnost: Jugoslovani	 Nemci	 Cehoslovaki		20	19 2	39 2	36 1	15 2	23 1	38 3	26 2	35 2	104 5 1	139 7 1
Skupaj . .	20	21	41	37 || 17		24	41	28	37	110	147
«. Vera: rim. katoliška 	 protestantovska 	 pravoslavna		20	21	41	36 1	17	24 ■	41 =	27 1	37	108 1 1	145 1 1
Skupaj . .	20	21	41	37	17	24	41	28	37 1 1101 147		
S. StarSi dijakov so: javni nameščenci .... upokojenci 	 C a) posestniki . poljedelci < b) najemniki . { c) usluž. in dni industrii f a) podjetniki . “Ä {a 85?;: (a) samostoj. . trgovci < b) uradniki . ^ c) pomočniki . ost. svob. j samostojni Doklici \ b) P‘sar' osob e poklici | c) delavci zasebniki		6 1 1 2 1 3 4 1 1	5 1 3 2 2 1 2 1 4	11 2 4 4 3 4 6 1 1 5	8 2 6 3 9 4 1 1 3	1 2 1 4 5 2 2	9 3 3 2 2 3 2	10 5 4 6 7 5 4	5 4 6 2 1 7 2 1	7 3 2 6 1 8 6 1 3	27 6 16 13 13 8 12 1 2 3 9	34 9 18 19 14 16 18 2 2 3 12
Skupaj ....	20	21	41	37	17	24 | 41		28	37 1110		147
			R a	z r	e d	i			Skupno		
	m.	1.		1-	II.			2.			
		ž.	sk j	ž |	m. 1	ž. 1	sk.	ž.	m.	ž.	sk.
6. StarSi stanujejo:			I								
v Celju		3	9	12 |	11	7	11	18	1 8	10	39	49
v celjskem srezu .	5	7	12	9	7	2	9	1 5	12	23	35
v ostalih krajih Drav. ba ov.	12	5	17	17	3	10	13	1 13	15	45	60
v Primorski banovini . . .	—	—	—	—	—	—	—	1	—	1	1
v tujih državah 	 i	~	—	1	—			1	1	1			2	2
Skupno . . .	20	21	4!	37	17	24	41	| 28	37	110	147
7. Uspeh koncem Sol. leta:											
odliCen		—	1	1	2	1	—	1	2	1	5	6
prav dober		2	—	2	4	1	3	4	5	3	12	15
dober 		4	6	10	15	4	11	15	5	8	37	45
zadosten 		6	5	11	3	5	5	10	1 H	11	24	35
izdelali so 		12	12	24	1 24	11	19	30	j 23	23	78	101
razredni izpit imajo . . .•	—	—		—	—	—	—	—	-	—	—
popravni izpit imajo . .	5	3	8	5	5	3	8	5	10	16	26
niso izdelali		3	5	8	8	1	2	3	—	4	15	19
izgube pravico šolanja . .	—	1	1	1 —	—		—	| —	—	1	1
Skupno . . .	20	21	41 I 37		17	24	41	| 28 I 37		110	147
XIX.
Naznanilo za šolsko leto 1936-37.
Za vpis v I. razred se prijavijo učenci (ke) v smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije I. br. 13.158/N, od 12. IV. 1937. tako, da odajo osebno ali pošljejo po pošti v času od 25. do 28. avgusta 1937. izpolnjeno prijavo, kolekovano z din 10.—, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list.
Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence (ke), ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino din 40.— na vpisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente. Ostalim prijavljencem bo pa vrnilo njihove dokumente.
Po razpisu ministrstva trgovine in industrije I. br. 5G89/N od
15.	II. 1935. se bodo sprejemali na novo prvenstveno učenci (ke) Iz srezov Brežice, Celje, Prevalje, Gornji grad, Konjice, Maribor desni iu levi breg, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah ter iz samoupravnih mest Celje in Maribor. Iz ostalih srezov se bodo sprejemali učenci (ke) le, če bo v razredih dovolj proštom.
Redno vpisovanje za šolsko leto 1937/38 bo v dneh 1., 2. in 3. septembra 1937, vsakokrat od 8. do 11.
V	I. razred se sprejemajo učenci (ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17. let.
Učenci (ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kraljevske banske uprave.
ü-
Učenci (ke), ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izp:t. Dopolnilni izpit polagajo na predlog direktorja z odobr’tvijo min. trgovine in industrije iz onih predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu.
Učenci (ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šo!', se ne morejo vpisati kot redni učenci.
V	II, razred se vpisujejo učenci (ke), ki so uspešno dovršili
1. razred na tej šoli. Učenci (ke), ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani.
Učenci (ke), ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu, se s-, mejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v drugi razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali ki so sie jih učili v manjšem obsegu.
Učenci (ke), ki so pohajali trgovske pomorske akademije, morejo prestopiti v dvorazr. trgov, šolo, ako položijo dopolnilni izpit.
K vpisovanju je prinesti:
a)	Rojstni list.
bj šolsko izpričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo.)
c) Prijavo v 2 izvodih, lično izpolnjenih, eden' izvod taksiran s kolkom din 50.—. (Prijave se dobe pri šolskem slugi po din 0.50 komad.)
č) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca (ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši državni ali samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se jim predpisuje davek le od njih službenih pre-jemkov, jim izda to potrdilo urad, kjer prejemajo plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek tudi na kakšni drugi davčni osnovi, morajo predložiti tud potrdlo davčnega urada. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi iz tar. post. 1., 3. in 4 taksne tarife (din 10.— in ‘20.—).
Šolnina, ki jo odmeri ravnateljstvo šole po skupnem davku po tar. post. 318 a, II. skupina, se plača takoj ob vpisu za vse šol. leto
d) Prispevek din 20.— za šolsko leto po § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencev.
Učenci (ke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo.
Naknadni vpis odobruje do 20. septembra direktor šole, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa najdalje do
10.	oktobra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.
Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili 27. in 28. avgusta za prvi ter 29. in 30. avgusta 1937. za drugi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite j« kolkovati z din 10.— in din 10.— in jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1937.
Završni izpit v septembru 1937 bo predvidoma pismeni v času od
2. -8. septembra, ustni pa se prične 11. septembra 1937. Prošnje za
zaključni izpit je vložiti kolkovane z din 10.— pri ravnateljstvu do
1.	septembra 1937.
Šolsko leto 1937/38 se prične 15. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob 8. Učenci (ke) se zberejo v šoli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer s© jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 16. septembra se prične redni pouk.
Ugodnosti absolventov dvorazr. trgov. šol. Izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazr. trg. šoli nudi po čl. 2 pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br. 131850/'n (Služb, novine kralj. Jugoslavije z dne 15. maja 1934, št. 111/XXVIII./247) in S 19 zakona o obrtih (Služb, nov. kralj. Jugoslavije z dne 9. novembra 1934, št. 262/LXXXI/558) dokaz popolne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta. Nadomešča tedaj učno dobo in pomočniško zaposlitev v trgovini.
Absolventi dvorazr. trgov, šol uživajo po čl. 49. toč. 2., čl. 132. toč. 2. in čl. 129 toč 4 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne (j. sept. 1929, Dj. št. 36.400	•
(Služb, list kos 2. z dne 8. januarja 1932) ugodnost 9-mesečne voj. službe v stalnem kadru (dijaški rok) po čl. 32., 9. in 9(i. zakona o ustrojstvu vojske.
Prestop v trgovsko akademijo. 'Učenci (ke), ki so dovršili dvo-razredno trg. šolo in položili zaključni izpit, laliko prestopijo na osnovi g 5. zakona o srednjih trg. šolah v III. razred trg. akademije, ako položijo po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. Br. 24.287/N (Služb, list kos 66. z, dne 20. avg. 1932) predpisani dopolnilni izpit. Ta določba daje učencem (kam) dvorazr. trg. šol ugodnost, d,a morejo po dovršeni dvorazr. trg. šoli brez vsake izgube časa nadaljevati študije na trg. akademiji. Zlasti važna je ta določba za starše iz C le 1 ja in bližnje okolice, ki hočejo nuditi svojim sinovom in hčerkam višjo trgovsko izobrazbo. Njih otroci morejo študirati dve leti pod domačim nadzorstvom in ob manjših stroških, nato pa lahko nadaljujejo študije na trg. akademiji in, ko so to dovršili, tudi na Ekonomsko - komercijalni visoki šoli v Zagrebu ali drugi trgovski visoki šoli'.
Opravljanje privatnih izpitov je dopustno na osnovi § 47. in
18.	zakona o srednjih trgovinskih šolali po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. br. 23.4(50/N (Služb, list kos 66 z dne 20. avg. 1932) na srednjih trgovinskih šolah samo osebam, starejšim od 19 let:
a) ki so zaposlene v pridobitnih podetjili in napravah;
b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, pa so bile prej redni učenci (ke) srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile.
Ravnateljstvo.