Gozdarski vt2slnlk 1/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vt~slnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1986 VSEBINA - INBALT - CONTENTS janez Božič: Prem ena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcev 6 Dr . j ože Maček: O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini Marenberg (Radlje) na prehodu iz 18. v 19. stolet je 10 Strokovne ekskurzije IUFRO kongresa. 1986 13 Prof dr. D. Mlinšek: O pripravah z vsebino IUFRO kongresa v Ljubljani 1986 16 Marjan Kotar: Krekovše - nova pridobitev za gozdarsko znanost Slovenije 20 Mojmir Perdan: Narava varovana pred člo­ vekom -za človeka na območju GG Kranj 24 Lado Eleršek: Krajina se spreminja 28 Viktor Klanjšček: Koncepti gojenja gozdov na Idrijskem so bili neustrezni 38 Marko Kmecl: Organizacijski jubilej popot- ništva tn gozdnih učnih poti 41 Književnost 42 Boštjan Košir: Gozdarstvo v deželi fjordov 46 Iz domače in tuje prakse 47 Kresničke iz gozdarske zgodovine Slika na naslovm strani: .Že pred več kot l OO let1 je vešča roka spoštljivo izo- blikovala vrata svojega doma. Foto: B. Ocvirk Tisk Tiskarna Tone Tomšič, Ljub ljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boš~an Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr . Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni uxednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjav,čeva 15 501 o 1-678-48407 Letno izide 10 številk lO issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo 50 OM posamezna številka 250 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženir] ev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 826:238 Premena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcev Janez Božič* Božič, Janez: Premena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcev, v slovenščini, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, str. L Gradivo opisuje splošne značilnosti premene belokranjskih steljni.kov v intenzivne nasade gozd- nega drevja. Gradivo seznanja z obsegom osnova- nih nasadov, z gojitvenotehničnimi. načini dela in lesnovolumenskim razvojem nasadov. Hkrati ugo- tavlja realnost pričakovanega lesnega prirastka v drevesnih nasadih, ki jili ustanavljajo na opuščenih kmetijskih površinah. Le-te so namreč potencialni prostor za namensko pridelavo lesa zunaj gozda. Božič, Janez: Conversion of inadequately exploi- ted agriculturallands in Bela krajina in to intensive tree plantations, in Slovene. Gozdarski vestnik, 44, 1986, p. L In the paper, the general characteristics of the conversion of literheaths of Bela krajina into inten- sive forest tree plantations are described. The con- tents inforrn about the extent of the basic planta- tions, the silvicultural technics and the wood-volu- me development of these plantations. The reality of the expected wood cultural surfaces these planta- lions. The reality of the expected wood cultural surfaces is also extimated. They represents the po- ten tia! area for the purposeoriented wood produc- tion outside the forest. BIOEKOLOŠKE IN GOJITVENE ZNAČILNOSTI DREVESNIH NASADOV Pomemben vir pridelovanja lesa zunaj gozda so tudi drevesni nasadi različnih dre- vesnih vrst in nasadnih oblik. V njih dosega- mo namreč na racionalni način v razmeroma kratki življenjski dobi nasada precejšnje les- novolumenske prirastke. * Dr. J. B., dipl. inž., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, yU Zakonitosti, po katerih se razvija in prira- šča drevesni nasad, so povsem drugačne od tistih, po katerih raste drevo v gozdu in pote- ka gozdna proizvodnja na sploh. To pa zlasti zaradi dejstva, ker drevesnih nasadov ne us- tanavljamo na površinah, ki se zaraščajo po naravni poti in se vanje širi gozd, marveč na negozdnih površinah, na katerih opuščajo kmetijsko izrabo in katere ni predvidena sprememba namembnosti. V takšnem živ- ljenjskem okolju vladajo in vplivajo na drevo bistveno drugačne biološke razmere od tis- tih, ki so vladajoče v sestoju in na gozdnem prostoru. V drevesnem nasadu iglavcev je prav vse drugače kakor v gozdu: - okolje, v katero postavimo sadiko, - sadika je za drevesni nasad kakovost- nejša, kakor za pogozdovanje ali sadnjo v gozdu. V drevesnem nasadu računamo na- mreč z vsako posajeno sadiko, kot nosilko na- sada, - rastni prostor posameznega- drevesa je velik, borbe med uvajanimi, vnešenimi dre- vesnimi vrstami in iz nje izhajajoče deforma- cije v nasadu ni, - prevladujejo agrotehnični meliorativni ukrepi, manj genetsko-biološki, - biološko-podnebne tendence in izzva- nih biološko-socioloških razvojnih stadijev ni, in jih tudi ne sme biti, - načeloma ni selektivnega izločanja, na- mesto njega red čimo po numeričnem načinu (tudi kombinacija obeh načinov redčenja je primerna, vendar le z namenom, da pravo- časno povečujemo glavnim nosilcem prirast- ka rastni prostor za neovirano rast, - značilno je pomanjkanje biološko-socio- loške diferenciacije v položajne razrede in vraščanje iz enega v drugega, kar karakteri- zira naravni gospodarski gozd, - ni naravnega čiščenja debel in ga tudi ne more biti, ker bi to zahtevalo zastiranje, tesnitev rastnega prostora, odmiranje aktiv- nega dela krošnje, kar nosi s seboj slabitev in zaviranje lesnovolumenskega priraščanja, - drevesni nasadi se ne razvijajo skozi sta- dij gošče, gostega mladega drogovnjaka, da bi bile branike lahko v mladosti goste in bi se debla sama od sebe čistila vej (cilji selekcije - ten :ovejatost), - kratka obratovalna doba nasada. - Navedene glavne značilnosti so lastne drevesnim nasadom, ki jih osnavljamo z gozdnimi drevesnimi vrstami za namensko pridelavo lesa, ne pa z željo nastajanja nove- ga gozda. Drevesni nasad je in ostane nasad, ki se bistveno razlikuje od nasada za novi gozd ali gozda sploh. Za vsako življenjsko skupnost veljajo različna pravila saditve, ne- ge in obratovalne dobe. Ker smo vajeni le pravil, ki veljajo za gozd, je nevarnost, da jih nehote prenašamo tudi na drevesne nasade in ravnanje z njimi. RAZVOJNE IN PRIRASTNE ANALIZE DREVESNIH NASADOV Poskusne objekte smo izbrali v drevesnih nasadih v Mlakah, kjer je strnjeni kompleks, ki danes obsega okoli 120 ha drevesnih nasa- dov, osnovanih na steljniških površinah. Z raziskovanjem drevesnih nasadov smo želeli spoznati gozdnobiološke, prirastne in ekonomske značilnosti, ki so lastne dopolnilni pridelavi lesa in jo v tem smislu gojitvene- tehnično in gospodarsko tudi definirajo. Po- leg tega smo želeli, da bi rezultati raziskav pokazali, v kolikšnem obsegu je realno pri- čakovanje ciljev, ki jih sicer posiavljamo ob snovanju drevesnib nasadov. Po vnaprej pripravljenem delovnem pro- gramu smo izbrali in analizirali 14 analitičnih ploskev (velikosti 200-400 m2). Na ploskvah so kot edifikatorji opazovali zeleni bor, smre- ka, zelena duglazija, macesen in črna jelša. Pri analizi poskusne ploskve so poleg dre- vesne vrste in njenega deleža analizirani še učinki izhodiščnega stanja in priprave tal pred snovanjem nasada, gojitvene-tehnična oblika nasada, zlasti z različico gostote saje- nja in seveda zdravstveno stanje in prirastek. Ugot0vljeni dendrometrični kazalci in do- seženi lesnovolumenski prirastki na posa- meznih poskusnib objektih kažejo na velike razlike med opazovanimi objekti, kakor tudi na različno stopnjo odvisnosti posameznih parametrov, ki obstajajo med gojitvene-teh- ničnimi značilnostmi nasada in njegovim raz- vojem in priraščanjem. Z raziskavami smo poskušali ugotoviti, kolikšno vlogo imajo pri tem: ·- drevesna vrsta, - gostota sajenja (število dreves na ha), - mešanost nasada in - obdelava tal pred sajenjem. REZULTATI RAZISKAV IN PRIMERJA VE MED POSAMEZNIMI POSKUSNIMI OBJEKTI (nahajališče Mlake, starost 20 let) Ovrednotenje opazovanih drevesnih vrst Zeleni bor dosega najboljše povprečne debeline, višine in največjo hektarsko lesno zalogo. V debelinski rasti se zelene_mu boru PRIKAZ RELATIVNIH VREDNOSTI HEKTARSKE LESNE ZALOGE IN PREMERA DEB.LA 1 GLEDE NA ŠTEVILO DREVJA NA 1 ha 100 90 BO 70 60 50 40 30 20 10 2 (nasadi zelenega bora, starost 20 let l 100 300 soo 700 v ------------- ff 900 1100 1300 dreves 1 ha 380 300 2oa 100 o Ploskev: 12 TREND LESNOVOLUMENSKEGA PRIRASTKA V NASADIH RAZLICNIH DREVESNIH VRST IN NASADNIH OBLIK C:::=J lesnovo1um. pr ir osle k v 5. lel ih ( 15. - 20. let" ) - lesnovolum . pr irastek do 15, let" sloro
  • 1od 2 862 z. bor 50 ostalo nnsod 16 575 z. bar 25 "''"'" nasad 1 372 z . bor 422 ostalo 445 z. bor 770 ostalo nnerg, Vuzenica, Muto in · imetje Rohrbach na oni strani sedanje jugo- slovanske-avstrijske meje, ki je bila prej last jezuitov. Zgodovina Marenberga je zelo razgibana. Trg leži ob križiš6u dravske in radeljske ces- te, ki sta obe iz rimskih časov. Na zahodnem koncu je bivši samostan dominikank, ki sta ga ustanovila Geisla, vdova Alberta Marenber-. škega ·in njen sin Siegfrid leta 1251 na svojem svetu pod gradom in ga obdarovala s posest- vi v bližnji okolici v Trbonjah, Puhštajnu, Slo- venj Gradcu, pri Gospe sveti in drugod. Ko si je samostan po protireformaciji opomogel, je pridobil številne posesti, med drugim gospo- ščino Marenberg z gradom, pravice ribolo- va, lova itn., tako, da je bil ob ukinitvi eden najbogatejših avstrijskih sam6stanov. 1 Leta 1828 je gospoščino kupil dunajski ve- letrgovec Johann Maggi, potem je bila v lasti več zasebnikov do leta 1945. Ker ta gospoščina , kot tudi druga bivša sa-. mostanska posestva v državni upravi, niso dajala pričakovanih dohodkov, so pristojni deželni in državr_~i organi (omenjena admi- nistracija ter gubernij v Gradcu in dvoma ko- mora na Dunaju) večkrat razpravljali o njiho- vi prodaji zasebnikom. Za to pa je bilo po- trebno gospoščine podrobno opisati, izmeriti njihove površine, ugotoviti njih prihodke in odhodke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu cesarja in nad vojvode Karla je graš- ka administracija izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin v državni upravi napraviti opise posestev (tako imeno- vane Guterbeschreibung), od katerih nam tisti iz leta 1802 lahko rabijo kot prvovrsten zgodovin;;ki vir za obdobje pred dobrimi sto"- devetdesetimi leti. . Opis marenberške gospoščine2 je posebej zanimiv zato, ker ima priključene bilance z različnimi zanimivimi podatki za leta 1789 do 1 Pirchegger. H.: Die Unters!eiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften \lnd Gtilten, Stadte und Markte. Buchreihe der Sudostdeutschen His- torischen Kommission, Bd. 10, Munchen 1962, str. 156-165. . 2 Historische Beschieibung der Religions Fonds Herrschaft Mah.renberg štajerski deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Mahrenberg, Schuber l, Heft 2. . 1793. Na ta način lahko dobimo dober vpog- led v gospodarjenje velike gospoščine, kot je marenberška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in njihov delež v konč­ nih dohodkih. V tem prispevku želimo prika- zati stanje gozdov na podlagi poglavja o goz- darstvu3 iz ome_Ej~r:!_ega opisa in na podlagi nekaterih prirog iz "Di~c gospodarjenja z gozdovi na marenbers~ gospoščt~l. Op~ gospodarstva je v izvirniliu podan v oblikl odgovorov na vnaprej post~vljena vprašanja, na katera .je gospoščina odrova.rjala._ . Obsežnih gozdov ta go~poščma ru 1rnela. Merili so le 416 oralov in}o bili zelo raztre- seni po različnih hriliih in legah. Gospoščina je imela tele gozdnEV'komplekse_: Spodnji grajski gozd 113 y41ov, smreka 1~ bu~ev~ gozd srednjeykovosti ( ± ); ZgornJI gra]skt gozd ll-9/ oralov, isto; ? Iglasti gozd (N~elwald) 44 oralo v, bukev ( ± ); ? Streliški ---------~ -vili (Schiesskogel) 286 oralov, bor in smreka, ( ± ); ? Pristavski vrh (Mayerhof Kogel) 18 oralo v, isto, ( :;1::: ); ? Fajsingerjev gozd (Feisingerwald) 9 oralov, bor, dobre kako- vosti; ? Pešinekov gozd (Peschniegwald) 30 oralov, smreka, slabe kakovosti; Ribičev gozd (Fischerwald) 49 oralov, smreka, ( ± ); ? Gozd v Hudem kotu (Bosenwinkelwald) 1 O oralov, smreka, ( ± ); ? Gozd v Hudem kotu (Bosenwinkelwald) lO oralov, smreka, C ± ): Werbenwaldel 12 oralov, b~r. slabe kako- vosti. Gospoščinski gozdovi so bili prvič gotovo opisani in ocenjeni pri terezijanski davčni rektifikaciji leta 1748, ob predvideni jožefin- ski urbarialni regulaciji v letih 1783 do 1786 so jih hkrati z drugimi zemljišči mehanično iz- merili manipulanti. Leta 1799 sta to izmera popravila in izboljšala gospoščinska uradni- ka in gozdar. Operat je potrdil gubernij in so ga leta 1802 hranili v registraturi gospoščine Gozdovi še niso bili razdeljeni v oddelke, pač pa je bila razdelitev po površini že pred- videna, po mnenju gospoščine to zaradi nji- hove raztresenosti tudi ne bi bilo prav smi- selno. Lesna zaloga ni bila strokovno ocenje- na. Pač pa je uprava vseeno ocenila, da je v teh gozdovih 525 debel za tramove (Belkenstamme)., 2920 debel za žagovce in 67.200 dreves za srednji les (Mittelholz). Iz njih bi bilo mogoče letno dobiti 166 klafter drv za 124 l/2 fl. Od 1793-180 l je gospoščina 3 Ibid. Von der Beschaffenheit der Forste und Waldungen, fo 33-40. prodala 155 debel za tramove, 1067 špirov- cev, 117 sušic, 136 drogov, 40 voz dračja, 20 klafter mehkega odpadnega lesa. Za to je iz- tržila povprečno letno 118 fl, skupno pa 1.067 fl. Cene so bile za debla za tramove glede na debelina in dolžino l l/2-2 fl, za obsušnice l do 1 1/2 fl, za špirovce 45 kr do 1 fl.4 Od sedaj obdelanih državnih gospoščin samo maren- berška navaja, da se gozdovi ne pom1ajujejo po naravni poti, ampak da poseke pogozdu- jejo (Das Holz wird in denjenigen Platzen, wo eines augehackt wird, sorgfaltig nachge- pflanzt).5 Tudi sicer ta gospoščina navaja, da se v gozdovih vedno ravnajo po gozdnem re- du, kar je v primerjavi z drugimi gospoščina­ mi zelo nenavadno. Gozdnih požarov ni bilo, kar so ljudje pomnili. Pastirske ognje in ka- jenje v gozdovih je gospoščina prepovedo- vala. Podložniki so sicer imeli v gozdovih servi- tutne· pravice do lesa, stelje in paše, vendar v precej skromnem obsegu. V devetih goz- dovih so imeli 3 podložniki oziroma kočarji pravico do 6,8 oziro~a lO klafter drv, le v Faj- šingerjevem gozdu se zdi, da so imeli vsi bliž- nji podložiki in kočarji pravico do lesa. V Zgornjem grajskem gozdu so smeli 4 podlož- niki namesto plačila za selska pota pasti po eno kravo. Ta pravica je bila zagotovljena s kupnimi pismi. Na Streliškem vrhu so imeli dominikalni naseljenci (ki so se naselili na do- minikalnih zemljiščih, ki jih je gospoščina ob spremembi tlake v denarne dajatve razkosala) pravico do paše ene krave, na Pristavskem vrhu so imeli to pravico 3 podložniki, 3 pod- ložniki so imeli pravico do stelje·. V primerja- vi z drugimi gospoščinami je bila marenber- ška zelo malo obremenjena s služnostnirni pravicami.6 Ker podložniki sami sploh niso imeli gozdov ali pa ne dovolj, bi soglašali z odpravo služnostnih pravic le v primeru, če bi jim gospoščina brezplačno odstopila so- razmeren delež gozdov. To pa po njenem mnenju zanjo ne bi bilo ugodno in koristno, ker je imela sorazmerno malo gozdov, ki jih je rabila za svoje potrebe in za pomoč revnim podložnikom in- takim, ki se jim je zgodila ka- ka nesreča. 4 Kot pripomba 3. Ausweis uber die .bei der ve- reinigten Religions Fonds Herrschaft Mahrenberg befindlichen Waldungen, dann uber ihren Zustand und Ertrag und Uber die in denselben bestehen- den Servitusrechte, str. 159-165, 166, 167. s Ibid., fo 34. 6 Kot opomba 4 7 Iz graščinskih gozdov so revni poročeni prebivalci in dninarji večkrat kradli dračje in drva. Te gozdne tatove je gospoščina, koli- kor jih je ujela, zaprla, preiskala in obsodila kot politične prestopnike (zločince) ( ... als politische Verbrecher).7 Lahko je uvideti, da omenjen najnižji razred ljudi ( ... niedrigste Menschenklasse)8 zavedejo do kraje v goz- dovih in na poljih le potrebe in- revščina. Ti berači nimajo ne polj, ne gozdov, živijo le od dnine, morajo pa prehranjevati pogosto šte- vilne družine. Da bi se izognili gozdrum in poljskim krajam, gospoščina ni videla nobe- ne druge boljše možnosti, kot da bi omejili iz- dajo dovoljenj za sklepanje zakonske zveze gostačem in poslom in da bi ta dovoljenja da- jali le tistim, ki se pred gospoščino izkažejo, da imajo ustrezno premoženje, da.bodo lah- ko vzdrževali družino. Nato sledi v poročilu populistični ekskurz, da bi tako sicer zmanj- šali število prebivalstva, kar pa v teh goratih krajih z majhnimi možnostmi zaslužka ne bi bila posebna škoda. Otroci teh revežev so namreč zaradi pomanjkanja hrane že od ma- lega slabotni, imajo slabo vzgojo in potemta- kem za krajane niso koristni temveč škodljivi in nevarni za splošno varnost in mir ter za dr- žavo. Les so podirali spomladi in jeseni s pvbliž- no seženj visokim panjem. Poškodb drevja v gozdovih ni bilo, ker so take poskuse najost- reje kaznovali. Poleti tudi niso sekali vej za vejnik. Če se ·je listje v gozdu le preveč na- kopičilo, tako da je oviralo kalitev semena, je gospoščina dovolila podložnikorn proti skromnemu plačilu grabljenje stelje, vendar večinoma le na osojnih legah. Živino (kolikor je bilo dovoljeno) so pod- ložniki pasli v gozdovih od pomladi do jeseni. V gozdovih ni bilo skrivnih poti; v njih se niso skrivali klateži. Za podiranje in pripravo klaf- tre drv je gospoščina plače vala drvarjem po 36 krajcarjev. Les so kupcem prodajali na pan ju proti nakazil u in takojšnjemu plačilu. Svinjske paše v marenberških gozdovih ni bi- lo. Lov je bil v zakupu. Zakupnina je znašala 69 fi letno. Na gospoščini je bil nastavljen logar (Waldfčrster), ki pa še zdaleč ni bil usposob- ljen za pravega gozdarskega uradnika (Dieser ist zu einem ordantlichen Forstbearn- ten bei wei tem nicht qualifiziert),9 prejemal je 8 7 ibid., fo 35 V 8 ibid. 9 ibid., fo 39 V. tudi le plačo 80 fl, imel je zastonj službeno stanovanje in deputat 6 klafter drv, ki pa si jih je moral sam pripraviti in plačati prevoz za- nje iz gozda. Izdatkov za »gozdno kulturo« do leta 1800 ni bilo, šele leta 180 l je izkazan neznaten zne- sek 2 fl 15 kr. Pri tej gospoščini so prikazane bilance le za l. 1789-1793. V teh letih je goz- darstvo k čistemu donosu gospoščine (letno povprečje 5.489 fl) prispevalo le 1,97% (letno povprečje l 08 fl). Če bi odbili od tega plačo logarja 80 fl, ki je bil plačan iz splošne- ga proračuna gospoščine, bi ta delež padel celo le na 0,51 %. Glavni vir dohodkov na gos- poščini so bile dajatve podložnikov za zem- ljišča (pravde), prirnščine (lavdemiji), deseti- ne od žita in vina, gornine in zelo pomembni dohodki od vinogradov, ki jih je gospoščina imela v Slovenskih goricah. Za primerjavo denarne vrednosti lahko služijo že navedene cene lesa in plačilo dr- varjev od klaftre drv, plača upravnika gos- poščine, ki je zaslužil letno 755 fl in logarja ter sodnega sluge, ki sta imela okoli 80 f1 letne plače. Die Waldwirtschaft auf der Staatsherrschaft Mahrenberg (Radlje) am Ubergang aus dem 18. ins. 19. Jahrhundert Zusammenfassung In der Abhandlung wird die Waldwitshaft der Staats-(Religionsfonds) herrschaft Mehrenberg, jetzt Radlje, anhand der Guterbeschreibung aus dem Jahre 1802 vorgestellt, Diese Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 autgelos- ten Domini.kanerinnenklosters daselbst. In ihr waren Herrschaften bzw. Gi.iter Vuzenica (Saldenhofen), Muta (Hohenrnauthen), Rohrbach und Marenberg vereinigt. Der Waldbesitz war ge- ring und belief sich nur auf 416 Joch. Die Walder lagen sehr zerstreut in gebirgigen Lagen. Sie waren mit den fiir dieses Gebiet tiblichen Baumar- ten bewachsen. Genaue geodatische Wa1dausmessung scheint bis 1802 nicht erfolgt zu sein. Die W al der war en wagen zu geringen Um- fang es und der Lage nicht in Abteilungen grup- piert. Auf dieser Herrschaft schi!'m nach Angaben sehr strenge Befolgung der Waldordnung zu herr- schen, ob das auch tatsachlich der Fali war, mus- ste man mit anderen Quellen nachpriifen. Jeden- falls wurde solche Scharfe bei bisher behandelten fi.inf Staatsherrschaften auf slowenischen Gebiet bei weitern nicht vorgefunden. Es war ein Waldforster angestellt, der aber fiir diesen Posten keine entsprechende Qualifikation · aufwies. Entgegen der Waldaufsicht scheint aber 1 1 1 l ~ die forstliche Pflege der Wa1der vernachli=issigt worden zu sein. Erst imjahre 1801 wurden fiir For- stkultur 2 O 15 xr ausgegeben. Die Walder wurden fUr keine industrielle Zwecke, im geringen Ausmass fUr Bauholz, haupt- sachlich aber ftir Brenn-(Scheiter-) ho1zanferti- gung durch eigene und fremde Untertanen be- nutzt. Der Aushieb war nicht betrachtlich, fo1glisch waren auch die Reineinnahmen aus dem Waldbau sehr bescheiden (von 1789--1793 jiihrlich durch- schnittlich 108 fi). Wenn man von diesen den For- stergeha1t (80 11) abziehen wurde, der aus dem Gesamthaushalt der Herrschaft beglichen wurde, verbliebe ein Rest von 28 fl, der 0,51 % der Gesamtherrschaftseinnahmen derstellte. Der Waldbau auf der Staatsherrschaft Marenberg war gegen Ende des 18. Jahrhunderts noch schlecht rentabel, was in dem Umstand zu suchen ist da d1e Waldungen sehr wenig zu wirtschaftlich ergiebi- gen Zwecken genutzt wurden. 9 OXF.: 972.2 IUFRO: 971 Strokovne ekskurzije IUFRO kongresa 1986 Kongresi o raziskovalnem delu v gozdar- stvu inlesarstvu se razlikujejo od večine dru- gih kongresov. Del kongresa odpade vedno na prikaze v gozdu, v klasičnih raziskovalnih laboratorijih ali pa v tovarnah. Zato ni naključ­ je, da je za IUFRO kongres v Ljubljani pred- videnih dvajset ekskurzij. Priprava in izved- ba takšnega velikega števila ekskurzij, ni lahka naloga. Potrebno je prikazati izsledke raziskav, prenos raziskav v prakso; praktič­ no delo in njegove rezultate, m to ne prireje- no, temveč odkrito z vsemi odlikami, slabost- mi in problemi. Priprave za ekskurzije potekajo v glavnem nemoteno. Pač tako, kakor smo sposobni pnka- zati. Ob takšnih pripravah se stroka sooči sa- ma s seboj. Primorana je kritično ovrednotiti svoje delo, spoznati napake; odkriti pomanj- kljivosti, ugotoviti, kaj bo potrebno v bodoče spremeniti. Hkrati pa kaže preučiti tudi us- pehe in te prirediti za prikaz svetovni stro- kovni javnosti pri ekskurzijah. Že kritična presoja našega lastnega dosedanjega dela nas opozori, da je precejšnje število gozdar- skih organizacij, kjer ne bi kazalo prikazovat1 dosedanjega dela. Vendar ugotavljamo, da pa je le število tistih, ki bi lahko kaj pokazali, večje kot je število tistih, na katere ne bi ka- zalo biti ponosen. Takšno je stanje le v neka- terih republikah; sem spada tudi Slovenija. Pri izbiri tem in objektov za javno medna- rodno predstavitev našega dela spoznamo, kje naše delo šepa in kje smo uspešm. Ob takšni izbiri objektov za prikaz se por odi mi- sel, da morda ne bi bilo narobe, če bi se pri slehernem in vsakodnevnem delu vedno vprašali ali bi si upali to delo razgrniti pred domačo in pred mednarodno strokovno jav- nostjo nasploh? Prepričan sem, da bi pri takš- nem načinu sleherno naše delo opravljali s polnim čutom odgovornosti. Pri izbiri objek- tov je bilo potrebno upoštevati poleg naših želJa, tudi želJe izvršilnega odbora IUFRO or- gamzaclje, nadalje želJe mednarodnega raz- 10 iskovalnega foruma v gozdarstvu in v lesar- stvu in seveda ton in moto kongresa. Pri izbiri objektov in problemov pa niso do- volj le našteti kriteriji. Potrebno je vedeti, da se na ekskurzijah pojavlja široka mednarod- na srenja iz naJrazhčnejših okolij in za vsako- gar mora biti objekt in tematika prikazana na razumljiv in privlačen način. Recimo, da se na neki ekskurziji pojavijo udeleženci iz Skandi- navije, iz Sibirije iz subtropskega dela ZDA, iz gorate Japonske, nekdo iz Srednje Evrope, gozdar iz Severne Kitajske, raziskovalec iz azijskega Pacifika, Črnec in Sake lije itd. Pale- ta možnosti še daleč ni izčrpana. V sak naj bi odšel z občutkom, da je na ekskurziji nekaj pridobil in da si je nabral novih idej, ki bi mu znale koristi pri lastnem delu. Večina od na- štetih bo težko doumela evropski način goz- darstva. Že Skandinavec bo zmajal z glavo. Kakšen brihten Rus iz Sibirije bo dojel filozo- fijo našega dela, težko pa bo razmišljal o na- ših konceptih v lastnem prostranstvu. Ameri- kanec v službi velike eksploatac1jske druž- be bo zanikal naše delo. Amerikanec iz raz- iskovalnih krogov pa nam bo zaploskaL Pre- cizni Japonec se bo trudil vse dojeti in doma vse po japonsko predelati itd. Skratka, da bi zadostili vsem, vzbudili interes, prisluhnili nji- hovi kritiki, to zapisali in koristno uporabili, je potrebno ekskurzije do popolnosti pripraviti. V saka ekskurzija Ima svoJ obJekt. oziroma vsa- ka stojiščna točka, mora biti del celote. v se mora biti prikazano tako, da ima čvrste stro- kovne in znanstvene temelje. Vsak prikaz mora imeti svoje jedro. h]aslonjen mora biti na osnovno misel, ki jo želimo razviti. Pri tem so pomembne metode prikazovanja, izbira objekta in organsko zaporedje v celotni zgradbi prikazovanja. In prav na tem delajo sedaj največ posamezni obdelovalci ekskur- zij. To pa je hkrati tudi zanimiva lastna šola spopolnjevanje in ena od kongresnih prido- bitev za nas. Na ekskurzijah kaže prikazati predvsem tisto, kjer smo močni in tisto, kjer smo napred- ni kljub našim skromnim materialnim pogo- jem. Najbrž svet zanima naš sonaravni kon- cept dela z gozdom; poskusi povezovanja varstva narave in pridobivanje dobrin iz goz- da; priroden gospodarski gozd v širokem razponu med d verna skrajnostima: nazaj h gozdu na jugoslovanskih goljavah in zdrav- ljenje monokultur slavonskega hrastovja ali pa smrekovih monokultur v Sloveniji. Obisko- valca zanima naše hotenje o poskusih in o us- pehih brezšivne povezanosti vseh procesov ; 1 ! v delu z gozdom in dejstva, da je sekira glav- ni gozdnogojitveni ukrep. Nadalje zgodovina naše gozdarske preteklosti - zmote in uspe- hi. še posebej pa kaže spregovoriti o kon- ceptih in ciljih našega bodočega dela. Pri vseh teh prikazih moti sušenje gozda, ki briše ponekod napore in uspehe našega de- la v preteklosti. Na podlagi takšnega razmiš- ljanja je bil izdelan osnutek programa eks- kurzij in dan v razpravo IUFRO organizaciji. Na podlagi pripomb je bila izdelana dokonč­ na podoba ekskurzij, ki jo v skrajšani obliki prikazujemo. Načrtovanih je dvajset ekskurzij. Med njimi je manjše število takšnih, ki obravnavajo spe- cifično problematiko te so: Ekskurzija za predelavo lesa Ekskurzija za oplemenjevanje in genetiko Ekskurzija za plantažno pridelavo lesa Ekskurzija za hudourništva Ekskurzija o umiranju gozdov Ekskurzija za predelavo lesa zajema ves jugoslovanski prostor. Ustavlja se na nekate- rih naprednejših lesnoindustrijskih podjetjih Slovenije, Hrvatske, Vojvodine in Srbije v Vranju pri poznani lesni industriji SIMPO. Pri- prava te ekskurzije je razmeroma težavna, ker nam manjka vzornih objektov. Ekskurzija za oplemenjevanje in genetiko je zelo specifična. Okoli sebe združuje za- gnance, ki obljubljajo novo obdobje gozdar- stva s pomočjo bioinženiringa. Področje, ki ga premalo razvijamo, da bi znali spoznati resnično vrednost klasičnega gozdarstva na eni strani in potem biorevolucije na drugi strani. Ekskurzija za plantažno pridelavo lesa ima kaj pokazati v Jugoslaviji. Zajela bo Slovenijo le delno. Težišče zadrževanja pa bo na Hr- vatskem in v Vojvodini. Od te ekskurzije si mnogo obetamo. Ekskurzije za hudourništva potekajo po vsej Jugoslaviji. Slovenci bomo prikazali kul- turo in zgodovino tega dela. Srbija bo prika- zala znanstveno delo na tem področju. Bosna pa poskuse svojega dela v tej sferi. Jugosla- vija kot celota se tu ne more preveč pohvaliti; pa \·endar upajmo na najboljše. Ekskurzija o umiranju gozdov, dodatna, dvajseta po zaporedju, se je pojavila na iz- recno željo udeležencev kongresa. Ta eks- kurzija bo ostala v Sloveniji. Čeprav neradi, moramo prikazati temno plat našega indu- strijskega koncepta ... Petnajst ekskurzij ima namenoma splošni značaj. S tem želimo poudariti, organski kon- cept dela z gozdom in zahtevo po široko pro- filiranem gozdarskemu strokovnjaku, ki v gozdu deluje, ali pa naj bi deloval, kot široko razgledan delavec v gozdu, kipa sipo potre- . bi poišče za nasvete pri specifičnih nalogah tudi specialista. Takšen koncept je v mnogih deželah tuj. To pa ne drži za dežele srednje Evrope in še posebej ne za alpske in ob- alpske dežele. Če je bodočnost ohranjanja narave v celostnem načinu gledanja in dela, potem je potrebno to posebej poudariti. Me- nim, da smo na to lahko tudi ponosni. Ker pa je bila izrecna želja nekaterih čla- . nov izvršilnega odbora IUFRO, da je treba v posebnih ekskurzijah prikazati tudi pridobi- vanje lesa, smo to tudi upoštevali in to na po- seben način, da ne bi kršili »principa celosti«. Od petnajst splošnih ekskurzij sta bili izbrani dve, kjer bi pridobivanje lesa posebej po- udarili. Pri razmišljanju se je pokazalo, da je potrebno izbrati predvsem takšni dve eks- kurziji, kjer je delo z gozdom na zavidljivo vi- soki ravni, tako glede gojenja gozdov, orga- nizacije dela, gradnje cest, pridobivanja lesa, večnamenskega vrednotenja gozdov, upora- be znanstvenih izsledkov, povezovanje prak- se z znanostjo itd. Kot najprimernejši sta se pokazali dve ekskurziji. Ena, ki zajema Idrijo in Stražo. Pri Idriji je možno pri ekstremno težkih naravnih pogojih zasledovati pridela- vo visokovrednega lesa v večnamenskem gozdu ob uporabi žične naprave. V Straži pa bodo udeleženci lahko videli pri podobnih ciljih, pridobivanje lesa v kombinacijah kla- sičnih in strojnih metod. Druga ekskurzija pe- lje udeležence v nižinske predele in to po Slavoniji, kjer bo možno prikazati pridelova- nje visoko vredne hrastovine v venčnamen­ skem gozdu ob varčnem in negovalnem pri- dobivanju lesa. S tem smo zadostili željam ne- katerih. Oziroma uspeh nam je id alno združiti v celoto koncept gozdarstva s posebnim po- udarkom na sonaravnem pridobivanju lesa, ki izkijučuje eksploatacijo gozdov. Ostalih trinajst ekskurzij se giblje po vsej Jugoslaviji. V severnem delu je dan večji po- udarek stroki V najjužnejših predelih (Ma- kedonija) pa je poudarek na kulturnih zna- menitostih, na prikazovanju nacionalnih par- kov in na obravnavi problematike pogozdo- vanja. Splošne ekskurzije, pa tudi specifične, ubi- rajo poti po Jugoslaviji, kjer je najti fitogeo- grafske zanimivosti, uspehe gozdarjevega 11 dela, kulturne znamenitosti, izogibajo pa se krajem, kjer nam je spodrsnilo. Od strokov- nega dela je omeniti nacionalne parke; po- gozdovanje goljav, gospodarjenje z bukovimi gozdovi, s hrastovirni gozdovi, z jelovo-buko- vim gozdom, premene panjevcev itd. Da bi kljub temu kompletnejše zajeli Slo- venijo, smo si pomagali s popoldanskimi ek- skurzijam.i, ki so predvidene v sredo popol- dne. Tu so zajeta področja Poljanska dolina, Domžale, Grosuplje, Bled, okolica Postojne, itd. S tem pa ni rečeno, da je možnost prikazo- vanja izčrpana. Predvidevamo, da bo p.o kon- čanem kongresu več želja po obiskih pri po- sameznih gozdnih . gospodarstvih. Udeležen- ci od daleč, npr. iz ZDA, Japonske itd., bodo želeli izkoristiti priložnost bivanja v Evropi in bodo hoteli videti čim več. Zato. je pri velikem številu udeležencev na kongresu računati na želje posameznikov in na organizacije sku- pinskih ali pa individualnih obiskov po raznih gozdnih gospodarstvih in lesni industriji. Delo na pripravah ekskurzij je zelo razve- jano. Poleg glavnih koordinatorjev dela na pripravah približno 100-150 ljudi z različnim obsegom zadolžitev in različno intenzivno. Pri PUTNIKU, ki je prevzel turistični del ekskur- zij (prevoz, bivanje, prehrano itd) smo nalete- li na razumevanje. Nekoliko težje pa razume- jo znače:j ekskurzije. Ni navada, da bi bil stro- kovni delež ekskurzij tako zajeten, vezan na delo v naravi. Kongresne ekskurzije niso sku- pine ameriških vdov z debelimi denarnicami, ki jim kaže pobrati čim več denarja. Pri nas gre za znanstvenike, ki bi želeli študijske ek- skurzije in niso pri denarju. Naš namen z njimi je dolgoročen : odnesti morajo vsestransko ugodne vtise in spoznati da gozdarstva (vsaj v nekaterih republikah) ne kaže metati v skupni koš jugoslovanskega gospodarstva. Glede priprav še to: na terenu so izbrani objekti in v pripravi so ekskurzijske mape, ki so sestavljene iz dveh delov: (l) Ekskurzijski vodič, ki ga udeleženci prejmejo na začetku ekskurzije in (2) Priloge, ki bodo razdeljene na posameznih objektih in si jih bodo udele- ženci vlagali v ekskurzijsko mapo. Kot po- sebnost so posterji na terenu. Nekaj prvih os- nutkov je v pripravi. Pri teh pripravah ugo- tavljamo, da imamo sicer izkušnje organizira- ti ekskurzije, vendar nam kljub temu manjka sodobnih prijemov. Gre za prip~ave s kateri- mi pridobita dva: poslušalec (udeleženec ekskurzije) in pripravljalec ekskurzije. Opa- zili smo tudi, da se prav tam, kjer je mnogo 12 ekskurzi.i posamezniki preveč zanašajo na svoje izkušnje. Pri tem pozabljajo, da gre za povsem drugačen prostor in z drugačno udeležbo. K izvedbi ekskurzij je pripomniti tole: eks- kurzijo spremlja poleg stevardese strokovni vodja. Stevardese morajo predhodno opraviti poseben kurz iz gozdarstva. Posebna naloga pa čaka gozdna gosp_odarstva glede ostalih priprav, med njimi: razmišljanja in priprave glede ureditve objektov, očistitve okolice vzdolž maršrut, pregledi hotelov (še posebej glede čistoče) . Pomoč Putniku pri nasvetih gostinskim delavcem itd. Mislim, da moramo udeležence dostojno pričakati, to se pravi vljudno, prisrčno, vendar ne servilno. Poseb- no pozornost je posvetiti umiku in točnosti. V Jugoslaviji je bilo v ta namen organiziranih že nekaj »pripravljalnih vzorčnih ekskurzij«, ki naj bi opozorile organizatorje na vsebitne po- manjkljivosti. Poleg takšne »vaje« na zvezni ravni so to vajo opravili še pri nas, na Hrvat- skem, v Bosni in v Srbiji. Ostale to še čaka . Do kongresa je le še nekaj mesecev. Zato zahtevajo priprave trdo delo - hkrati pa naj bo to trdo delo tudi naša odlična šola. V es svet nas pride pogledat. Glejmo, da se do- stojno predstavimo, saj takšna priložnost v takšnih okvirih, zlepa ne bo. Spodrsljaji in iz- govori na kolektivno odgovornost so pri goz- darjih odraz neodgovornega dela, zato jih ne kaže priznavati. Jugoslovanski organizacijski odbor i OXF.: 972.2 IUFRO: 971 O pripravah z vsebino ·JUFRO kongresa v Ljubljani 1986 Prof. dr. D. Mlinšek Priprave za kongres so v polnem razmahu. V tem članku bi želeli sporočiti bralcem predvsem zanimivosti o vsebini kongresa. Glavni dei vsebine· so referati in razprave. Čas kongresa se je že toliko približal, da je razumljivo, da je zgradba kongresnega ted- na postavljena in da natančno vemo, o čem bodo na kongresu razpravljali. V tem sporo- čilu se ne bi ustavljali pri tistem delu kongre- sa, ki se nanaša na mednarodno organizacijo raziskovalnega dela v gozdarstvu in lesar- stvu. Bralce najbrž bolj zanima znanstveno gradivo, ki je za kongres pripravljeno in kaj naj bi jugoslovanski gozdarji in njihove razis- kovalne ustanove od vsega tega pridobili. Za osvežitev in za začetek morda še enkrat sporočilo, da je moto kongresa: Gozdarska in lesarska znanost v službi družbe: Ali z drugi- mi besedami- gozdove z vsemi njihovimi do- brinami imamo izposojene, vrniti jih moramo zanamcem v boljšem stanju kot pa smo si jih izposodili. Gre za zahtevno obvezo. Lepo bo, če ji bomo kos. V tem smislu potekajo vse pri- prave. Vsi avtorji znanstvenih prispevkov so bili opozorjeni na moto kongresa. O PRIPRAV AH ZA KONGRESNE REFERATE Po sedanji oceni dela na organizacijskih pripravah za referate (torej brez avtorjev) približno 250 ljudi iz različnih dežel. Temu or- ganizacijskemu telesu je uspelo pravočasno pripraviti listo znanstvenih referatov in pois- kati avtorje prispevkov. Stanje predloženih prispevkov različnih kategorij je bilo z 31. 12. 1985 naslednje: Pregled števila prispevkov na IUFRO kongresu (stanje 31. 12. 1985) Vrsta prispevka Ključni referati Naročeni referati Posterji (plakatni prispevki) · Volonterski referati Vsega Število 7 394 350 (ocena) 200-300 (ocena) 950-1250 število O pom- dežel ba 4 60 ? 60-70 od 95 držav, iz katerih prihajajo IUFRO članice Opomba: število naročenih referatov je dokončno. Povečevalo pa se bo število volonterskih referatov in delno tudi število posterjev. Samo število referatov pove, da bo na kon- gresu zbrano veliko znanstvenega gradiva, ki bo tudi nam samim znalo koristiti. še zanimivej- ša je vsebina prispevkov, zato bi jih nekoliko pozneje rad podrobneje razčlenil. S prispevki bodo sodelovali avtorji iz 60-70 dežeL Jugoslovani prispevajo okrog 35 naroče­ nih referatov (9 %). Naša predvidevanja so bila, da bi naši ljudje prispevali približno 10%, kar se le delno uresničuje. Manj pa smo lahko za- dovoljni s kakovostjo jugoslovanskih prispev- kov; čeprav je o kakovosti na podlagi prijavlje- nih naslovov težko govoriti. Pri naših predlogih moti premalo pestra in premalo aktualna tema- tika. To o pazarja na kakovost. V endar to za vse referate ne velja. Splošen vtis, ki srno ga dobili pri zbiranju jugoslovanskih prispevkov je bil, da se raziskovalci boje ponuditi svoje prispev- ke, ker se. zavedajo, da prispevkom manjkajo nekatere norme znanstvenoraziskovalnega dela. Pri nekaterih pa se je pokazalo prav ob- ratno. Predlagani so bili prispevki brez poseb- ne samokritičnosti. Seveda nam častnih izjem ne manjka. Iz celotne jugoslovanske ponudbe se da sklepati, oziroma dobivamo ponovno po- trditev, da ne znamo raziskovalno delat~ ne upamo si dati svojega dela v javnost, oziroma nismo prir.:mwljeni za mednarodno kritiko raz- 13 iskovalnega dela, brez katere raziskovalnega dela ni in ga ne bo. Zato pri nekaterih instituci- jah tudi nekoliko apatičen odnos do te znan- stvene manifestacije. Nekatere raziskovalne in- štitucije so pripravljene prispevati svoje delo zgolj za denar in pri tem pozabljajo, da je to nji- hova moralna obveza: namreč nenehno potrje- vanje samega sebe in pravilnosti svojega dela. Neka tere od inštitucij. niti niso pripravljene sprejeti udeležencev kongresa. Morda je to dober znak. Zavedajo se, da nimajo kaj poka- zati, kljub dolgoletnemu delu. Res je, da k takš- nemu stanju mnogo prispeva splošna družbe- na klima. Narobe pa je iskati takšne izgovore in pri tem pozabljati na lastne napake in odgovor- nost Na morebitne pripombe posameznikov, da o sodelovanju niso bili dovolj obveščeni, morda naslednje obvestilo. V času priprav za kongres je bilo dano dovolj pravočasnih obvestil, med njimi nekatera pomembnejša: BILTEN l, SOO YD 86 IUFRO YD, junij 1983 (Glasilo Zveznega organizacijskega odbora) BILTEN 2, SOO YU 86 IUFRO YU, aprill984 BILTEN 3, SOO YU 86IUFRO YU, november 1984 Obvestilo v IUFRO News, Dunaj No. 48/2, 1985 Vse raziskovalne organizacije prejemajo vedno zadostno število tega gradiva, kjer so bi- le objavljene vse potrebne informacije. Poleg tega so bili raziskovalci obveščeni o prispevkih še drugače: Pismo predsednika IUFRO in predsednika Zvezne komisije za raz- iskovalno delo Zveznega odbora vsem fakulte- tam in inštitutom o značaju in obliki prispevkov z dne 5. 3. 1984, referati predsednika IUFRO v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Skopju, Sarajevu v toku zadnjih dveh let. · Takšen kritičen apel je bil potreben z željo, da bi bili sprejeti in pripravljeni prispevki čim kvalitetnejši. Ni še vse zamujeno. Za postrske prispevke in za volonterske referate je časa še na pretek za izdelavo visokokakovostne znan- stvene ponudbe. Prispevek pač mora ustrezati mednarodnim normam o raziskovalnem delu; mora zdržati mednarodno znanstveno kritiko in mora pomeniti aktualen prispevek znanosti. O VSEBINI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV Iz preglednice je razviden obseg kongresa. Čez tisoč referatov z različno težo in tehniko pove, da bodo udeleženci na kongresu zelo zgovorni. Upajmo, da učinek ne bo izostal. Po- 14 sebnost tega kongresa je, da bodo mnoga po- svetovanja organizirana močno interdiscipli- narno. Hočemo povezovati posamezne izsled- ke znanosti v celoto; saj vemo, koliko lahko specialistični izsledki škodujejo, če niso vgrajeni v celoto. Med glavnimi referati naj omenim: pomoč deželam v razvoju: pogled naravovarstvenika na delo gozdarjev; človek in narava (s poseb- nim ozirom na gozd in gozdarstvo): evolucija in bodočnost ter iskanje gozdarske stroke - sa- mega sebe v nastajajoči sredini Kot posebnost naj omenim predavanje uglednega Indijanca iz ZDA, ki bo govoril o odnosu človeka do narave pri nepokvarjenem človeku na primeru indi- janske filozofije. IUFRO bo za ta primer odprla vrata Cankarjevega doma za vse, ki bi želeli poslušati tega zanimivega moža. Sploh naj po- udarim, da so častni govorniki negozdarji, ug- ledne osebnosti, ki naj opozorijo gozdarstvo na stvari, ki jih stroka v svoji ozkosti ne vidi ... Na tem mestu je težko govoriti o vsebini ne- kaj sto referatov. Da bi bralci dobili skromen vpogled v bogastvo in v raznoterost referatne- ga gradiva, naj prikažem nekatere značilnosti. Mnogo referatov je posvečenih gozdno- ekosistemski problematik~ od funkcioniranja ekosistemov, gozdna tla, gozd in H20, gozdna meteorologija, živalski in rastlinski svet itd. Po- seben del referatov obravnava področje kla- sičnega gojenja gozdov pri različnih klirnatih. Tu je dana posebna pozornost tropskemu goz- du. Izostali niso hudourniki in la vine, raziskave gozdnih požarov itd. Lista področij ]e zelo ob- širna in je ne kaže prikazovati. Uničevanje gozda in snovanje prostranih mo- nokultur širom po svetu prinaša vrsto novih raziskovalnih nalog, kar se odraža tudi pri pre- gledu referatov o zaščiti gozda, pri entomološ- kih in fi.topatoloških prispevkih in pri prispev- kih o genetiki. Nad 20 referatov obravnava onesnaženje oz- račja in umiranje gozda. Približno sedemdeset referatov pa obravnava entomološko in fitopa- tološko problematiko širom sveta. 20 referatov je s področja genetike. Kot posebnost naj ome- nim študij stabilnosti gozda - prikazano z raz- ličnih zornih kotov: stabilnost pri različnih kli- matih in pri različnem vplivanju človeka na gozd. Vse več je tudi prispevkov fiziološke na- . rave na temo rnikrobiologija, mikoriza itd. Pozdraviti,je konstrukcijo raziskovalnih pri- spevkov s področja pridobivanja lesa. Paleta prispevkov je široko zastavljena pričenši od klasičnega dela, do področja o kreiranju gozd- nega dela, o poškodbah gozda, ergonomska ---- problematika itd. Posebno interdivizijsko po- svetovanje pa je namenjeno temi: gozdarstvo in energija. Področje ekonornike je široko zastopano: od urejanja, inventur, o obolelosti. gozda, prirastos- lovje, ruralna problematika, zakonodaja, goz- darska politika, zasebni gozd, trgovina z lesom itd. V se več je prispevkov na temo: večnamen­ ski gozd in njegove raziskave. Nekaj prispev- kov opozarja na globalno tematiko. Področje predelave lesa je to pot podano in- terdisciplinarno. Še posebej so zanimivi razis- kovalni prispevki z naslednjo tematiko: les kot gradbeni material; kakovost lesa; inženirstvo; zaščita lesa; vpliv osnaževanja na kakovost le- sa; lepljenje; biološke izboljšave lastnosti lesa; raziskava lesa za bodočnost itd. Področje je še posebej skrbno organizirano. Ukvarja se z ge- neralno zaimivo problematiko pa vse do spe- cifičnosti kot je npr. uporaba bambusa itd. V zadnjem predalu, ki pa po pomembnosti ni zadnji, najdemo prispevke iz raziskovalne sfe- re, ki si jih gozdarstvo in lesarstvo izposoja in po svoje prikraja od drugod. Sem spadajo razisko- valni prispevki kot so statistični pripomočki; razvoj in uporaba literature; rekreacijsko pod- ročje, gozdarstvo in splošna kultura; tenninolo- gija; precej prispevkov je iz zgodovine gozdar- stva; uporaba modernih pripomočkov. Velik paket predstavlja prenos znanja in vse bolj se oglašajo s svojimi prispevki filozofi Po sedanji oceni bo celotna žetev znašala osem tiskanih kongresnih zvezkov s 4-5 tisoč strani. ZA KORJSTI OD KONGRESA SE KAŽE PRIPRAVITI Veliko število znanstvenih prispevkov po- meni velik kapit'3.1 za našo stroko in še posebej za znanstvenoraziskovalno delo. Zavedati se moramo, da por·1enijo prispevki sveže znanje, ki ga gre sicer oobirati po raznih znanstvenih revijah. Prispevki bodo natisnjeni pred kongre- som in bodo dostopni našim raziskovalnim ins- titucijam že pred kongresom. Glede priprav morda nekaj sugestij. Vedeti moramo, kaj od kongresa pričakujemo, in če kaj pričakujemo, potem se je na to treba tudi pripraviti. Bilo bi narobe in neodgovorno, da ne bi znali v teh tež- kih razmerah izkoristiti enkratne priložnosti, ki se nam nudi in to v času, ko jadikujemo, da nam primanjkuje vsega, od energije do deviz. Odločiti se moramo, kaj želimo doseči; med drugim gotovo naslednje: - Kritično moramo oceniti lastno delo. - Pripraviti moramo program izboljšav za bodoče delo glede usmerjenosti, metod, ciljev in postavljanja problemov v raziskovalnem de- lu. - Izkoristiti moramo zanimive nove raz- iskovalne izsledke za lastne raziskave in za prenos novega znanja. - Ustvariti in učvrstiti moramo sodelovanje v mednarodnem raziskovalnem delu. Vse našteto kaže podvzeti ob dejstvu, da bo kongres poskušal dati od sebe pač najboljše in največ, kar mednarodni kongresi lahko nudijo. Kongres mora pomeniti za nas tehtanje last- nega dela in bilanco dosedanjega raz- iskovalnega dela. Seveda bi bilo narobe vzeti vse, kar bo na kongresu ponujeno za sveto in uporabno. Najtežje bo sortirati in ugotavljati te- žo različnih znanstvenih prispevkov. Za takšno presojo so priprave še posebej za- htevne. Moramo se celo vprašati, koliko smo za takšno delo sploh usposobljeni. Skratka, gre za organizirane priprave izko- riščanja kongresa. Potrebno je izdelati načrte in zadolžiti posamezne raziskovalce, da pre- učijo gradivo, da s.i izdelajo sezname vprašanj, na katera žele dobiti odgovore v toku kongre- sa. V si raziskovalci naj dobe poleg kongresnih zadolžitev tudi zadolžitve lastnih ustanov, da spr~mljajo delo na določenih znanstvenih pod- ročjih in da pozneje obvezno poročajo, kaj so iz- vedeli, kako ocenjujejo informacije in kaj kaže v bodoče izkoristiti. Sleherna raziskovalna inšti- tucija pri nas bi morala takšne ali podobne pro- grame prevzeti kot delovno obvezo, vendar za tovrstne priprave ni več mnogo časa. 16 OXF.: 945.4 : 945.25 Krekovše - nova pridobitev za gozdarsko znanost Slovenije Marjan Kotar* Pridobivanje novih znanj -to je znanstveno in raziskovalno delo- je tesno povezano z na- črtovanjem in izvedbo poskusov. S poskusi predvsem preverjamo razne podmene, do katerih smo prišli na osnovi logičnega raz- mišljanja, študija in opazovanj. Vse te podme- ne lahko postanejo ugotovitev ali pa celo zakonitosti šele po temeljiti preverbi s po- skusom. Tudi gozdarstvo v tem pogledu ni iz- jema, le da je izvedba poskusa običajno do- lgotrajnejša in da poskus služi preverjanju večjih podmen hkrati. Tudi poskusi so v goz- darstvu večnamenski in ne samo gospodar- jenje z gozdom č~ se omejimo samo na tisti del gozdar- stva, ki ga označujemo z besedami gojenje gozdov, vidimo, da so tu prve poskuse osna- vali že v prejšnjem stoletju. Ti poskusi so ob- ičajno predstavljali le nekaj hektarjev velike sestoje, v katerih so preskušali učinkovitost različnih gojitvenih ukrepov. Tem poskusom se moramo zahvaliti, da imamo danes vsaj ne- koliko primerov res dobrega ovrednotenja razvoja sestojev (kvantificiranja) pri določe­ nih gojitvenih ukrepih. Pravo "bogastvo na tem področju imajo Nemčija, S vedska, Av- strija, Švica in celo Norveška. Poleg teh t. i. poskusnih ploskev, ki so običajno postavlje- ne po celi državi ali pokrajini. pa imajo goz- darsko napredne dežele pogosto tudi večje gozdne komplekse, ki v celoti služijo znan- stvenoraziskovalni ter pedagoški dejavnosti. To so t. i. učni gozdovi, ki so v lasti ali pa so dani v gospodarjenje znanstveno-raziskoval- nim ali pa znanstveno-pedagoškim organiza- cijam. Ti gozdovi omogočajo tem organizaci- jam racionalnejšo izvedbo raziskovalnega in * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd, B. F., VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 16 pedagoškega dela, hkrati pa so demonstra- cijski objekt gozdarske znanosti njihove de- žele. V takšnem učnem gozdu je prikazano, kako naj gospodarimo z gozdom in kako do- segama zastavljene cilje z uporabo (v deželi) najmodernejših znanstvenih dognanj. V njem se zrcali »gozdarska naravnanost« (»gozdarska šola«) te dežele, oziroma institu- cije, ki z gozdom gospodari. Takšen učni gozd je večkrat bolj prepričljiv o pravilni us- meritvi neke ))šole« kot pa cela skladovnica znanstvenih knjig. Veliko gozdarskih fakultet ali inštitutov v Evropi ima takšne svoje učne gozdove. Njihova površina je zelo različna; od nekaj stotin hektarjev pa do več tisoč. Nekje so ti gozdovi pravi učni gozdovi, nekje pa predstavljajo le sredstva za reševanje težkega finančnega položaja njihove instituci- je. Jugoslavija je glede učnih gozdov Evropa v malem. Tako ima Šumars.ki fakultet v Za- grebu velike površine gozdov na območju hrasta doba v Slavoniji (okolica Lipovljani) ter velike površine gozdov na območju buk- ve in jelke v Gorskem Kotarju. V si njihovi gozdovi upravičeno nosijo naslov gozdarske- ga poskusnega posestva in je njihov lastnik nanje upravičeno ponosen. V teh gozdovih se zrcalijo dosežki njihove gozdarske znanosti ter pozitivne izkušnje gospodarjenja z njimi. Ti gozdovi so študijski objekt njihovih študen- tov ter tudi njihove operative. Sem vodijo šte- vilne tuje strokovne ekskurzije in s tem veča­ jo ugled njihovega gozdarstva. Prepričan sem, da so ravno ti gozdovi veliko doprinesli k ugledu hrvatskega gozdarstva v svetu, po- sebno na področju gospodarjenja s hrastovi- mi gozdovi. Od drugih gozdarskih fakultet ima v gospodarjenju nekoliko večjo površino gozdov samo še Šumarski fakultet v Beogra- du. Seznanimo se še s stanjem v Sloveniji. In- štitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slove- nije (IGLG) nima svojih gozdov; Biotehniška fakulteta- VTOZD za gozdarstvo (BTF- G) pa ima v lasti le nekaj deset hektarjev goz- dov, ki jih je v oporoki zapustil odvetnik Ob- lak. To je t. i. Oblakov gozd v Brezovici, ki pa nima značaja učnega gozda, ker ne pred- stavlja prostorske celote (razparceliranost). Velik del tega gozda je izločen kot Q_ozdni re- zervat. Gozdarski šolski center (GSC) v Po- stojni tudi nima svojih gozdov. Poglejmo si v kratkem, kako so slovenske institucije, ki se ukvarjajo z znanstvenorazis- kovalnim in - ali pedagoškim delom zado- ščale potrebo po lastnem gozdu, ki ga pa ni- so imele. Takoj po ustanovitvi IGLG (tedaj IGLIS) so njegovi strokovnjaki pričeli z izločanjem in postavljanjem trajnih raziskovalnih ploskev širom po Sloveniji in to na vseh pomembnej- ših gozdnih rastiščih. Te ploskve so bile največkrat velikosti l ha, sestoje pa so tvorile predvsem smreka, jelka, bukev, macesen, bor ter v nekaj prime- rih duglazija in zeleni bor. Namen postavitve teh ploskev je bil: spremljanje tistih kazalcev razvoja sestoja, do katerih ne moremo priti z enkratno se stojno in rastiščno analizo. V se strokovno delo, vključno z vsemi meritvami, so opravljali delavci IGLG, gospodarjenje pa je ostalo gozdnogospodarski organizaciji. Skupno je bilo postavljenih nad 250 ploskev. Iniciatorjem postavitve teh ploskev se mora- mo danes zahvaliti, da imamo za nekatere drevesne vrste, na nekaterih rastliščih, po- datke o razvoju sestoje v za razdobje 30 let ali celo več. Ti podatki nas uvrščajo med deže- le, ki imajo tradicijo tudi v gozdarskem razis- kovalnem delu. Kot posebno zaslužne za to delo naj tu navedem: Tregubova, Miklavžiča, Brinarja in Čokla. Poleg strokovnega dela na teh trajnih raziskovalnih ploskvah pa je IGLG vodil oziroma oblikoval smernice za gospo- darjenje za bivše posestvo Lehen na Pohorju. Na Lehnu, kjer so bili nekdaj naši najlepši prebiralni gozdovt je bila na ta način .zago- tovljena skrb nad gozdovi, kjer je imelo go- spodarjenje po načelu kontrolne metode že dolgoletno tradicijo. Zato lahko trdimo, da je Lehen imel vrsto lastnosti Učnega gozda, saj naj bi nam prikazoval, kako se razvijajo goz- dovi, kjer prebiralno gospodarimo ob upora- bi zadnjih dognanj znanosti. Lehen naj bi bil nekak model prebiralnega gospodarjenja, istočanso pa študijski objekt. Zal je kasnejše hiranje jelke popolnoma zaobrnila trende razvoja teh gozdov, kar je povzročilo prehod iz prebiralnega v skupinsko postopno go- spodarjenje. Danes pa bi Lehen lahko odig- ral pomembno vlogo in sicer kot demonstra- cijski objekt, kako racionalno preiti iz ene vr- ste gospodarjenja v drugo ter kaj se dogaja v sestojih, kjer nekdaj vodilno vlogo jelke prevzema smreka. Ko se je v Ljubljani osnoval visokošolski študij gozdarstva (sedanja BTF - G) je bilo osnovano tudi fakultetno posestvo Silva, ki pa je bilo razmeroma hitro razformirano, njeni gozdovi in ostali gospodarski objekti pa do- deljeni gozdnogospodarskim .oz: lesnogos- podarskim organizacijam. Tako sta imela IGLG in BTF - G na razpo- lago za raziskovalno delo kot trajne razisko- valne objekte v gozdu le 250 trajno razisko- valnih ploskev ter deloma Lehen. V letu 1978 smo pristopili k obnovi ciljev za vse razisko- valne ploskve ter ugotovili, da velik del plos- kev ne ustreza več svojemu namenu, oziroma ciljem, zaradi katerih so jih postavili (sestoje so porušile naravne ujme, lubadarji ali pa so bih že v obnovi). Zato smo od teh, prvotno 260 ploskev, ohranili za nadaljno spremljanje ras- ti in razvoja le okrog l OO ploskev, dodatno pa smo postavili nekaj novih, tako da imamo da- nes skupno 115 trajno raziskovalnih ploskev. Vsa dela v teh ploskvah izvajajo gozdnogos- podarske organizacije, vendar ob sodelova- nju delavcev BTF - G. Te ploskve, kot trajni raziskovalni objekti, ne zadoščajo potrebam gozdarske znanstve- noraziskovalne ter pedagoške dejavnosti. S tem ne mislimo samo ·potrebam BTF - G, lGLG in GŠC, temveč potr.ebam celotne raz- iskovalne in pedagoške dejavnosti, saj se do- bršen del le-te odvija tudi. znotraj gozdnih gospodarstev. Te dejavnosti potrebujejo tudi večji lrajni objekt, kjer bomo celotno prika- zali rezultate znanstveno raziskovalne dejav- nosti v Sloveniji in na njih temelječo sloven- sko gozdarsko naravnanost tj. »slovensko gozdarsko šolo«. Na drugi strani pa ima lahko dejstvo, da slovenske raziskovalne in pedagoške institu- cije nimajo svojega lastnega »učnega gozda«, tudi svoje dobre strani in to v tem, da so de- lavci teh organizacij prisiljeni uporabljati kot »učni gozd« vse gozdove v Sloveniji, kar vodi k večji povezavi teorije in prakse. Mogoče je naša slovenska povezanost med znanostjo in operativo, ki nam jo v drugih republikah po- gosto zavidajo, tudi rezultat pomanjkanja lastnega učnega gozda. Verjetno so slabe strani, da nimamo lastnega učnega gozda, večje kot prednosti, saj traja prenos novih znanj v prakso operative dlje časa, kot pa v lastne gozdove ta prenos pa ni tako popoln. Tudi sama organizacija raziskovalnega ter pedagoškega dela bi bila bolj racionalna. Ker sedaj ni možnosti, da bi te institucije do- bile svoje lastne gozdove, je treba najti dru- gačne rešitve, ki pa morajo dati enake rezul- tate. Ena od takšnih možnih rešitev je obliko- vanje učnega gozda, ki je v sklopu gozdno- gospodarske organizacije. Gozdnogospo- 17 darska organizacija postavi kot učni objekt revir ali pa kakšno drugo geografsko enoto. V se strokovno delo in nadzor nad drugimi deli v tem učnem objektu zaupa svojim naj- bolj sposobnim in najbolj prodornim strokov- nim kadrom. Iz dela in rezultatov v tem uč­ nem objektu, potem oblikujejo strokovne smernice za gospodarjenje z drugimi gozdo- vi v območju. K delu v učnem gozdu lahko pritegne tudi strokovnjake raziskovalnih, pe- dagoških in drugih gozdnogospodarskih or- ganizacj. Ti in tem podobni razlogi so vodili strokov- njake Soškega gozdnega gospodarstva Tol- min ter njihove temeljne organizacije Goz- darstvo Idrija, da so oblikovali raziskovalno- pedagoški objekt Krekovše. Krekovše predstavljajo gozdni kompleks s površino 370 ha, ki obsegajo predvsem bu- kova in jelovo-bukova gozdna rastišča. Vo- dilno vlogo ima predvsem bukev in to zaradi njene velike kakovosti ter zaradi njenega iz- redno velikega pomladitvenega potenciala. K odločitvi, da osnujejo učni gozd Krekov- še ter s tem k študiju predvsem bukovih ras- tišč in bukovih gozdov, so jih vodili naslednji razlogi in premisleki: l. Bukev je v Sloveniji ena izmed najpo- membnejših drevesnih vrst in bo to tudi osta- la. Čeprav smo dežela bukve, je pri nas še vedno zelo slabo raziskana; zelo slabo po- znamo proizvodne sposobnosti njenih rastišč, še slabše pa razvoj in rast njenih sestojev ter reakcije na gozdnogojitvene ukrepe. 2. Raziskovalno delo ter gojenje v bukovih gozdovih na načelu sodobne nege se je pri- čelo in v glavnem tudi odvijalo (z izjemo TOZD Gozdarstvo Straža) na območju Soške- ga gozdnega gospodarstva in to pred vsem v Idriji. 3. Gozdarski strokovnjaki s tega območja imajo veliko izkušenj pri delu z bukvijo. Te iz- kušnje je potrebno oplemenititi z nadaljnjim poglobljenim znanstveno-raziskovalnim de- lom, rezultate tega pa prenesti z delo v bu- kovimi gozdovi tudi drugod. 4. Zaradi velike raznolikosti rastišč, bodo ti sestoji zahtevali individualen pristop znan- stvene in strokovne obravnave. S tem pa je že dano tudi jamstvo, da pri njihovem go- spodarjenju, kakor tudi pri prenašanju in uveljavljanju njihovih izsledkov v prakso dru- god, ne bo posploševanja (šabloniziranja) 5. Raziskovalno-pedagoški kompleks Krekovše bo služil strokovnemu usposablja- nju strokovnjakov, kakor tudi drugih delav- 18 cev SGG Tolmin. Stalni objekti so gotovo pri- mernejši za izobraževalne namene, ker so pripravljeni bolj temeljito in ker imamo na njih ovrednotene učinke vseh predhodnih gozdarsko-tehničnih ukrepov. 6. Krekovše bodo služile terenskemu po- uku študentov gozdarstva in to na področju vrednotenja rastišč, gojenja gozdov, načrto­ vanja v gozdarstvu, kakor tudi na področju pridobivanja lesa. 7. V sklopu kompleksa Krekovše je pre- novljena bivša logarnica, ki je opremljena z vso potrebno opremo ter daje odlično mož- nost nastambe vsem raziskovalcem, oziroma koristnikom tudi za daljši čas. 8. Predel Krekovše je po površini dovolj obsežen in zadosti raznolik gozdni kompleks, da je v njem možno proučevati tudi ekonomi- ko vseh ukrepov; torej so Krekovše tudi ob- jekt, ki lahko v celoti služi kot model gospo- darjenja. 9. V predelih, kjer so Krekovše, je pre- cejšnja pogostost naravnih ujm (žled, snega- lomi itd.), ki imajo večkrat celo obseg kata- strofe. Zato bodo spoznanja iz Krekovš dobra obogatitev znanj s področja rizika gospodar- jenja v gozdovih. Takšnih predelov, kjer »so- gospodarijo(( ujme, imamo v Sloveniji še pre- cej. V se prepogosto pa pozabljamo, da so se škode in lokalne katastrofe vedno pojavljale in da se vedno bodo, torej je ta nenormalnost v gozdarstvu dokaj normalna. Seveda pa mo- ramo to upoštevati pri našem načrtovanju in pri določanju rizika gospodarjenja. Kot vidimo, naj bi učni gozd Krekovše ce- lostno predstavljal rezultate znanstveno-raz- iskovalnega dela v bukovih gozdovih ter iz- kušnje s področja gospodarjenja z bukvijo. Skratka predstavljal naj l?i gozd, kjer bo pri- šla do izraza naša gozdarska naravnanost, tj. »slovenska šola«. Učni gozd v Krekovšah bo gotovo lahko največ prispeval k uveljavitvi slovenskega gozdarstva v svetu, ker je na koncu gozd vedno tisti, ki najlepše pove, ko- liko katera šola (naravnanost) velja. V takš- nem učnem gozdu se zrcalijo vse pozitivne strani neke šole, kakor tudi njene slabosti ali zmote. Slovenci smo poznani v svetu po svoji dolgoletni strokovni gozdarski tradiciji. Ne zaradi Resla, Hufnagla, Schollmayerja, Pa- hernik.a, Pogačnika in Koslerja ampak zaradi njihovih gozdov, oziroma gozdov, v katerih so gospodarili po njihovih načelih. Stanje goz- dov je bilo merilo njihove uspešnosti ter sla- ve in tako bo tudi v prihodnje. Koliko velja naša »slovenska gozdarska šola«, bodo najlepše prikazovali takšni učni gozdovi. Na koncu tega informativnega sestavka naj strokovnjakom SGG Tolmin ter tov. F. Kordi- šu, ki je eden izmed sooblikovalcev učnega gozda Krekovše, čestitam, da so se odločili za osnovanje tega objekta in s tem dokazali, da ne podpirajo znanosti samo z besedami, ampak tudi z dejanji, od katerih pa je najpo- membnejše to, da bodo v raziskovanje trajno pritegnili svoje strokovnjake, ter svoje razis- kovalno in strokovno delo izpostavili širši svetovni kritiki- v učnem gozdu Krekovše. Z odločitvijo, da v Krekovšah osnujejo učni gozd, so zapolnili tudi veliko vrzel v sloven- skem gozdarskem raziskovalnem in peda- goškem delu. Upam, da bodo našli posne- malce. Nove naročnine Lani, 22. novembra, je bila v Krškem l. seja skupščine Zveze društev inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je med drugim sprejela delovni program Zve- ze ~o leta 1987, obravnavala in sprejela pa je tud1 program aktivnosti in finančne načrte za Gozdarski vestnik, za založniško dejavnost gozdarstva in za terminološko komisijo goz- darstva. Prav tako je sprejela program aktiv- nosti in finančni načrt za revijo LES, za založ- niško dejavnost lesarstva in terminološko ko- misijo lesarstva, hkrati pa je sprejela tudi fi- nančni načrt Zveze za leto 1986. Glede na podražitve, ki so in bodo še sko- raj na dnevnem redu, je skupščina sprejela predračun za Gozdarski vestnik za leto 1986 v višini 7,400.000 din prihodkov in prav toliko odhodkov. Zato bodo naročnine za leto 1986 naslednje: - za OZD in TOZD 4000 din - individualna naročnina 1000 din, - za dijake in študente 400 din, - za inozemstvo 50 DM ter posamezna šte- vilka 250 din. Za založniško dejavnost gozdarstva je bil sprejet finančni predračun za leto 1986, ki pr~dvideva 6,700.000 din prihodkov in prav tohko odhodkov, medtem ko terminološka komisija gozdarstva, ki pripravlja novo izdajo gozdarskega slovarja, nima lastnega finanč­ nega načrta. Skupščina je nato sprejela tudi finančni predračun Zveze za leto 1986, ki predvideva 5,150.000 din prihodkov in prav toliko odhod- kov, zbirni finančni predračun za vse dejav- nosti v okviru Zveze pa je bil sprejet v višini 35,820.000 din. Da bi ta načrt uresničili, se je povečala tudi članarina, ki jo Zvezi plačujejo društva od posameznega člana in znaša za leto 1986 60 dinarjev. z. z. 19 OXF.: 907.1 Narava varovana pred človekom - za človeka na območju GG Kranj Mojmir Perdan* Perdan Mojmir: Navara varovana pred člove­ kom na območju GG Kranj, v sloven~čini, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, str. 20. ·.-.- V sestavku so našteti objekti in lo~acije žive na- rave v kranjskem gozdnogospodarskem območju, ki potrebujejo posebno varstvo. Ob tem so zapisa- na nekatera raznušljanja. Kolikšen delež žive narave, katere njene dele in zakaj varovati, je odraz razvitosti človekove eko- loške zavesti. Na današnji stopnji razvitosti potrebujejo deli ži- ve narave in njeni biotopi pravno zaščito. Namen sestavka je zapisati nekatera razmišlja- nja, porojena ob bežnem pregledu žive narave, ki naj bi bila varovana v prostoru gospddarjenja GG Kranj, oz. na območju občin Kranj, Škofja Loka in Tržič. Perdan, Mojmir: Nature protected from human being on the region of GG Kranj, in Slovene, Goz- darski vestnik, 44, 1986, p. 20. In this paper are given objects and locations of living nature in the region of GG Kranj, which need special eco logi cal protection. About th.is some con- sideration are noted. l. PREGLED PREDLOGOV ZA ZAŠČITO ŽIVE NARAVE Osebki in lokalitete so razvrščeni po sku- pinah, ki jih predlaga Inventar najpomemb- nejše naravne dediščine Slovenije (Ljubljana 1976), čeprav so večinoma še v fazi pedloga. * M. P., dipl. inž. gozd., GG Kranj, DSSS, c. Sta- neta Žagarja 27 a, 64000 Kranj, YU 20 l.l Naravni spomeniki Človek je že zgodaj posvečal posebno po- zornost in skrb nekaterim delom žive narave. Sprva je šlo za objekte v njegovem nepo- srednem življenjskem okolju. Navadno so bili to osebki nenavadne oblike, velikosti, visoke starosti, s simbolično vsebino, redki. Mednje spdijo tudi drevesni osebki. Na območju občin Kranj, Škofja Loka in Tr- žič je razmeroma malo drevesnih orjakov, predvsem pa se ne morejo pohvaliti s svojo starostjo. Posebno redke so vaške lipe, pred- vsem pa so razmeroma mlade. Verjetno je vzrok pretežno raztresena poseljenost kraji- ne, kjer so se pozno in redko oblikovala tr- dna vaška središča. V Žiganji vasi pri Tržiču se postavljajo z mogočno lipo, staro prek 300 let. Obseg deb- la je nad 7 m. Pri vasi Hudo pri Tržiču raste devet starih kostanjev (Castanea sativa Mill). Največje drevo ima obseg debla okrog 7,6 m. Drevesa so zavarovana kot naravni spomenik. Mogočen pravi kostanj je značilnost doma- čije Zajčar nad Poljansko dolino. Od avtohtonih drevesnih vrst se kranjsko GG ponaša s semenskim macesnom (Larix europea Lam. et DC.) - drevesnim lepotcem nad Jezerskim. Od tujih drevesnih vrst so pomemben naravni spomenik mogočne sekvoje (Sequoiadendron giganteum [Lindi.] Buchh.) pri gradu Hrib v Preddvoru (posajene okrog leta 1840) in sekvoja ob stari kranjski gimna- ziji. Inventar najpomembnejše naravne dedi- ščine Slovenije predlaga za naravne spome- nike še vrh Begunjščice, vrh Porezna, moč­ virski kompleks Bobovek in sotesko Save Za- rice. Na traviščih Begunjščice nad gozdno mejo najdemo zelo bogato in pestro alpsko floro z nekaterimi redkimi vrstami (Oxytropis cam- pestris (L.) DC., Scorzonera rosea W. et K., Centaurea pseudophrygia C. A. Mey Hypochoeris uniflora Vili). Tudi na Poreznu so v pestri vegetaciji red- ke vrste (Astragalus depressus L., Eryngium alpinum L.), pa endemit Moehringia villosa (Wulf.) Fenzl. in značilnica Gentiana pannoni- ca Scop. Na tem predelu so pomembna ras- tišča divjega petelina in ruševca. Bo bovška jezer ca in bližnja močvirja so os- tanek ledeniškega jezera in glinokopov. Kot edinstveni biotopi v tem delu Slovenije so po- membno počivališče nekaterih vrst selivk (race, čaplje, tukalice, capovozniki), gnezdi- šče redkih vrst trstnic in vir hrane drugih ptic. Žal pa prostor kljub zavarovanju ogro- žata rekreacija, zlasti zimska (ribolov, drsa- nje, okrepčevalnica) in predvideno izsu še va- nje ob pritokih Kokrice. Za svetovno znano Dolžanovo soteska nad Tržičem je že (šele) izdelana celostna sro- kovna podlaga za razglasitev za naravni spo- menik (2). Območje soteske ima poleg izred- nega geološkega pomena tudi pomembne biološke vrednote. Vegetacijski pokrov so- teske je zelo pisan. Med kisloljubnimi gozd- nimi združbami je največja posebnost borov gozd na silikatnih kameninah (Pinus silvest- ris-Ptilium crista castrensis), ki ustvarja Boro- vi peči izjemno podobo. Združba je značilna za severno Evropo. V tem za Slovenijo izjem- no redkim biotopu je doslej edino znano na- hajališče mahu Ptilium crista castrensis (L. ap. Hedw.) De Not. pri nas. Med alpsko floro se pojavlja tudi zavarovani avrikelj (Primula auricula L.) . Gozdnata pobočja, skalne stene in vodotoki predstavljajo zelo raznolik živ- ljenjski prostor za živali, zato je na razmero- ma majhnem območju soteske veliko vrst. Za- nimiv je povodni kos (Cinclus cinclus L.), ki gnezdi za vodnimi zavesami pod velikimi bal v ani. Savska soteska Zarica jugovzhodno od Kranja naj bi bila geomorfološki in hidrološki naravni spomenik. Bila naj bi tudi nahajališče nekaterih reliktnih vrst. Tu je recimo naše najnižje (340m n.m.) stalno nahajališče plani- ke (Leontopodium alpinum Cass. Bolje pove- dano- bilo je. Soteska bo namreč kmalu za- lilo pretočno jezero HE Mavčiče, ki bo dodo- bra spremenilo tudi mikroklimo. Tako bo os- tala samo ena planika, ona z veliko začetnico na gornjem koncu soteske (tovarna obutve). Zanimivo je, da se je prvobitnost soteske ohranila tako dolgo. Ni je prizadela gosta po- seljenost po robovih. Verjetno zato, ker je skrita pod nivojem Sorškega in Kranjskega polja. Poti za zavarovanje te naravne dedišči­ ne se ni dalo najti. Bolj smo se začeli zanimati zanjo, ko smo jo našli ob energetski lakoti (požrešnosti). Tako smo rešili dva problema - pomanjkanje energije in problem varova- nja naravne znamenitosti ... Dediščina se da uporabiti pač na različne načine. V okviru mestnega jedra Kranja je kot na- ravni spomenik zavarovan zeleni kanjon re- ke Kokre. 1.2 Krajinski parki . Vsega prostora se ne da spraviti pod stro- go varstvo. Človek je preveč odvisen od na- ravnih dobrin, zato ob njihovi rabi tudi prila- gaja njihovo podobo. Ob tem ostaja z naravo bolj ali manj v ravnotežju. Primer krajine v kranjskem gozdnogospo- darskem območju, kjer je človek našel in do danes ohranil ustrezno ravnotežje z živo na- ravo, hkrati pa poudaril in ohranil njene lepo- te, so Davča, Karavanke in Kamniško-Savinj- ske Alpe, Ratitovec, Uden boršt Prve tri so v Inventarju predlagane za krajinske parke. Slikovitost razvejane doline Davče, razpo- tegnjenih hrbtov in obsežnih gozdnatih pobo- čij pod Blegošem, Črnim vrhom in Poreznom človekova dejavnost ni dogradila, ampak nadgradila. Krajina je preoblikovana s pose- janimi samotnimi kmetijami in zaselki. Današ- nja razporeditev kmetijskih in gozdnih povr- šin je posledica stoletnega previdenega po- skušanja in človekovega prilagajanja naravi. Tudi v bodoče bo ta prostor prenesel samo dejavnosti, ki so v neposrednem stiku z nara- vo (gozdarstvo, kmetijstvo, pohodništvo, ne- zahteven turizem). V zasnovi namenske rabe prostora občine Škofja Loka za obdobje 1986-2000 je za kra- jinski park predlagano tudi območje pod Blegošem in Starim vrhom na poljanski strani. Človekov pritisk na ta prostor je dosti večji in manj usklajen z naravo kot v Davči. V gorskem svetu na območju GG Kranj se je razen nekaterih izjem še ohranilo ravnotež- je. Rastlinstvo Karavank in Kamniško-Savinj- skih Alp ni tako raznoliko kot v Julijcih, se pa najdejo pomembni kotički (Begunjščica, Hu- dičev boršt) z nekaterimi endemiti. Ratitovec je predlagan za tipičen gorski krajinski park, saj še ni dostopen s prometni- cami. V njegovi bogati flori so redke vrste: Potentilla nitida L., Gentiana lutea subsp: symphyandra Murb., Lilium carniolicum Bernh., med favno na redke gorske vrste (Lyrurus tetrix L.). Uden boršt med Tržičem in Kranjem je re- dek ostanek strnjenega borovega gozda v ravnini. Njegovo vrednost povečuje pisana primes mnogih drugih vrst in bogat zeliščni sloj ter številni studenci. Žal ga je februarja 1984 močno prizadel vetrolom. Kaže, da taki udarci za to biocenozo niso redki, saj je bilo podobno pred štirimi desetletji. 21 1.3 Spomenik oblikovane narave Lepote žive narave v krajini človek posku- ša poudariti tudi z likovnim in arhitektonskim oblikovanjem njenih elementov. Primer lepo urejenega parka v krajinskem slogu je ob gradu Brdo pri Kranju (številne drevesne vrste, več ribnikov). Žal je družba s protokolom odredila tako, da je park na- vadnemu smrtniku težko dostopen. 1.4 Naravni rezervati Pri živi naravi človek svoj neposredni ob- stanek vse bolj opira na klone žit, krompirja, govedi, sadja ipd. Tudi obnovo gozdov po- gosto podpiramo s potomci razmeroma oz- kega kroga elitnih osebkov. Hkrati pa se vse bolj zavedamo, da živi svet še zdaleč ni tako enoličen. Narava ubira zapleteno razvojno pot s številnimi, nam nepoznane povezanimi procesi in s prav vsemi osebki. Prav zato, da bi ohranjal to pestrost, da bi spoznaval procese, da bi se učil, človek sku- ša določene ekosisteme in s tem biocenože zavarovati pred svojim posiljevanjem. Edinstven biotop so barja na Jelovici. Barje Ledina je najjužnejše visoko barje srednje Evrope. Občasno poplavljena kotanja, moč­ virje, šotno in gozdno barje so življenjski pro- stor za številne redke rastlinske (Dosera ro- tundifolia L, Oxycoccus palustris L., Carex pauciflora Lightf) in živalske vrste. Hudičev boršt je osamelec bukovega goz- da na strmem južnem pobočju Zaplate (n. v. 1300 do 1400 m, površina okrog 6 ha). Je po- memben študijsko-raziskovalni objekt gozd- ne vegetacije in izreden estetski element ob- sežne krajine. Z občinskim odlokom je uvr- ščen med gozdne rezervate. Zaenkrat so gozdarji prišli še najdlje pri iz- ločanju, ovrednotenju, varovanju in rabi na- ravnih rezervatov. Na območju GG Kranj je 19 gozdnih rezervatov na različnih specifič­ nih rastiščih s skupno površino okrog 500 ha. Terenski gozdarji so jih izločili s pomočjo so- delavcev VTOZD za gozdarstvo in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, da bi služili za proučevanje nara v nih procesov v nem ote- nih ekosistemih, kot primerjalna osnova za raziskave človekovih vplivov na okolje, za ohranjanje bogastva ekosistemov, vrst in ge- netskih zasnov ter za učenje gozdarjev in tudi drugih. V rezerva tih je prepovedano gospo- 22 darjenje, rekreacija in vse dejavnosti, ki bi vplivale na nemoten razvoj ekosistema. Nekatere lokacije so skoraj nedotaknjene, nekatere se zaraščajo, na nekaterih se je go- spodarila. Tako bo možno opazovati procese nastajanja gozda, njegovo umiranje, vračanje v naravno obliko, popolnoma samostojen raz- voj ipCI.. S tem bi znanstveno ovrednotiti spoz- nanja in izkušnje kmečkega človeka, ki jih je zbiral skozi stoletja. 2. POMISLI Odstotek varovanega narave je majhen. Na današnji stopnji razvoja se ga verjetno ne da bistveno povečati. Ali naj od človeka v odmaknjeni hribovski krajini zahtevamo, da ~aj nam na ljubo živi še . naprej tako kot sedaj? Ce nam on s svojim od- nosom do žive narave daje tisto, kar pogre- šamo v svojem okolju in zaradi česar ga obiskujemo, mu moramo nadomestiti tisto, čemur bi se moral odrekati, da bi vztrajal. Ali naj odženemo iz nedotaknjenih kotič­ kov vse ljudi in jih ljubosumno ogradimo za redke strokovnjake, ki edini celostno pozna- jo njihove prave vrednote? Vsi imajo pravico do njih Vendar jih zaradi neznanja ne znajo prav rabiti. Danes večinoma približamo lju- dem take kotičke z urejanjem za čim množič­ nejši obisk. Pri tem pozabljamo, da nas sem vleče prav neurejenost, divjina, prvobitnost. Kaj se zgodi, če ljudje dobesedno spreje- majo naravo za svojo, kaže (morda pregrob) primer vzhodnega obrobja Kranja. Z intenziv- no rekreacijo, izkoriščanjem in vrtičkarstvom so se gozdički spremenili v stebrišče s prste- nim podom. Ne, taki kotički bi morali posredno postati sestavni del našega vsakdana. Strokovnjaki bi se v njih učili. Na podlagi spoznanj bi sprva z besedo in sliko, morda pa pozneje tudi ne- posredno, predstavili in razložili sodelav- cem, prijateljem, znancem, vsej družbi, njihov pomen in izsledke raziskav. Izkušnje pa bi sproti vnašali v odnos z naravo. Tej poti smo se najbolj resno približali prav gozdarji. Zaradi izkušenj, zaradi dolž- nosti, ki nam jih nalaga družbena skupnost in ker smo prisotni na največjem delu prostora, moramo biti v tej dejavnosti najbolj aktivni, iskreni in učinkoviti. Najbolj množična ljubi- teljska dejavnost, ki ubira podobno pot, je na- ravoslovna rekreacija. S tako naravnanim odnosom se sicer neko- liko povečuje odstotek žive narave, ki jo va- rujejo zakoni in odloki. Vendar ni važno, ko- liko varujemo, temveč kaj in zakaj. Ne zato, da bi ograjevali naravo pred človekom, am- pak da bi okrepili ekološko zavest. Tako bo- mo lažje posnemali (še ne) »zavarovanega hribovca« in njegovo - čeprav nočemo pri- znati- pravo pot. Le s to zavestjo in ne z od- loki bomo lahko trajno varovali vse naše oko- lje. Razveseljivo je, da se ekološko prosvet- ljenstvo krepi na vseh področjih človekove dejavnosti. Prav ekologija postaja tisti medij, ki omogoča sporazumevanje med uporabni- ki prostora in dobrin žive narave. Le tako bo mogoče premagati občinske meje (npr. Be- gunjščica, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, jelovška barja, Ratitovec, Porezen, kompleks Davča so na ozemlju dveh ali več občin). Le tako bosta tudi trda ekonomija in ekologija našli skupen jezik. Nosilec teh · dveh nasprotij je človek. Med naštetimi objekti in lokalitetami je ma- lo pravno zaščitenih (kostanji pri Hudem, bo- bovška jezerca, kranjska sekvoja, kanjon Kokre, gozdni rezervati). Deli žive narave z visokimi vrednotami so se ohranili do danes predvsem zato, ker so izredno zanimivi (drevesa) ali pa dosti odmaknjeni od člove­ kovega vpliva. Seveda pa to ne pomeni, da bo tudi v bodoče tako. Dovolj je le trenutna zaslepljenost, ki trajno izniči vrednote okolja (primer Zarice). Nevarnosti je dovolj: širjenje in posodab- ljanje prometne in energetske infrastrukture, visokogorska smučišča, izsuševanje, brez- vestna urbanizacija. Živo naravo v njenih biotopih ne varujemo zato, da bi preživela, ampak da bi preživeli. vsi skupaj. Zato jo nekaj zavarujmo že danes. LITERATURA: 1.:· Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za spomeniško var- stvo, Ljubljana, 1976 2.: Dolžanova soteska- strokovne osnove za raz~ glasitev, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1986 3.: Dokumentacija in navodila za gozdne rezer- vate pri GG Kranj 23 OXF.. 919 Krajina se spreminja Dialektično gledanje na živo in mrtvo nara- vo ni odkntje našega časa. že stari Grki so poznali pregovor: »Vse se spreminja« (Panta rhei). V primerjavi z obdobjem Grkov pa se odvija življenje danes še precej hitreje. Ne le 24 promet in drugo gospodarstvo, temveč tudi prostor, v katerem živimo in ki je usoden za naš razvoj in ob~toj, se skokovito spreminja. Najbolj »slikovito« pa lahko razmišljamo o na- stalih prostorskih spremembah ob fotograf- skih posnetkih nekega kraja, ki je ponovno posnet po večletnem obdobju. Za ilustracijo predstavljam dva posnetka: sposojeni foto- grafiji alpskega kraja Halde, posneti pred l. in 2. svetovno vojno in dva posnetka krajine pri Ljubljani IZ zadnjih desetletij, ki sem ju po- snel iz cerkvenega zvonika v Dolu. l. TURISTIČNI KRAJ HALDE Iz primerjave obeh posnetkov je razvidno, da se je po štiriindvajsetih letih na hribu za vasjo občutno zmanjšala erozija, pobočja pa se zaraščajo z gozdnim drevjem. Erozija je gotovo nastala zaradi pretirane sečnje in pa- še zelo verjetno že v prejšnjem stoletju (preJšnjih stoletjih). Na mlajšem posnetku vi- dimo novo zgrajene in adaptirane zgradbe, kar priča, da se razvija turizem, ki nudi do- mačinom lažji zaslužek kot pašništvo. Morda pa sprememba le ni nastopila samo zaradi ekonomskih .momentov in je bila pri domači­ nih prisotna tudi naravovarstvena zavest? 25 Halde 1912 Halde 1936 26 .. ' 2. KRAJINA PRI DOLU Na panoramskem posnetku iz septembra 1964 je v ospredju vidna gradnja zasavska cesta pri Dolu pri Ljubljani. V ozadju so me- šani borovi gozdovi, ki poraščajo južna po- bočja Ajdovščine in drugih nižjih vzpetin. Na drugem posnetku, ki je napravljen oktobra 1982 so opazne številne spremembe, kot so: - A, »nova cesta« s podvozom. Kljub ben- cinski krizi in draginji bi si današnji avtomo- bilski promet tu le težko predstavljali brez te ceste. - B, Vasici Zaboršt in Zajelše sta se v osemnajstih letih močno povečali. Nove hiše so »Zrastle« na · robu gozda, vendar ne na gozdnem, temveč na kmetijskem zemljišču. - C, mlado drevje s piramidalnimi vrhovi je višje in ima okrogle krošnje. - D, gozd prodira na kmetijske površine. - E, mlajša poseka se v tem času še ni za- rastla. Pa tudi nove pose ke iz te razdalje niso opazne, pa čeprav je bilo posekanih med tem v gozdovih na stotine (tisoče) kubikov. Nekaj tudi za ostrešja hiš, ki so na posnetku. - F, razširjen del pokopališča v Dolu lah- ko prištejemo tudi med tiste nove objekte, ki nam jemljejo rodovitno polje. V sestavku »Fotografija in fotokontrolna metoda v gozdarstvu«, ki je bil objavljen leta 1981 v Gozdarskem vestniku, je bila izrečena tudi pobuda gozdarjem za zbiranje in ustvar- janje takih posnetkov. Na zadnji panoramski fotografiji spremembe v gozdu skoraj niso opazne, bolj se spreminja širši prostor. Kraji- narstvo pa pravzaprav tudi sodi v domena gozdarjev. Poziv uredništva, ki je bil izrečen na koncu omenjenega članka, da bodo vse uspele tovrstne posnetke, ki ponazarjajo spremembe v gozdu in pokrajini z veseljem sprejeli in objavili pa bo gotovo še v bodoče aktualen. Lado Eleršek 27 OXF.: 423.3/.4 : 412 Koncepti gojenja gozdov na Idrijskem so bili neustrezni Viktor Klanjšček* V 2. številki Gozdarskega vestnika 1985 je urednik G. V. v polemični rubriki »Z enim za- mahom« komentiral razgovor novinarja TV z gozdarji SGG o vzrokih in posledicah žleda v idrijskih gozdovih. Na koncu članka je kritič­ no pripomnil: »Kljub vsemu pa bi bilo mogo- če le vredno razmisliti, ali so bili gojitveni koncepti v teh gozdovih res najustreznejši«. Za dogmatika je lahko takšno vprašanje sporno, za dobrega gospodarja pa je popol- noma logično. Na izziv je dr. Franjo Kordiš, kot usmerjevalec novih metod gojenja goz- dov v Idriji, objavil v 7.-8. številki Gozdarske- ga vestnika iz leta 1985 članek »Ali idrijske- mu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«. Članek je obširen, na nekatera bistvena vprašanja pa ne daje odgovorov. Da bo pojav obdelan objektivno, je potrebno, da se pro- blem žleda na Idrijskem osvetli tudi z druge- ga zornega kota. Žled se sicer ne pojavlja po- vsod in tudi na ogroženih predelih se pojav- lja periodično, vendar, kjer udari, udari tr'do, njegove posledice je čutiti desetletja. l. PODATKI IZ UREDITVENIH NAČRTOV Živo srebro so odkrili v Idriji leta 1497. Leta 1678 je rudnik prešel v last avstrijske države. S pričetkom rudarske dejavnosti so pridobili na vrednosti tudi idrijski gozdovi. Rudnik je potreboval hlode, jamski les ter drva in oglje za žganje rude. Da bi se dosegla trajnost v pridobivanju lesa, je cesarski dvor že zgodaj pričel izdajati predpise o urejanju in izkoriš- čanju idrijskih gozdov. Prvi »patenti« se ome- njajo že v 16. stoletju, prvi ureditveni načrt za * Dr. V. K. dipl. inž. gozd. Ul. Tolminskega punta 3a, 65220 Tolmin, YU. 28 idrijske gozdove je bil sestavljen leta 1724. V arhivu Gozdnega gospodarstva in idrijskega muzeja so ohranjene gospodarske knjige in nekateri ureditveni načrti za idrijske gozdo- ve od leta 1879 naprej. Nestor naših urejeval cev, dr. Rudolf Pipan, je zapisal v svojem poročilu k prvemu povoj- nemu ureditvenemunačrtu leta 1956: »Nikjer na slovanskem jugu nimamo tako starodav- nih podatkov, kako so se uveljavljala načela racionalnega gospodarjenja z gozdovi.« Jedro kompleksa gozdov je v začetku predstavljal vzhodni del gozdov, ki je bil bliž- je rudniku. Zahodni del gozdov je bil last go- sposke iz Sv. Križa, nato pa grofa Attemsa. Leta 1775 so bili tudi ti gozdovi priključeni k idrijskemu državnemu kompleksu. V se te gozdove, posebno pa zahodni del, so zelo bremenili pašni in lesni servituti. Citirajo se cesarski dekreti iz leta 1660 in tudi kasneje, s katerimi se prepoveduje pustošenje gozda. Težko bi v tem času govorili o kakšnih kom- paktnih in homogenih gozdovih, saj pašni in lesni servi.tuti prinašajo s seboj razbitost in nehomogenost sestojev. Zaradi pašnih servi- tutov tudi obstoj pragozdov na večjih površi- nah ni verjeten. Servituti so bili dokončno od- pravljeni leta 1842. Metod gospodarjenja pred 400 leti seveda ne moremo istovetiti z današnjimi. Način go- s·podarjenja je nihal med prebiralnirn in eno- dobnim gozdom. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bil 16 let v veljavi celo predpis o golosečnji in o umetnem pogozdovanju s sa- dikami iglavcev. V drugi polovici prejšnjega stoletja je na 15 % površine bil prebiralni gozd, na ostali površini pa so bili enodobni sestoji, ki so jih obnavljali po principih zastor- ne sečnje. Iz tega· razdobja je ohranjeno po- ročilo Kranjskega gozdarskega društva o ekskurziji v Idrijo ( l ). Poročilo se pohvalno iz- raža o načinih gospodarjenja in eksploatacije gozdov na Idrijskem. Udeležba iglavcev v celotni zalogi je bila takrat 33 %. Leta 1889 so celotni gozdni kompleks raz- delili na dve enoti. Enota Idrija 1 je zajela vzhodni del gozdnega kompleksa, Idrija II pa zahodni del kompleksa. Ta razdelitev se je ohranila do danes. Pod Italijo (1919-1943) so zadržali doteda- nji način gospodarjenja. Sečnje so bile zmer- ne·. V tem razdobju je bil izdelan le en uredit- veni načrt (1929). Ne v ureditvenih načrtih in ne v gospodar- skih knjigah ni zaslediti, da bi do leta 1945 id- rijske gozdove prizadel žled. Tudi ustno izro- čilo ne ve nič povedati o tem. Obdobje Let. Predpis sečnje 1879-1919 40 1 ,092.638 m5 1920-1944 25 647.114 m3 1945-1954 lO x Zanimivi so podatki o obsegu sečnje od le- ta 1879 do leta 1966. Registrirani so bili na- slednji poseki: Poseka no V% Povprečni letni posek 987.951 m3 90% 24.700 m3 637.044 m3 98% 26.482 m3 307.793 m3 30.779 m3 Iz te tabele lahko ugotovimo, da niti av- leta 1965 in leta 1975. Iz prvega elaborata, iz strijski in ne italijanski upravitelji niso preko- leta 1955, povzemamo podatke o gozdnih po- račevali predpisanih sečenj. Po osvoboditvi vršinah in lesnih zalogah: so se ureditveni načrti sestavljali leta 1955, Gospodarski razred Idrija 1 Idrija II Skupaj V% Enodobni gozdovi 2.496 ha 2.691 ha 5,467 ha 76% Prebiralni gozdovi 229 ha 563 ha 792 ha 11% Varovalni gozdovi 476ha 421 ha 897 ha 13% Skupaj: 3.201 ha 3.945 ha 7.146 ha 100% Poročevalec za oba elaborata iz leta 1955, dr. Pipan, je poudaril naslednje značilnosti : Enodobni gozdovi so prezreli. V VI. dobnem razredu (iznad 100 let) je bilo v Idriji I 31,4% površin, pri Idriji Il pa 30,6 %. Pri normalnem razporedu bi v VI. dobnem razredu smelo biti 16,6 % površin. Prebiralni gozdovi so imeli v primerjavi z enodobnimi gozdovi mnogo večjo hektarsko zalogo (327 :195m3 ) in skoraj dvakratni pri- rastek (6,27 m3/ha :·3,69 m3/ha). Dr. Pipan pravi dobesedno: »Prednostni raznodobnega gozda proti enodobnemu se pokazujejo v tako močni luči, da iz tega mo- ramo izvajati posledice tudi za bodoče.« Enota Iglavcev Listavcev Skupaj % iglavcev Idrija 1 Idrija II 329.631 m3 228.732 m3 299.041 m3 658.013 m3 628.564 m3 886.751 m3 52,4% 25,8% Skupaj: 558.269 m3 957.054 m3 1.515.305 m3 36,8% Za pomladitev sestojev je načrtovalec dal naslednje navodilo: >>Sestoj naj se ne odpira prehitro in ne na prevelikih površinah, kajti takšna sečnja bi favorizirala pomladitev z bukvo. Uporabi naj se sečnja v obliki oken, ki bi se postopno širila. navzven. Takšno pomla- jevanje bolj prija jelki. Z uporabo ustrezne oblike pomlajevanja, z dodatnim pogozdova- njem in z ustreznim redčenjem naj se zasle- duje cilj, da bi se udeležba iglavcev v lesni zalogi dolgoročno dvignila pri Idriji I od 52 na 70 % in pri Idriji II od 26 na 60 %.« Po ureditvenem načrtu iz leta 1975 so bili podatki o lesnih zalogah naslednji: Enota Iglavcev Listavcev Skupaj % iglavcev Idrija 1 321.549 m3 430.404 m3 751.944 m3 42,8% Idrija II 186.098 m3 602.471 m3 788.682 m3 23,6% Skupaj: 507.647 m3 1.032.875 mJ 1.540.526 m3 33,0% 29 če primerjamo podatke iz leta 1975 s po- datki iz leta 1955, lahko ugotovimo, da je na- čin gospodarjenja v teh 20 letih potekal v na- sprotju s smernicami iz načrta v letu 1955. To se vidi iz naslednjih dejstev: - delež prebiralnih gozdov je bil do leta 1975 zmanjšan skorajda na ničlo, - uporabljali so se koncepti gospodarje- nja (način pomladitve., redčenja), ki so favori- zirali razvoj listavcev. V 20 letih se je ud~ležba iglavcev v lesni zalogi znižala: Enota Po smernicah Izmere 1955 Izmere 1975 Zmanjšanje igl. Idrija I Idrija II 70% 60% 52,4% 25,8% 42,8% 23,6% - 9,6% - 2,2% Pripomniti je potrebno, da je v tem dvajset- letju bil v Idriji trilcrat žled. Polomil je 180.000 m3 lesne mase, skoraj izključno li- stavce, v pretežni meri na območju eno~~ Idrija II. Če bi k lesni zalogi listavcev prišteli še odstranjeno polomljeno maso (okoli 145.000 m3) bi udeležba iglavcev pri Idriji II zdrknila pod 20 %! Očitno je, da je trend gospodarjenja vodil k zmanjševanju udeležbe iglavcev. 2. PRVI POJAVI ŽLEDU V decembru 1953 se je prvič pojavil žled. Pustošil je predvsem ..,, družbenih gozdovih Idrije, manj pa v zasebnih gozdovih. Nekaj škode je bilo tudi v sosednjih predmejskih in postojnskih gozdovih, vendar bistveno manj kot v idrijskih. Na območjih Idrije I in Idrije II je žled uničill20.000 m3 lesa, skoraj izključno listavce. Žled je pustošil v sestojih na nad- morski višini 700 do l.l OO m. Bolj je bila pri- zadeta enota Idrija II, na katero je odpadlo 85% celotne polomljene mase. Najbolj so bili prizadeti srednjedobn( sestoji. Lomili so se vrhovi, veje, veliko je bilo prelomov v sredini debla, mnogo dreves se je zrušilo s korenina- mi vred. Žled se je pozneje še ponavljal. Po podat- kih dr. Kordiša je leta 1968 podrl 45.000 m3, marca 1975. leta 25.000 m3, novembra 1976. leta 70.000 m3 in novembra 1984. leta 55.00Q m3. Žled se je torej v 31 letih pojavil petkrat, skupno pa naj bi uničil 315.000 m 3 le- sa. Ta številka je prenizko ocenjena. Po po- datkih inž. Krivca (Soški gozdar 111985) je žled 1984. leta uničil 70.000 bruto m3 lesne mase, oziroma 50.405 neto m3. Če to primer- jarno z lesnimi zalogami, moramo tudi polomi- jo spremeniti v bruto m3. Da dobimo realno oceno, moramo navedeni podatek zvišati vsaj za 25 %. Po taki oceni je žled v petih za- 30 mahih uničil okrog 400.000 bruto m3 lesne za- loge gozdnih enot Idrija 1 in Idrija II. Če pri- merjamo polomijo z lesnimi zalogami iz leta 1955, lahko ugotovimo, da je bil obseg polo- miie res ogromen. Zled ni vsakdanji pojav. Pojavlja se perio- dično v predelih, kjer se mešajo vplivi ob- morske in kontinentalne klime. Za nastanek žledu je potrebno, da so v zgornjih zračnih plasteh toplejši zračni tokovi z veliko vlage, ki prinašajo dež; v prizemnih zračnih plasteh pa mora biti temperatura, izpod ničle, drevo mora biti podhlajeno. Če iz višjih plasti prične padati dež, se voda na vejah in drugih delih dreves zaledeni. Prične ~e tvoriti ledeni ok- lep, ki s svojo težo previja drevesa, lomi veje in debla in prevrača cela drevesa. Pojavi žle- du so znani tudi drugod po Evropi. Pri nas so bile pomembnejše kalam\tete v Brkinih in v Liki. O žledu poročajo tudi iz Švice (7). Podrobno raziskovanje geneze žledu ni ra- cionalno, ker ne bomo mogli ničesar spreme- niti. Človek še dolgo časa ne bo imel na raz- polago tolikšne energije, da bi mu uspelo menjavati meteorološke r.azmere in zračne tokove. . To pa ne pomeni, da smo popolnoma ne- močni. Naša dolžnost je, da način gospodar- jenja z gozdovi uredimo tako, da bodo škode v primeru nastanka žledl.J čim manjše. Pro- učevati moramo, kakšni se.stoji so proti žledu najbolj odporni. Sprejeti moramo metode gospodarjenja, ki nam bodo v ogroženi regiji dale najboljše rezultate glede stojnosti gozd- nih sestojev. Stojnost in samostojnost sestoje v nam bo v teh pogojih zagotovila trajnost in ekonomičnost gospodarjenja. 3. O STOJNOSTI SESTOJEV Poznamo samo dva načilla, da se doseže večja stojnost sestaja in večja odpornost proti žledu: a) osnova gospodarjenja. mora biti prebi- ralni gozd; · b) če se želi ohraniti enodobni gozd, je tre- ba formirati mešane gozdo'Je z zadostno pri- mesjo iglavcev. To ni nova modrost. Ozreti se je treba samo k sosedom. Južno od Idrije sta gozdni gospo- darstvi Postojna in Delnice. Tudi pri njih se mešajo mediteranski in ko::1tinentalni zračni tokovi, vendar pa takšnih kalarnitet ne pozna- jo. Sistem· njihovega gospodarjenja je ~olgo razdobje slonel na prebirali1em gozdu. Ce se ozremo k zahodnim sosedom, na Predmejo in na Trnovo, lahko ugotovimo, da je tudi pri njih žled napravil bistveno manj škode kot v Idriji. .' Osnovni cilj gospodarjenja v Trnovskem goz- du je gojenje enodobnih, vendar mešanih gozdov z zadostno primesjo iglavcev. Prebiralni .gozd ima večetažno strukturo. Posamezna drevesa imajo dovolj prostora, da lahko v zemlji razvijejo krepak koreninski sistem, v zraku pa robustno deblo in dobro razvito krošnjo. Tako steblo je odporno proti prirodnim ujmam. V prebiralnih gozdovih je običajno udeležba iglavcev večja, prebiralni način gospodarjenja bolj ustreza pomlajeva- nju iglavcev. Iglavci so odpornejši proti ~ledu kot_l_istav- ci. Ce je obremenitev prevelika, se pn tglav- cu odlomi samo zgornji del vrha. To poškod- bo drevo preboli, mesto loma se zaraste, for- mira se nov vrh. Redko se iglavci prelomijo v sredini debla, tudi prevrnitve celega steb- la so redke. Zakaj so iglavci bolj odporni? Praviloma je steblo vertikalno, veje so bolj elastične, b9lj enakomerno so razporejene okoli debla. Ce pride do žleda, se veje povesijo brez lomlje- n ja. Vsi pritiski delujejo več ali manj vertikal- no proti panju. Pri listavcih je ta situacija drugačna. Kraš- nja je večinoma nepravilna, veje so bolj krhke, habitus debla je velikokrat nagnjen. Če pride do ledene obloge v krošnji, deluje- jo pritiski ekscentrično. Prično se lomiti veje, krošnje in debla, pogosto se zruši celo drevo s koreninskim sistemom vred. V čistem se- stoju listavcev prihaja do pojava, da se obre- menjena drevesa pričnejo oslanjati na sosed- nja drevesa. Tudi ta se pričnejo podirati pod dodatno obremenitvijo, drevesa se rušijo kot domine. Ta pojav je posebno pogost v strmi- nah, kjer so krošnje praviloma ekscentrične, obrnjene proti dnu doline. Pri dobrem opazovanju na površinah polo- mij pri Idriji Il, v Razorih in na Hudem polju, lahko ugotovimo,' da je mešan sestoj listavcev in iglavcev bolj odporen proti žledu kot pa čisti bukov sestoj. Kjer so bili v sestoj vbriz- gani sopi iglavcev, se je podiranje listavcev pred njimi ustavilo. Kmalu po pojavu prvega žledu v idrijskih gozdovih, je dr . Miran Brinar objavil v Goz- darskem vestniku izčrpno študijo z naslo- vom: Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda za razmišljanje o stojnosti buko- vih sestojev (8). V tej študiji, ki ima 19 strani, so navedene ugotovitve, ki si jih velja zapo- mniti. Citiramo značilen odstavek: »Splošne prednosti mešanih gozdov so znane, zato se omejujem le na ugotovitve, ki se nanašajo na stabilnost mešanih bukovih in jelovih gozdov. V arealu obravnavane gozdne združbe je jelka znatno odpornejša od bukve, posebno glede·.poškodb po ledu in snegu. To je ra- zumljivo glede na ustroj krošnje, vrastni kot jelovih vej, koreninskega sistema ter mehan- skih lastnosti njenega lesa. Zato primerna pri- mes jelke močno utrjuje stabilnost sestaja, kjer so jelke čvrsti oporniki, na katerih se ustavlja značilno medsebojno zaporedno na- slanjanje in podiranje bukev. Nadaljnja stabi- lizatorska vloga jelke je, da spričo svojega nagnjenja k tvor bi prebiralne strukture bodi- si samodejno uvaja, bodisi olajšuje gojitelju prevedbo bolj ali manj enoslojnih gozdov v sestoje s stopničasto vertikalno strukturo, t. j. v zgradbo, ki jamči gozdu maksimalno stabil- nost« Dr. Brinar odločno pledira, da je treba iz- vajati visoko redčenje. Visoko redčenje nam poleg drugih ugodnosti povečuje tudi stabil- nost sestojev. Visoko redčenje prija jelki, po- večuje udeležbo iglavcev v lesni zalogi. Torej so že pred 31 leti bila napisana ek- saktna in visokostrokovna napotila, kako naj se v idrijskih ogroženih predelih obvlada žled. 4. GOSPODARSKE POSLEDICE ŽLEDU V petih »rundah« je žled potolkel okrog 400.000 m3 lesa. Če naredimo primerjavo z lesno zalogo, bi ta številka pomenil~ 26 % ce- lotne zaloge obeh enot v letu 1955. Ce pa kot najbolj prizadeto obravnavamo Idrijo II in upoštevamo alikvotni del polomij 340.000 m3, potem polomljena masa predstavlja 38 % ce- lotne zaloge Idrije II v letu 1955. 31 Polomije so potegnile za seboj hude go- spodarske posledice, in sicer: a) Stroški eksploatacije v polomijah so znatno višji, prodajna vrednost lesa pa manj- ša. b) Potrebna so večletna obsežna vlaganja v obnovo opustošenih gozdnih površin. c) Destabilizirana je trajnost gozdnega gospodarjenja. V bodočnosti bo premalo sestojev zrelih za sečnjo, preveč pa mladih sestoje v. d) Ogrožena je kontinuiteta dobave lesa lesni industriji, predvsem lesni industriji v Godoviču. e) Ogrožena je ekonomska stabilnost TOZD Gozdarstvo Idrija, kar bo občutil ko- lektiv TOZD še več desetletij. f) Omajana je ekonomska stabilnost cele- ga GG in gozdnogospodarskega območja. Pojavili so se celo predlogi o razformiranju GG in priključitvi k ekonomsko močnejšim GG. Te teze niso iz trte zvite. Za proračunsko leto 1985 je bilo planirano, da TOZD Idrija ne bo dobil iz skupnih sredstev samo investicij- ska sredstva za sanacijo opustošenih površin, temveč tudi finančno dotacijo za uravnoveše- nje finančnega poslovanja. Iz aktivne TOZD je Idrija postala pasivna TOZD. To stanje bo trajalo precej časa. Za leto 1986 se že pred- videva znatno znižanje sečnje, to pa bo po- tegnilo za seboj zmanjšanje dohodka. Za celotno situacijo je značilno tudi nasled- nje. 30 let je bila TOZD Gozdarstvo Idrija ob- jekt za demonstracijo nege bukovega mlad- ja, gošč, za demonstracijo red čenja itd. Vrstili so se obiski študentskih skupin, prihajale so tudi druge ekskurzije. V logarnico Krekovše so se investirala znatna sredstva, na Krekov- šah se je programirala ustanovitev razisko- valne postaje za področje nege sestojev. V septembru 1986 bo v Ljubljani kongres IUFRO, svetovne organizacije gozdarskih in- štitutov. Predvidene so številne strokovne ekskurzije. Izgleda absurdno, vendar je bila Idrija črtana iz programa ekskurzije za goje- njelgozdov. Prireditelji so verjetno menili, da so v Idriji preveč očitni spodrsljaji s področja gojen ja gozdov, posebno na območju Idrije II, kjer ležijo Krekovše. Objekte, ki smo jih 30 let prikazovali kot vzor sodobne gojitvene tehni- ke, ne upamo pokazati mednarodnemu foru- mu ekspertov s področja gojenja gozdov. Pač pa je Idrija· predvidena v ekskurziji za eksperte s področja eksploatacije gozdov. 32 6. ODMEVI V STROKOVNIH PUBLIKACIJAH Žled in njegove posledice so bili preveč upadljive, da jih ne bi komentirala strokovna javnost Kot smo že omenili, je zelo tehtno štu- dijo objavil dr. Brinar v Gozdarskem vestniku (8). Dr. Pipan je v svojih poročilih za ureditve- ne elaborate leta 1956 zahteval, da se pojav in posledice žledu statistično obdelajo. V Soškem gozdarju št l/1986 je bil objav- ljen članek inž. Krivca, vodje službe za eks- ploatacijo gozdov pri SGG in članek inž. Bla- ja, vodje TOZD Gozdarstvo Idrija. Članek inž. Krivca je faktografski, podrobno obdela ob- seg polomije iz leta 1984 po količinski in vrednostni strani, predloži okvirne stroške sanacije itd. Članek inž. Blaja ima emocional- ni prizvok. Kot je bilo omenjeno na začetku, je v 2. šte- vilki Gozdarskega vestnika inž. Kmecl ko- mentiral oddajo o idrijskem žledu na televi- ziji in izrazil dvom, ali so res bili gojitveni kon- cepti najustreznejši. Ob ponavljajočih se žle- dovih je strokovna javnost začela postajati bolj kritična . V 7.-8. številki Gozdarskega vestnika 1986 je izšel članek dr. Kordiša z naslovom »Ali id- rijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požle- da«. Dr. Kordiš že 37 let usmerja gospodar- jenje v gozdnih kompleksih Idrije in daje tudi koncepte za načine gojenja teh gozdov. Je to- rej kompetentna oseba, ki lahko da odgovo- re na vprašanja, ki jih je začela postavljati strokovna javnost. Pričakovali smo odgovore na naslednje probleme: - Kakšni so bili osnovni koDcepti gojenja gozdov na Idrijskem v preteklih 40 letih? - Ali smo napore v gojenju gozdov v tem razdobju usmerili k cilju, da se poveča stoj- nost sestojev in odpornost proti žledu? - Kakšni ukrepi naj se podvzamejo v bo- dočnosti, da se zmanjša nevarnost poškodb po žledu? Povedati je treba, da članek ni izpolnil na- ših pričakovanj . Avtor se je izog11il poročilu in komentarju o načinu gospodarjenja v zadnjih 40 letih. Glede ukrepov za bodočnost je po- novil stališča dr. Brinarja, ki so bila zapisana že pred 31 leti. Potrebno je, da članek komentiramo neko- liko podrobneje. Videti je, da je bil naslov članka izbran pod vtisom depresije. Idrijskim gozdovom ne gro- zi uničenje, njihova eksistenca ni ogrožena. Gozd je izredno odporna in ofenzivna združ- ba. Kot primer naj navedemo, da je v letu 194 7 bilo v občini Tolmin registrirano 27.928 ha gozdov, leta 1984 pa že 46.420 ha. V 38 letih se je gozdna površina povečala za 68 %. Vodila se je tudi ustrezna politika (odprava koz, preseljevanje kmečkega pre- · bivalstva v dolino). Tudi na površinah, opu- stošenih po žledu v Idriji, se bo gozd ponovno razvil, niti ne bistveno drugačen kot je bil prej. Problem torej ni eksistenčne, temveč ekonomske narave. Na opustošeni.h površi- nah bo za več desetletij odpadla sečnja, zmanjšal se bo dohodek. To pa so zadeve, ki bodo prizadele kolektiv in narodno gospo- darstvo, ne pa eksistenco gozda. Članek ni konsistenten. V njem· so prazni- ne, vprašljive so nekatere trditve, ki prihajajo ponekod v kontradikcijo. Podatki o količini poškodovanega lesa so podani v neto m3. Če hočemo izva}3.ti primer- jave z lesnimi zalogami, jih je treba transfor- mirati v bruto m3. Pri tem se ne sme pozabiti, da v polomijah ni odpadek 12 in 15.·%, temveč iznad 25%. Razlago o nastanku žledu je verjetno pri- speval meteorolog. Na oko je .strokovna. Vendar se človek vpraša, kako bqmo z adia- batarni obrazložili nastanek žledu v Brkinih? Bolj sprejemljiva je obrazložitev, ki jo je po- dal dr. Andrej Hočevar (ll). Sicer pa pod- robno razglabljanje o vzrokih nasta'nka žledu za gozdarje ·ni racionalno, ker tega pojava ne moremo preprečiti. Prilagoditi pa moramo naše metode gojenja gozdov, kot je že bilo omenjeno. V opisu predvojnih načinov gospodarjenja je več trditev, ki nimajo prave osnove. Ni do- kazov, da so v prejšnjih stoletjih bili na teh po- vršinah pomembnejši pragozdovi . bukve in jelke, vsaj na območju enote Idrije II ne. Na- sprotno, anali poročajo o izredno močnih ob- remenitvah s pašnimi in lesnimi servituti, ki so bili razvezani šele sredi prejšnjega stoletja. Tako gospodarjenje prinese s seboj hetero- gene, pretrgane sestoje. Vprašljiva, če ne kontradiktomi3., je tudi trditev o večstoletnem velikopovršinskem gospodarjenju in o velikopovršinskih eno- dobnih sestojih bukve, brez jelke, ki so nC!_m jih zapustili naši predhodniki. Avtor sam na- vaja, da je Ministrstvo z Dunaja predpisalo iz- vajanje skupinske postopne sečnje, ki naj bi pripomogla k uspešnejši pomladitvi jelke, da je bila od istega organa predpisana saditev iglavcev, da je bilo po celi površini precej lo- kalnih majhnih drevesnic za jelko, da se je iz- vajala setev jelke itd. Kolikor vemo, so se v tem razdobju navodila skrbno izvajala, ne kot danes, ko se navodila dajo v predal, izvaja pa se nekaj drugega. Cilj gospodarjenja je bil že takrat ustanovitev heterogenih sestojev z do- voljno primesjo iglavcev, ne pa formiranje velikopovršinskih čistih sestojev listavcev. Da so bili iglavci kar dostojno zastopani, se vidi iz podatkov prvega povojnega ureditve- nega elaborata leta 1956. Pri Idriji 1 je bila udeležba iglavcev 52 %, pri Idriji II pa 26 %. Iz opisa sestojev v letu 1955 smo izločili podatke o prostorski razporeditvi iglavcev za vse odseke v Idriji II: - na 1 % skupnih površin (samo 4 odseki) ni bilo iglavcev; - na lO% skupnih površin je bilo iglavcev do 1.0 %; - na 89 % skupnih površin je bilo iglavcev več kot 10%. To pa je že solidna baza iglavcev na celot- ni površini. Razloge za osiromašitev z iglavci moramo bolj iskati v povojnem gospodarje- nju, ne da valirno krivdo samo na naše pred- hodnike. Avtorju ne bi mogli oprostiti praznine, da skoraj nič ne pove o metodah gospodarjenja in gojenja gozdov v zadnjih 40 letih. V enem stavku navede, da se je izvajalo redčenje in v drugem, da se je pogozdoval o s smreko pri sanaciji ogolelih površin. Po kakšnem siste- mu so se izvajale sečnje in pomlajevanja, kakšni so bili cilji redčenja, ali se je stremel o za tem, da se poveča udeležba iglavcev, kakšen je bil obseg in uspeh teh del - o tem ne izvemo skorajda nič. In vendar bi analize dosedanjega dela morale biti osnova za raz- predanje predlogov za gospodarjenje v bo- dočnosti. Ce teh logičnih sekvenc ni, potem bralec lahko z upravičenostjo dvomi tudi v zaključne predloge. Tudi če so bile storjene napake, je to potrebno navesti, tudi na napa- kah se učimo. Enostaven preskok tega obdo- bja je z znanstvenega stališča nedopusten. Avtorjevi zaključni predlogi so umestni, vendar niso bazirani na lastnih izkušnjah, temveč predstavljajo ponovitev napotil dr. Brinarja, ki so bila zapisana že pred _31 leti. 6. GOSPODARJENJE Z IDRIJSKIMI GOZDOVI V ZADNJIH 40 LETIH Prvih osem povojnih let je poteklo v izpol- njevanju sečnih zadolžitev za pokrivanje po- večanih družbenih potreb. Postopno so se 33 sekali prezreli sestoji. Konec leta 1953 je sle- dil šok ob prvem žledu. Pospravljanje polo- mij je trajalo dve leti. Istočasno so se pričela sanacijska dela. Ogolele površine so se so- razmerno hitro zasemenile z listavci, preosta- le čistine so se zasadile z iglavci. Obsežna sa- nacijska dela so potegnila za seboj večje za- nimanje za gojenje gozdov. Posebna pozor- nost se je posvečala gojenju mladja in čišče­ nju gošče. Pričela so se izvajati tudi druga gojitvena dela, predvsem redčenja. Za osno- vo gospodarjenja je bila sprejeta skupinska postopna sečnja. Ugotoviti pa je treba, da se povsod ni gospodarila z enako intenziteto. Zanemarjali so se nekateri predeli Idrije II. V tem razdobju se je pričelo uvajati gojit- vene načrtovanje. Gojitvene načrtovanje je lahko koristno. Zal pa se je istočasno po tujih vzorih pričela kampanja gojenja listavcev. Niso se pred tem napravile analize, ali so te metode na naših rastiščih gojitvene in eko- nomsko ustrezne. Pozabljena so bila napotila · iz ureditvenih elaboratov, naj se dolgoročno udeležba iglavcev dvigne pri Idriji 1 na 70 %, pri Idriji II na 60 %. Pozabljena so bila napotila dr. Brinarja, da mora biti naša glavna skrb, da z večjo primesjo jelke dvignemo stojno st se- stojev. Prevladala je obsesija gojenja kvali- tetne bukve za luščence z izdatno primesjo jesena in javorja. Vsa boljša rastišča so bila rezervirana za takšen način gospodarjenja. Značilna je situacija z revirjem Razori (300 ha, 1000 m nadmorske višine). Tu je bila še nedavno tudi lokalna drevesnica. Razori so vedno imeli solidno udeležbo iglavcev (nad 25 %). V sedanji generaciji so bili iglavci deloma potisnjeni v spodnjo etažo. Svetovali smo, naj se izvede visoko redčenje, naj se da iglavcem več svetlobe. Gojiteljem pa je bila nadstojna bukev bolj zanimiva, moral je priti žled, da so ti iglavci končno le prišli do svet- lobe. Kakšni so bili cilji gospodarjenja z Razori, je · zapisano v knjigi prof. dr. Mlinška »Spro- ščena tehnika gojenja gozdov na osnovi ne- ge« (9). Na 49. strani je citirano za Razore: »Gojitveni cilji: stabilen bukov, javorjev de- beljak s čim popolnejšo mrežo izbrancev in s pospešeno akumulacije prirastka na izbra- nih furnirskih bukovih in javorjevih osebkih.« Na takšen program gospodarjenja v Ra- zorih bi imeli naslednje pripombe: 1. V gozdnogojitvenem načrtovanju se je kratko malo prezrle, da so Razori v ogrože- nem predelu zaradi žledu. V Razorih bi mo- ral biti poseben režim gospodarjenja, ki bi 34 povečal stojnost sestoje v. V si trendi bi morali biti usmerjeni v povečanje udeležb~ jelke, ne pa v gojenje furnirskih hlodov bukve. Vlo- ga jelke glede dviga stojnosti in vrednosti sestojev je v tem programiranju izničena. Na- rava je to .enostransko orientiranost kaznova- la in je ob lanskem žledu uničila večino bu- kovih čistih sestojev v Razorih. 2. Postavlja se tudi popolnoma gospodar- sko in ekonomsko vprašanje: kakšna naj bo perspekhva gojenja čistih sestojev listavcev za furnir na nadmorski višini 1000 m? V dru- gačnih klimatskih in ekonomskih pogojih (recimo v Švici, na Danskem) in na bistveno nižji nadmorski višini, je tako gospodarjenje lahko smotrno, v Razorih pa ne. Bukova dre- vesa v Razorih so bila samo na videz lepa, krošnje so bile slabo formirane, prirastek ni opravičeval vloge gojenja hlodov za furnir. Sicer pa. je narava sama najbolj kvalificirano verificirala neustreznost uporabljenih kon-· cepcij. Lanski žled je temeljito opustošil tudi Razore. Namesto za furnir je bukev odšla v iverko po znatno nižji ceni. Pri prebiranju knjige prof. dr. Mlinška pri- de človek do šokantne ugotovitve, da termin in pojem mešanega gozda ni nikjer omenjen. Kot da ni pomembno, če bomo kot rezultat nege dobili trepetliko, brezo, jerebiko itd. Ko uvajamo mladega strokovnjaka v tehniko ne- ge in redčenja·, mu moramo dati napotilo, kaj naj odkazuje, čemu naj daje prioriteto, kakš- na naj bo zmes b9dočega sestoja. Vloga me- šanega gozda je tako pomembna, da v takšni publikaciji ne bi smela izostati. Starejši stro- kovnjaki vedo, da imajo mešani gozdovi li- stavcev in iglavcev naslednje prednosti: - da so bolj odporni proti boleznim in in- sektom, - da so bolj odporni proti ujmam, - da imajo v našem konkretnem primeru večjo stojnost in so bolj odporni proti žledu, - da imajo višjo ekonomsko vrednost v primerjavi s sestoji čistih listavcev. Leibundgut v svoji knjigi Waldpflege (12) zelo precizne opredeljuje funkcije mešane- ga gozda in vlogo gojitvenih ukrepov pri kre- pitvi odpornosti gozdov. Na strani 61 navaja prednosti mešanega gozda: - koreninski sistem in sistem krošnje je v več horizontih, kar omogoča večjo produktiv- nost in večji donos, - mešani gozdovi so bolj odporni proti na- ravnim nesrečam. Na strani 87 navaja pod poglavjem naloge gojenja gozdov: Važno je, da se prouči mož- nosti škod zaradi klimatskih razlogov, zaradi divjadi, zaradi bolezni. Že vnaprej je treba določiti ustrezne načine gojenja gozdov. Na ta način se ve6no škod prepreči že vnaprej, prihranijo se stroški. Ti ukrepi se pričnejo že pri izbiri mešanja drevesni.h vrst, to se dose- že z ustreznimi. metodami nege gošče in red- čenja. S praviln.irni ukrepi se v večini prime- rov dajo preprečiti snegolomi in vetrolomi. Obdelava teh problemov je v knjigi prof. Mlinška izpuščena. V časih se pod plaščem znanosti vse preveč izživljamo z verbalizmi. Manipuliramo s splošnimi pojmi o dvigu kva- litete, o dvigu donosnosti, konkretno pa ne opredelimo, kaj si pod temi pojmi zamišljamo. Dogajalo se je, da so nekateri študenti pri vajah na Krekovšah odrezovali vršičke smrek v gošči. Tako so si verjetno predstav- ljali pasus na str. 61 o obglavljanju nezažele- nih osebkov v gošči (9). Verjetno jim ta pro- blem ni bil dovolj konkretno obrazložen. Da cilji gospodarjenja v povojnem gospo- darjenju z idrijskimi gozdovi niso bili pravilno zastavljeni, se vidi tudi v občutnem zmanjše- vanju udeležbe iglavcev. Zaradi znižanja udeležbe iglavcev se je napravila naslednja škoda: - zmanjšala · se je ekonomska vrednost gozdov, - zmanjšala se je stojnost sestojev v pre- delih, ogroženih po žledu. Točni so zakijučki v članku dr. Kordiša, da je treba vnašati jelko in dvigati stojnost se- stojev. Pribiti pa je treba, da se v preteklih 30 letih ni gospodaril o po teh smernicah, to je bi- lo razdobje intenzivne nege bukve. Do pre- obrata v miselnosti je prišlo šele leta 1985, potem, ko je žled petkrat pokazal svojo supe- riornost. Konec leta 19"76 je bila opravljena dvo- dnevna eksku.rzija strokovnjakov SGG v Klausen-Leopo_ldsdorf v Wienerwaldu v Avs tri ji. Direktor gozdne uprave inž. Hans Fraisl je teoretično in praktično prikazal na- čine gospodarjenja. Posebno pozornost je posvetil negi gozdov, redčenju in vnašanju jelke. Praktično so bile prikazane metode setve jelovega semena, majhne lokalne dre- vesnice, za katere skrbi sam gozdar, metode pogozdovanja in zavarovanja sadik itd. V Wienerwaldu so ugodnejši pogoji za vzgojo kvalitetne bukovine kot pri Idriji 11 in vendar so vnašanju jelke posvetili večjo pozornost. Od demonstriranih metod se v Idriji ni nič apliciralo. 7. NEGACIJA EKONOMSKIH PRINCIPOV Dogaja se, da čisti gojitelji gozdov niso do- volj zainteresirani za ekonomske efekte go- spodarjenja, ali pa jih celo podcenjujejo (slabokrvni ekonomisti gozdarji! - str. 79, lit. 9). Na tem področju bi moralo priti do preob- rata, upoštevati bi se morali tudi ekonomski cilji gospodarjenja. Na primer: Pri stališču, naj se na terenih 1000 m nad morjem gojijo kvalitetni sestoji bukovine, je moral biti iniciator prav gotovo prepričan, da so takšni sestoji vrednejši od sestojev iglavcev. Videti je banalno, vendar je potrebno, da napravimo kratko kalkulaci- jo:· Na III. bonit. razredu je zaloga BU 403m3 bruto, oz. 355 neto. Na III. bonit. razredu je zaloga JE 709m3 bruto, oz. 603 neto. Eksploatacijski stroški pri Idriji II so: 2800 din za 1 m3 JE, 2600 din za l m3 BU in 4500 din za m3 drv. Prodajne cene bomo uporabili iz srede le- ta 1985, sortimentacija je po ureditve nem na- črtu Idrije II. Okvirne cene lesa na panju bi bile na- slednje: hlodovina JE celuloza JE luščenci BU žagovci BU celuloza BU drva BU 14.500 din 2.800 din 11.700 din/m3 7.700 din/m3 10.500 din 2.800 din 18.000 din - 2.600 din 10.000 din - 2.600 din 7.500 din - 4.000 din 6.500 din - 4.500 din 15.400 din/m3 7.400 din/m3 3.500 din/m3 2.000 din/m3 Vrednost lesne zaloge l ha jelke je torej 3,8-krat večje od vrednosti l ha zaloge nor- malno gojene bukve in 2,6-krat večje od vrednosti 1 ha zaloge intenzivno negovane bukve. Te številke veljajo za čisti sestoj jelke in čisti sestoj bukve. Če pa za cilj gospodar- jenja vzamemo mešani gozd jelke in bukve v razmerju 6 : 4 (prognoze ureditvenega ela- borata Idrije 111955), bi vrednost zaloge l ha takšnega mešanega gozda znašala 4,541.380 35 Kalkulacija vrednosti lesa na panju za l ha sestoja je naslednja: l. BUKEV, normalna nega luščen ci 7% 25m3 a žag ovci 30% 107m3 a. cel ul oza 17% 60m3 a. drva 46% 163m3 a Skupaj: 100% 355m3 2. BUKEV, intenzivna nega luščenci 15% 53m3 a žago v ci 50% 178m3 a cel ul oza 10% 35m3 a. drva 25% 89m3 a. Skupaj: 100% 355m3 3. JELKA žagovci 74% 446m3 a. cel ul oza 26% 157m3 a. Skupaj: 100% 603m3 a. din. Tudi vrednost takšnega mešanega goz- da bi bila za 87 % višja kot bi bila vrednost in- tenzivno negovanega sestoja čiste bukve. Pri neustreznem ekonomskem rezoniranju se ne smemo čuditi; če je ekonomska situaci- ja TOZD Gozdarstvo Idrija danes slaba. Do- bremu go]itelju in ekonomistu so te stvari sa- moumevne. Prof. Leibundgut ( 12) na str. 20 navaja naslednje cilje gojenja gozdov: - proizvodnja lesa (osnovna naloga) - rekreacija (socialni aspekt) - zaščita tal, zaščita pred la vinami, enako- meren odtok vode (varstvene naloge) - trajni in čim večji čisti donos (gospodarski aspekt) - čim večje in zanesljivo obrestovanje gozdnega kapitala (fina~čni aspekt). Prof. Leibundgut je ugleden predstavnik gojenja gozdov, vend·ar popolnoma jasno precizira tudi gospodarske in finančne kom- ponente gojenja gozdov. Pri nas pa se bodo verjetno našli oporeč­ niki, ki bodo zagnali vik, da se ponovno oživ- lja teorija zemljiške rente. Resnica pa je ta: Ce lahko vzgojim o zdrav mešani gozd bukve in jelke, ki bo odporen proti boleznim in in- sektom, ki bo stojen in odporen proti žledu in ki bo prinašal še za 87 %višji dohodek kot pa intenzivno negovan gozd bukve, se bomo pač odločili za mešani gozd. Vsaj po zdravi kmečki pameti bi bilo tako. 36 15.400 din 385.000 din 7.400 din 791,800 din 3.500 din 210.000 din 2.000 din 326.000 din 4.825 din 1,712.800 din/ha 15.400 din 816.200 din 7.400 din 1,317.200 din 3.500 din 122.500 din 2.000 din 178.000 din 6.856 din 2,433.900 din/ha 11.700 din 5,218.200 din 7.700 din 1,208.900 din 10.659 din 6,427.100 din/ha ZAKLJUČKI Žled je naraven pojav, ki ga človek ne mo- re preprečiti. V gozdarstvu lahko žled pov- zroči ogromno škodo. Odprava škod in urav- novešenje gospodarstva traja desetletja. Naša dolžnost je, da izberemo metode gos- podarjenja, ki bodo povečale stojnost goz- dov. S tem· lahko bistveno zmanjšamo obseg polomij po žledu. Čisti enodobni sestoji listavcev so neod- porni proti žledu. Zadovoljivo stojnost in od- pornost proti žledu imajo večetažni prebiral- ni gozdovi. Zadovoljiva je tudi stojnost eno- dobnih mešanih gozdov, če je primes iglav- cev, posebno jelke, zadovoljiva. Eksaktno študijo o stojnosti sestojev in na- potila za gospodarjenje z ogroženimi sestoji na območju Idrije je napisal dr. inž. Brinar (Gozdarski vestnik 5/1954). Navodila o dvigu udeležbe iglavcev so bi- la zapisana v ureditvenih elaboratih 1955. Upravljalci idrijskih gozdov niso upošteva- li napotil ureditvenih elaboratov in napotil dr . inž. Brinarja. V poslednjih 30 letih je bila for- sirana teza gojen ja kvalitetnih sestojev bukve s primesjo plemenitih listavcev. Občutno se je znižala udeležba iglavcev v lesni zalogi. Pri takem gospodarjenju se nevarnost škod po žledu ni znižala, temveč zvišala. Priporočila: Striktno uvajanje skupinske postopne seč- nje, ki omogoča boljše pomlajevanje jelke. V najbolj ogroženih predelih in na terenih, ki so za to primerni, ponovno uvedba prebiralnih gozdov. Striktno izvajanje visokega redčenja, ki prija jelki in ki tudi-sicer ustvarja odpornej- še osebke. Dodatno vnaša.nje jelke na pomla- jevalne površine s setvijo semena, s saditvijo sadik iz lokalnih drevesnic in z zaščito sadik pred divjadjo. Kjer bi analiza rastlinskih združb pokazala, da rastišče za jelko ni primerno, naj se vnaša srnreka. Nihče ne trdi, da se z gojitvenimi ukrepi da doseči l OO-odstotna varnost pred žledom. Narava je pač močnejša. Če pa primerjamo Idriji sosednja rastišča, lahko trdimo, da se ob uporabi ustreznih gojitvenih metod da perspektivno polomije znižati na l/3. Pomembnejše kot ta trditev pa je dejstvo, da se manj poškodovane površine dajo lažje in hitreje sanirati, torej nimajo dolgoročnih posledic na gozdno gospodarjenje. NAMESTO EPILOGA Sredi novembra 1985 je bilo po celi zahod- ni Sloveniji ponovno precej polom~. Polomije v gozdovih so bile v 200-300 m nižjih legah kot se pojavlja žled. Novinarji so tudi ta pojav poimenovali za žled. V resnici pa je škodo I"\a pravil moker sneg, ki je naknadno ledenel. Ta pojav je znan po celi Sloveniji že od nek- dai in ga ne kaže istovetiti z žledom. Ce nismo površni, lahko ugotovimo nasled- nje razlike: - ob nastanku žledu praviloma pada dež. Voda, ki pada na podhlajene veje, ne odteče, temveč zaledeni. Tvori se kompakten leden oklep, ki obdaja veje v debelih slojih. Pri ig- lavcih je iglica prevlečena s tankim filmom olja. Precejšen del vode zdrsne na tla, pred- en zaledeni. Dogaja se, da v dnevih po žledu prične pa- dati tudi sneg. Dodatna plast snega je sekun- darni pojav. Nastala je naknadno, ko je lede- na obloga že bila formirana. Listavci se pod žledom zrušijo zaradi eks- centrične obremenitve in krhkosti lesa. Po zapažanjih inž. Presečnika iglavci praviloma zdržijo vertikalno obremenitev. Pride pa lah- ko do loma vrhov iglavcev, če žledu sledi ve- ter in 'nastajajo pritiski od strani. - Prt nastanku snegolomov praviloma pa- da mbker sneg. Pogosto se obeša na neod- padlo listje, obeša pa se seveda tudi na igli- ce. Pogosto mokremu snegu sledi poledeni- tev po vrhu (ponoči). Takšna obloga pa ni ta- ko koherentna kot pri žledu, tudi specifična teža je manjša. - Intenzivnost škode po hektarju je nepri- merno večja pri žledu kot pri snegolomih. Pri enoti Idrija Il je žled uničil 86 m3 lesa na ha v povprečju na celotno gozdno površino. Seve- da pa so bili predeli, kjer je bila lesna zaloga uničena v celoti. Po podatkih o novembrskih snegolomih v zahodni Sloveniji je intenziteta poškodb ne- kajkrat manjša. Poškodbe po snegolomih se zaradi manjše intenzivnosti zabrišejo že po nekaj letih, brez pomembnejših investicijskih vlaganj. Na- sprotno pa zahtevajo sanacije poškodovanih površm po žledu znatna investicijska vlaga- nja. Posledice žledu na potek gospodarjenja so dolgotrajne. Med kategorijama žled in snegolomi so se- veda možni tudi prehodi. Vsekakor pa sne- golome iz srede novembra 1985 ne kaže šteti v kategorijo žled. LITERATURA: l . Guttenberg: Bericht uber die bei der Excur- sion gemachten Wahrnemungen MittheilW1gen des Krainisch-Kiinstenlandischen Forstvereins - 1885, zvezek 9 2. Revisions Operat vom Jahre 1900 - Idria (Muzej Idrija) 3. Ureditveni elaborat za gozdnogospodarsko enoto Idrija I-1955 (SGG) 4. Ureditveni elaborat za gozdnogospodarsko enoto Idrija II-1957 (SGG) S. Gozdnogospodarski načrt gospodarske eno- te Idrija I-1975 (SGG) 6. Gozdnogospodarski načrt gospodarske eno- te Idrija II-1978 (SGG) 7. B. Primault: Le verglas et la p1ui congelante Journal forestier suisse - 1978 octobre 8. Dr. Miran Brinar: Katastrofa v idrijskih gozda- vili kot spodbuda za razmišljanje o stojnosit buko- vi.fi sestojev, Gozdarski vestnik 1954, zvezek 5 9. Prof. dr. Dušan Mlinšek: Sproščena tehnika gojen ja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje GG Ljubljana ter Jugosl. poljopr. šumarski centar Beograd - 1968 1 O. Dr. Franjo Kordiš: Ali Idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požleda. Gozdarski vestnik 1985, številka 7-8 (objavljeno tudi v goriški reviji Sreča­ nja, novembra 1895) 11. Dr. Andrej Hočevar: Požled- za gozdarstvo in številne druge panoge škodljiv meteorološki po- jav. Gozdarski vestnik 1976 št. 3 12. Prof. Hans Leibundgut: Die Waldpflege, Bern 1966. 37 OXF.: 907.2 Organizacijski jubilej popotništva in gozdnih učnih poti Že nekaj časa nismo nič pisali o gozdnih učnih poteh in o popotništvu po evropskih pešpoteh, od katerih vodi t. i. E6-YU tudi prek našega ozemlja. Gozdne pešpoti in gozdne učne poti (Lehrpfade) so v zadnjih letih postali zelo rabljeni objekti za popularizacijo gozdov in gozdarstva po vsej Evropi in Ameriki. Po- vsod ugotavljajo, kako ljudje premalo vedo o gozdu, zaradi česar je njihov odnos do gozd- nega prostora čestokrat neustrezen. Pod »Neustrezen« pa največkrat mislimo na pod- cenjevanje, malomarnost, prekomerno tzko- riščanje, prostorsko agresivnost itd. Zaradi tega so si gozdarji in drugi ljubitelji gozdov »izmislili« tako imenovane gozdne učne poti, ki so proti pričakovanju zelo lepo uspele. Pred leti je pokojni Milan Ciglar, sodela- vec Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo, postavil prvo tako gozdno učno pot na Šmarni gori. Še danes se spomrnjam, s kakš- nim zanosom je počel to pionirsko prosveti- teljsko delo in kako je bil razočaran, ko pri ljubljanskih gimnazijah ni bilo pričakovanega odziva. Kasneje se je lotil tudi prve evropske pešpoti skozi Slovenijo in Hrvaško (Evropska pešpot od Radelj do Jadrana), ki jo je kot na- jdaljšo gozdno učno pot vključil v sistem gozdnih učnih poti v Sloveniji. Letos bomo praznovali lO-letnico ustano- vitve evropske pešpoti od Radelj do Jadrana (E6-YU), ki so jo odprli leta 1975 na Mašunu. V tem obdobju je pot prehodilo približno 3000 popotnikov, domačih in tujih. Že drugič je bila ponatisnjena popotna knjižica, izdana sta bila dva prospekta, dvakrat je bila izdana skrajšana popotna knjižica v nemščini in v lič­ nem zveščiču je bila natisnjena specialka v merilu l : 50.000 za celotno pot. V tem času so pot prehodile tudi organizirane skupine goz- darjev, kjer so se najbolj izkazali kolegi iz Slovenj Gradca. Tudi ime organizaciji, ki skrbi za E6-YU in gozdne učne poti, se je večkrat spremenilo. 13. 12. 1985 je bila 10. jubilejna skupščina ustanoviteljev slovenskega popotništva 38 (kakor se je doslej organizacija imenovala). Skupščina, ki se bo odslej imenovala Skup- ščina ustanoviteljev evropskih pešpoti na Slovenskem (organizacija spet spreminja ime) je ponovno potrdila interes gozdarstva pa tudi nekaterih rekreativnih in družbenih aktivnosti v Sloveniji, da tudi v bodoče razvi- jejo in podpirajo popotništvo na evropski pešpoti in gozdnih učnih poteh. Skupščino bosta tudi naslednjt dve leti vo- dila dosedanji predsednik Janez Sedej in podpredsednik Tugomir Cajnko. Program, ki ga je skupščina sprejela, predlaga izboljša- nje organizacije in opremo pešpoti ter gozd- nih učnih poti. Skupščina se je tudi razširila z novimi delegati. Priključili so se namreč novi ustanovitelji -predvsem gozdarske organi- zacije s področja, kjer bo letos zgrajena nova evropska pešpot E-7, ki bo tekla od zahodne do vzhodne republiške meje. Ta pot bo pre- čila področje tolminskega, kranjskega, ljub- I janskega, novomeškega in brežiškega gozd- nega gospodarstva. Tako bosta sedaj ev- ropski pešpoti s križem sever-jug, za- hod-vzhod zajeli domala vso Slovenijo (razen gozdnih gospodarstev Bleda in Maribora). Otvoritev nove E-7 YU bo septembra, v ča­ su IUFRO kongresa. Vključena bo v program kongresa, tako bodo na njej sodelovali tudi mnogi tuji gozdarji. To bo tudi največja nalo- ga Skupščine in komisije za popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije, ki je izvršilni organ skupščine. Podrobnosti o programu popo- tniške dejavnosti. ki je precej obsežen, pa so zapisane v Obvestilih, ki jih )zda ja Komisija za popotništvo in ki 3-krat letno bralce izčrpno seznanja o vsem živem, kar se dogaja na peš- poteh in na gozdnih učnih poteh v Sloveniji. Strokovne priprave za novo pešpot E-7 YU od Robiča na jugoslovansko-itahjanski meji nad Kobaridom pa do Obsotelja oziroma Kumrovca vodi dr. Boštjan Anko. Terenska dela se bodo pričela takoj spomladi, kabinet- ne priprave pa so v polnem teku. Tudi stro- kovna oprema na E-6 YU od Drave do Jadra- na bo letos menda le urejena. Trenutno teče­ jo preizkusi zdržnosti barv in napisov na in- formacijskih tablah. Gozdne učne poti v Sloveniji so po svoji strukturi izjemno zanimive. To seveda ni slu- čaj, kajti naravne prilike pri nas so pestre in hkrati izrazite, tako da ni težko, ali bolje po- vedano: nujno je! da so tudi gozdne učne poti speciahzirane. Poznavajoč učne poti v Švici in Avstriji lahko zatrdim, da je naš izbor (struktura) poti in njihovih vsebin, na precej Na asfatnem razpotju E-6 se slovenjgraški gozdarji nikakor ne znajdejo. Mnogo bolJ doma so v naravi in pn svojih zaveznikih na kmetijah. Foto V. Vrhnjak 39 višji strokovni ravni kot v omenjenih deželah. Vsaka pot ima sklop splošnih gozdno-ekolo- ških in gospodarskih ponazoritev ter razlag, hkrati pa na vsaki poti obravnavamo tudi skupino specialnih strokovnih vprašanj, ki so značilna za dotično področje: kot kraške po- jave na poti v Rakovem Škocjanu, drevesne vrste na poti v Panovcu pri Novi Gorici, kjer najdemo praktično vsa drevesa, ki so kjerko- li v Sloveniji, geologija in prostorska proble- matika je predstavljena v Peklu pri Sempet- ru itd. V se gozdne učne poti imajo vod nike, žal nekoliko enolične, toda strokovno korekt- ne. Ob ponatisu bo treba razmisliti o novih di- daktičnih in metodoloških pristopih. Gozdne učne poti so zelo različno obiskane. Obisk je po dosedanjih izkušnjah odvisen predvsem od angažiranja gozdarjev, ki za pot skrbijo. Žal po večini gozdnih gospodarstev smatrajo to aktivnost zgolj za konjička posameznikov, kar seveda jemlje voljo vsem tistim, ki z lju- beznijo in s prepričanjem počno to strokovno nadvse koristno in zahtevno opravilo. čas bi bil, da ti ljudje kdaj dobijo tudi pohvalo, če že nagrade ne morejo. Gozdne učne poti so ta trenutek na nasled- njih mestih: Šmarna gora (GG Ljubljana) Predtrški gozd pri Radovljici (GG Bled) Svečina pri Mariboru (GG Maribor) Bolfenk na Pohorju (GG Maribor) Rakov Škocjan (GG Postojna) Bistra pri Vrhniki (GG Ljubljana) Pekel pri Šempetru (GG Celje) Gozdarstvo je financiralo tudi polurni film o gozdnih učnih poteh, ki bo nared marca 1986, ki ga skupaj pripravljata TV Ljubljana in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. V letu 1986 in 1987 pa bo izšel tudi skupni pro- spekt za gozdne učne poti po vsej Sloveniji. Skupščina ustanoviteljev evropskih peš- poti na Slovenskem ter Komisija za popotništ- vo in gozdne učne poti pri Planinski zvezi Slo- venije se lahko v desetih letih svojega dela zares pohvalita z vrednimi uspehi. V dokumentih te aktivnosti je povsod na prvih mestih poudarjen in izpostavljen cilj va- rovanja gozdov ter popularizacije gozdov in gozdarstva v Sloveniji. Zato ni čudno, če je bi- lo njeno delo pohvaljena, v celoti podprto in da so tudi program za naslednjih pet let (do leta 1990) gozdarji sprejeli, kar pQmeni, da so prevzeli tudi njegovo materialno in moralno podpiranje. To je za tiste, ki leta in leta po-- vsem amatersko, toda z veliko ljubeznijo raz- vijajo to dejavnost, veliko zadoščenje in pri- 40 znanje. Sreča, da so takšni povsod - na Ko- roškem, Notranjskem, v Savinjski dolini, v Ljubljani in prihajajo še novi Gozdarjem se pridružujejo tudi drugi, vseh poklicev in sta- rosti. Tako se uresničujejo osnovne zamisli gozdarskega popotništva, ki ga je zasnoval pokojni Milan Ciglar- Gozd mora postati člo­ vekov dobrotnik in varovanec. Marko Kmecl KNJIŽEVNOST KAJ NAM PRINAŠA UMIRANJE GOZDA? Mayer, H.: Waldbauliche Folgerungen aus dem Waldsterben (Gozdnogojitveni zaključki iz umira- nja gozdov). Allg. Forstztg. Wien, 96, 1985, No. 12, 336-337. Dunajski profesor gojenja gozdov H. Mayer je znan po tem, da se ne ustraši vplivnosti in egoizma lovstva, ko gre za ohranitev gozda. Toda kljub vsej katastrofalnosti škod zaradi divjadi je umiranje gozda neprimerno hujši problem, ki ga avtor teme- ljito analizira na svoj značilen način. Sicer je ta nje- gov članek povzetek obširnejše samostojne poub- liakcije o umiranju gozda. Iz članka naj povzamem predvsem avtorjeva predvidevanja o usodi sred- njeevropskega gozda, če onesnaženost zraka za krajši ali daljši čas ostane na današnji ravni Avtor ne predvideva povečanja sedanje onesnaženosti, ker to v Avstriji in Zahodni Evropi najbrž ne pride v poštev. Avtor obravnava predvsem gorski gozd, oziroma gozd v sredogorskem in visokogorskem svetu, ki je ekološko bolj ranljiv, kot gozd v nižinah, in ga zato onesnaženost zraka posebno močno pri- zadene. Najbolj idealno bi bilo, da bi onesnaženost zraka takoj radikalno zmanjšali. Toda to žal ni izvedljivo, celo v bogatih in razvitih državah ne. Po petih letih nezmanjšane onesnaženosti zraka lahko pričakujemo sledeče: 10-20 % odraslih dreves bo že mrtvih. Pojavljale se bodo manjše gole površine, sicer pa neenako- mema presvetlitev sestojev. Stabilnost gozda bo še dovolj velika, da tako še ne bo velikih vetrolomov in snegolomov. Naravno pomlajevanje gozda bo še možno, toda le ob trajni rešitvi problema divjadi. Delovanje erozije, hudournikov, snežnih plazov itn. se bo zaznavne povečalo. Po 15 letih nezmanjšane onesnaženosti zraka lah- ko pričakujemo sledeče: Polovica gorskih gozdov bo odmrla, posebno tam, kjer je gozd že danes močno prizadet. Oslab- ljeni ostanek gozda bo propadal zaradi viharjev, snega itn.. Na manjših površinah bo še možno na- ravno pomlajevanje gozda, toda le pod zaščito za- stara odraslih dreves. Sicer bo potrebno drago po- gozdovanje. Oslabljeni gozdovi bodo izgubili svoj varovalni vpliv, posledice bodo težke: erozija, po- plave, snežni plazovi, rušenje gorskih pobočij itn. Ceste, železnice in druge komunikacije v gorskem svetu bodo močno· ogrožene. Ureditev hudourni- kov in vodotokov bo terjala ogromne stroške, prav tako z.aščita proti plazovom. Prebivalstvo se bo iz- seljevalo iz ogroženih gorskih dolin. Po 30 letih nezmanjšane onesnaženosti zraka lah- ko pričakujemo: Vsi starejši sestoji bodo odmrli ali pa bodo kveč­ jemu še životarili. lvllajši sestoji. ki se sicer odliku- jejo z mladostnim zdravjem in odpornostjo, bodo tu- di že začeli propadati. Varovalnega gozda v da- našnjem smislu ne bo več. Namesto smreke, bukve, macesna itn. nam bodo ostale samo še pionirske vrste, kot je breza, trepetlik.a, in odpornejše grmi- čevje. Izginjale bodo dragocene rastiščne rase in dedne zasnove. Za osnovanje novega gozda bo pri- manjkovalo semena. Osnovanje novih stabilnih gozdov ne bo več možno. Gozd bo skoraj izginil v srednjeevropskih sredogorjih, kjer je že danes močno prizadet (Sudeti, Krkonoši itn,). Propad goz- da v Alpah bo sicer počasnejši, toda posledice bo- do zaradi erozije, poplav, hudournikov, plazov itn. še hujše. Iz tega avtor naredi logičen zaključek, da ne smemo izgubljati časa, da nam vsako izgubljeno le- to škodo in breme le še močno povečuje. Tako se naglo nabirajo hipoteke, ki jih več prihodnjih rodov ne bo moglo odplačati. Takojšnje ukrepanje in vla- ganje v čistejše okolje se nam bo bogato in hi tro ob- restovalo, podobno kot trud pri gašenju goreče hi- še. Danes se lahko še razmeroma poceni izvleče­ mo iz katastrofe. Avtor navaja še vrsto nalog, ki čakajo najvišje po- litike, gozdarje in nazadnje vsakega posameznika. Od gozdarjev pričakuje predvsem zavzeto prepri- čanje javnosti o stanju gozda, ker samo z gozdno- gojitvenimi umetnostmi gozda ni možno rešiti. Sicer k uničevanju okolja prispevamo mi vsi, predvsem z razmetavanjem energije. Okolje obremenjujemo že, ko zakurimo peč v stanovanju, ko z velikim tru- ščem in smradom poženemo avto itn. Gozd umira tiho in neopazno in nas ne bode v oči. Politiki se tako radi zatekajo k nojevski taktiki skrivanja glave v pesek in o umiranju gozda nočejo ničesar slišati. Za rešitev gozda je potrebna visoka stopnja gospodarske in splošne razvitosti družbe, in s tem demokratične razmere, kjer zahtev po čis­ t~jšem okolju ni možno kar tako izigrati in odpraviti. Ce je pri vsej razvitosti in gospodarski moči naših zahodnoevropskih sosedov umiranje gozda zanje težka preskušnja, koliko težja je šele za nas! Pri tem moramo upoštevati, da profesor Mayer navaja le gozdogojitvene posledice wniranja goz- da in da ni analiziral ostalih posledic, kot je izguba delovnih mest, pomanjkanje lesa, surovinska in energetska kriza, hude motnje pri preskrbi prebi- valstva, propad okolja, težka obremenitev dušev- nega in telesnega zdravja ljudi, itn. itn. Izhod iz tega položa~a je le korenita preobrazba celotne družbe, spoštljiv odnos do narave namesto brezobzirnega barbarskega, preprostejše in slqorrmejše, pa ven- dar bogatejše življenje. Marjan Zupančič 41 l. UVOD OXF .: 904( 481) Gozdarstvo v deželi fjordov Boštjan Košir* Norveško ~strstvo za zunanje zadeve razpisuje vsako leto mednarodne štipendije za krajša študijska .bivanj~ na različnih usta- novah na Norveškem. V letošnjem septem- bru sem imel priložnost izkoristiti takšno šti- pendijo na 14-dnevnem študijskem bivanju, ko sem obiskal norveški gozdarski inštitut v Asu blizu Osla. Poročilo o bivanju sem razde- lil na poglavje o državi Norveški, o gozdar- stvu, poglavje o inštitutu ter o obisku na od- delku za .gozdno delo in tehnologijo. 2. NORDWEG - SEVERNA POT Severni del Evrope, ki ga sestavljajo dan- ski in skandinavski polotok ter finska plošča z množico večjih in manjših otokov, pripada štirim državam, ki so prav zaradi posebne geografske lege tudi zgodovinsko medse- . bojno trdno povezane. Norveška leži na za- hodnem in severnem delu skandinavskega· polotoka in sega med vsemi deželanti fene- skandije najdlje na sever. Meji na Švedsko, Finsko in SSSR in na večino drugih dežel sve- ta, saj je norveška obala kljub severni legi .odprta skozi celo leto. Brez otokov Svalbard in Jan Mayer je njena površina 323.886 km2. Od tega predstavljajo obdelana tla 2,8 %, je- zera S%, urbana naselja 1 %, gospodarski gozdovi 20 %, ostalo (71 ,2 %) pa so različne neproduktivne površine. Zahodna obala ima zaradi zalivskega toka razmeroma toplo kli- mo (toplejše zime, hladnejša poletja, obilica padavin) npr. Bergen: povprečna letna tem- peratura go C, 1960 mm padavin. Notranjost * mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in les- no gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 42 dežele pa je v povprečju precej hladnejša (ostre zime, kratka in topla poletja, manj pa- davin) npr. Oslo: povprečje -2· C, 740 mm padavin. Klima se močno spreminja tudi v smeri sever-jug. Gozdna meja, ki je v južni Norveški na nadmorskih višinah 800-1000 m, je v severnih pokrajinah že skoraj na višini morske gladine. Dežela je redko naseljena - le 13.1 preb./km2 V mestih in naseljih živi 45 %pre- bivalcev. Večina jih živi torej v stalnem in tes- nem stiku z naravo, saj je večjih mest le malo. Življenjski standard je po več merilih zelo vi- sok, vendar živi veliko ljudi, zlasti na podeže- lju, preprosto življenje. Država je razdeljena na 19 pokrajin, ki jih sestavlja večje število občin. Občine in po- krajine so odgovorne za izvajanje in organi- zacijo osnovnega in srednjega šolstva. Višjo izobrazbo lahko učenci pridobivajo v ljud- skih visokih šolah, v katerih poteka pouk tra- dicionalno brez izpitov, z večjim poudarkom na osebnostnem razvoju študentov. Druga možnost po končani srednji šoli pa je izobra- ževanje na različnih koledžih, ki traja običaj­ no 2-3 leta. Večina raziskovalnega ter vzgojno-izobra- ževalnega dela na visoki stopnji opravijo na več univerzah in raziskovalnih inštitutih. Uni- verze imajo v Oslu, Bergenu, Trondheimu in v Tromsu, visoke šole za posamezno področ­ je pa tudi v drugih krajih. V Asu je bila že v letu 1859 ustanovljena takšna šola za različne kmetijske znanosti in gozdarstvo. V letu 1984 je študiralo na različnih oddelkih okoli 900 študentov. Za raziskovalno d.ejavnost namenjajo okoli l ,4 %.bruto narodnega dohodka. Raziskoval- ni sveti za kmetijske znanosti in gozdarstvo, fi- lozofske in humanistične vede, za industrijo in za ribištvo usklajujejo razvoj in vsebino raziskovanja posameznih dejavnosti. V na- slednjih letih. bodo oblasti pospeševale raz- iskave na področjih: črpanje nafte in plina, informacijska tehnologija, biotehnologija, or- ganizacija in vodenje ter kultura. Pregled po- rabljenih sredstev (1981) pa kaže, da večino denarja porabijo za razvoj industrijskih teh- nologij -58%, za različne naravoslovne zna- nosti 16 %, medicino 9 %, socialne znanosti 8 %, kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo 5 %ter humanistične vede 4 %. Takšno struk- turo porabljenih sredstev kaže tudi na po- men prispevka posameznih dejavnosti v na- rodnem dohodku. Če bi merili pomen goz- darstva le v denarju, bi bil ta zelo skromen - komaj 0,6% bruto narodnega dohodka. 3. GOZDARSTVO NA NORVEŠKEM Pravijo, daje gozd na Norveškem star 9000 let, prva plemena pa so pustila svoje skrom- ne sledove že pred 7000 leti. To so bili lovci in ribiči, ki so v obdobju tople klime živeli v gozdovih ob obali. Trgovali so s kožuhovino, soljo, smolo in lesom. Povezavo s svetom so iskali na lesenih ladjah, ki so jih v kasnejših stoletjih odnesle tudi na območja, ki jih do te- daj ni odkril še nihče. Od nekdaj so v tej de- želi ljudje in gozd povezani v nerazdružlji- vem sožitju, ki se kaže tudi danes v množičnih rekreacijshkih dejavnostih na prostem, v po- gostem odhajanju v naravo, izletništvu itd. Velik del dežele leži nad gozdno mejo. Gozdna .zemljišča zajemajo površino okoli 83.300 km2, vendar je gospodarskih gozdov le 80%. V skladu s klimo, je vegetacijska do- ba različno dolga (dnevna temperatura nad 6° C) in je v Osi u 176 dni, Bergenu (obala) 194 dni, Trondheimu 157 dni, Tromsu 115 dni in Kirkenesu 90 dni. Skandllc~.vski polotok štejemo med najsta- rejše predele zemeljske skorje. Relief je bil v preteklosti podvržen velikim katastrofam- vulkanski aktivnosti, gubanjem, eroziji ter večkratnim pritiskom in vplivom ledu ob po- ledenitvah. Teren je strm in gorat, pogosto srečamo različne sedimente. Matična kame- nina je stara, vendar so tla, ki jo pokrivajo mlada, nastala so v nekaj tisočle~ih po zadnji poledenitvi, ko je gozd ponovno osvojil pro- sta in ranjena ozemlja za umikajočirn se le- dom. Gozdove tvorijo največ smreka (54 %lesne zaloge), rdeči bor (30% lesne zaloge) in li- stavci -predvsem različne vrste breze (16% lesne zaloge). Povprečen prirastek je 2,1 m3/ha, povprečna zaloga gozdov pa 63 m3 /ha. Do II. sv. vojne so gospoda rili le iz- biralno, v prepričanju, da se gozd lahko na- ravno regenerira pod krošnjami. Posledica takšnega načina gospodarjenja je bil velik delež ostarelih, nevitalnih gozdov. Stanje po- skušajo spremeniti s sistemom golosečenj in pretežno z umetno obnovo. Letno zahtevata obnova gozdov in pogozdovanje okoli 70 mio sadik, od katerih je smreke 80 %, ostalo pa je rdeči bor. Tolikšno proizvodnjo sadik opravi- jo v 40 drevesnicah po najsodobnejših meto- dah. Velik poudarek dajejo tudi provenienci sadik, ker se klimatske razmere v deželi že na majhnih razdaljah močno spreminjajo. Podoben problem so predeli ob zahodni obali, kjer je do povojnih časov rasla le nizko kvalitetna breza. Zelo ambiciozni načrti po- gozdovanj so določali letna sadnje na prek 8000 ha površine in pričakujejo, da bodo imeli do leta 1990 v obalni regiji 400.000 ha mladih gozdov. Pretežni del tako velikih sredstev za pogozovanje (največ smreka ter sitka) je zagotovila vlada. Sirjenje gozdnih površin gre v zadnjih lO letih tudi na območja močvirij. V celoti ima dežela preko 30.000 km 2 močvirij, vendar je le kakšnih 1 O %primernih za izsuševanje in pogozdova- nje. Varstvo okolja postaja na Norveškem ena od primarnih skrbi vlade in sploh vseh dejav- nikov v državi. V ta namen namenjajo tudi precejšnja sredstva, nad katerim bdi ministr- stvo za zaščito okolja (od leta 1972 dalje) ter sveti za zaščito okolja v posameznih pokraji- nah. Splošnemu boju za čistejše okolje se pri- družuje tudi industrija, vendar na drugi strani kratkoročni interesi posameznikov ali manj- ših družb še vedno povzročajo znatne škode v okolju. Zavest javnosti pa vendar postaja vse večja ovira nekontroliranemu trošenju in razširjan ju strup nih snovi- tako tudi herbici- dov in insekticidov v gozdarstvu. Pomembne napore za očuvanje naravnega okolja pri- spevajo tudi gozdarji s protipožarno službo ter skrbijo za zdravje gozdov. Res· pa je, da velikopovršinski goloseki, ki jih naše oko ni vajeno, delujejo večkrat kot grozljivo opozo- rilo bodočnosti. V letu 1951 so zapisali, da bodo v nasled- njih 70-100 letih dosegli letni prirastek 24 mi- lijonov m3 lesa, do leta 1990, pa nameravajo povečati letni etat na lO do ll milijonov m3 le- sa. Danes uvaža lesna industrija del lesa iz Švedske. Sortimentna struktura lesa je dokaj ugodna- hlodi za žago tvorijo 60 %pose kane lesne mase, ostalo pa je les za celuloze; plo- šče, drva za kurjavo in drugi sortimenti. Hle- de izdelujejo nad premerom 12 cm (brez lubja) in v dolžinah med 3,5 in 6 m, različni in- dustrijski les pa v celih metrih med 3-6m do- lžine. Najmočneje je razvita žagarska indust- rija, ki proizvaja okoli 2,5 milijona m3 žag ane- . ga lesa letno. Pomembna je tudi proizvodnja celuloze (1,5 mio t) in papirja (1,3 mio t). Les- noindustrijske odpadke ter brezo porabijo tudi za predelavo v iverne plošče (293.000 t izdelkov). 43 Naloge gozdarske službe so predvsem skrb nad uresničevanjem določil zakona, na- svetovanje lastnikom gozdov pri gospodarje- nju z gozdovi, porazdeljevanje državne pod- pore lastnikom pri različnih,opravilih v goz-. du ter skrb nad porabo posebnega gozdne- ga davka. Organizacija gozdarske službe je policentrična, saj je poleg gozdarskega od- delka na ministrstvu za kmetijstvo v vsaki po- krajini deželni gozdar, ki usklajuje in nadzira delo področnih gozdarjev, ki jih je okoli 200. Značilna za norveško gozdarstvo sta tudi velik delež zasebnih gozdov in dejstvo, da ima zasebnik skoraj neomejene pravice pri gospodarjenju z gozdom. Državni gozdovi so oddaljeni in slabo pro- duktivni. Veliko je različnih parkov (skoraj l mio ha) in gozdnih rezervatov. V državnih gospodarskih gozdovih pridobijo vsega 7 % letnega etata. Občinski in mestni gozdovi ter skupni goz- dovi so namenjeni najrazličnejšim ciljem, večkrat bolj rekreaciji, športu, lovu in ribolo- vu kot izkoriščanju lesa. Zasebni gozdovi so najobsežnejša posest- na kategorija. Z njimi upravljajo drobni lastni- ki, ki jih je okoli 60% in razpolagajo z vsega lO% površine zasebnih gozdov, ter družbe, ki upravljajo z večjimi posestvi. Zasebni last- niki so se v preteklosti združevali v lokalna združenja lastnikov gozdov (danes je takšnih združenj 463), ki so zato osnovala federacijo združenj lastnikov. Cilji združevanja so bili predvsem v enotnosti in zato večji moči pri pogajanjih za cene gozdnih sortimentov, v za- gotavljanju strokovnega dela v gospodarje- nju z gozdom in v zaščiti. drugih interesov lastnikov gozdov. Lastniki gozdov opravijo sami 40% vsega dela v gozdarstvu. V lesni industriji in v goz- darstvu je skupaj zaposlenih okoli 40.000 oseb, od tega v gozdarstvu le okoli 10.000, za- hvaljujoč predvsem visokemu porastu pro- duktivnosti v zadnjih 30 letih (SAMSET, l.). Lastništvo število lastnikov leto Porabljeno mož dni/mJ 0,70 sečnja, spravilo prevoz, gojenje leto 0,29 bodoč­ nost 0,11 Država prispeva pomemben delež pri kritju stroškov različnih opravil pri gospo- darjenju z gozdovi. Urejanje gozdov, ki upo- rablja podatke aerofoto posnetkov in teren- skega vzorčenja, ima državno podporo v od- visnosti od velikosti produktivnih gozdov ter od sodelovanja lastnikov gozdov. Delež stroškov, ki jih krije država, je pri večjih goz- dovih do 35 %, pri majhnih posestih pa do 66 %. Obnova gozdov se praviloma financira iz gozdnega davka, vendar v nekaterih pri- merih krije država do SO % stroškov obnove. Drugače je pri pogozdovanju, ki ga opravijo lastniki gozdov, kjer lahko krije država do 90% vseh stroškov, oziroma 75-80 %_.v pov- prečju. V primerih, da lastniki posekajo do- govorjeno količino lesa, ali če obnovijo dogo- vorjeno površino, krije država tudi del stroš- kov za gradnjo gozdnih cest do 40 %, v ob- močjih pogozdovanja pa kar 60 % vseh stroš- kov gradnje. Posebno podporo dodivajo tudi lastniki gozdov pri sečnji in spravilu sortirnentov. To podporo izplačujejo združenja gozdarskih lastnikov do višine 50 o/o stroškov sečnje in spravila. Praviloma so na težkih terenih pod- pore večje, tako država pospešuje gospo- darjenje tudi na bolj odmaknjenih in sploh težjih terenih. V gozdovih je razmeroma malo cest. Pov- prečna odprtost je . 9,2 m/ha, vendar znaša povprečna spra vilna razdalja le 640 m. Del gozdov zaradi odmaknjenosti. ne izkoriščajo za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov. Površina posesti Povprečna velikost enot mio ha % posesti Država 1.169 0,8 12,8 731 Zasebniki 118.061 5,1 77,0 43 Drugi 1.720 0,7 10,2 393 120.930 6,6 100,0 65 44 4. NORVEŠKI INŠTITUT ZA GOZDARSTVO (NISK) Večji del inštituta (NISK) se nahaja v Asu blizu Osla, manjši oddelek pa deluje blizu mesta Bergen ob zahodni obali. Področja de- la inštituta so raziskovalni in razvojni proble- mi norveškega gozdarstva iz različnih vidi- kov gospodarjenja z gozdovi. Del raziskav in delovanja raziskovalcev so aplikativne razis- kave kratkoročnejšega značaja, vendar je pomemben tudi delež bazičnih raziskav. Mnogi raziskovalci sodelujejo tudi v peda- goškem procesu pod okriljem univerze ter v različnih oblikah izobraževanja odraslih, na tečajih in seminarjih. Iz vrst inštituta so tudi rrmogi raziskovalci, ki po potrebi pomagajo vladi pri zbiranju podatkov ali izdelavi različ­ nih analiz. Mednarodno sodelovanje inštituta je mnogostransko, vendar je pretežni del strnjen v IUFRO ter SNS (sodelovanje pri raz- iskavah v gozdarstvu v nordijskih deželah). Svet inštituta, ki je najvišje upravno telo, ima 7 članov, od katerih jih je 5 iz vrst uporab- nikov, 2 pa sta člana inštituta, ki ju določa kra- ljevo ministrstvo za kmetijstvo. Norveški goz- darski inštitut ima več oddelkov. NISK-AS pokriva celotno področje gozdar- stva, je številčnejši tudi po številu zaposlenih. Raziskovalna dejavnost se odvija v devetih oddelkih, med katerimi je prvi bolj splošne- ga značaja - to je administracija, ekonomija delovanja, kadrovanje, publiciranje, knjižni- ca in raziskovalna metodika. Drugi oddelki pokrivajo področja gozdne ekologije, var- stva gozdov, obnove gozdov, urejanja in pri- rastoslovja, gozdne genetike in semenarstva, znanosti o lesu in tehnologije lesa, dela v goz- du in te_hnike dela ter merjenja sestojev. NISK- Bergen ima le dva oddelka - gozd- no biologijo ter prirastoslovje,. saj leži v ob- močju, kjer doslej izkoriščanje gozdov ni bilo pomembno. S staranjem sestoje v, ki so bili os- novani po vojni, pa postaja aktualno tudi pod- ročje dela v gozdu, saj so pred njimi obsežna prva red čenja sestoje v na zelo težkih terenih. V zahodnem delu NISK-a torej razmišljajo tu- di o ustanovitvi oddelka, ki bi pokrival pod- ročje dela v gozdu, tehnologije redčenj in transporta. _ · Konec leta 1984 je bilo v obeh delih NISK-a zaposleno skupno 167 ljudi, od tega 137 v Asu in 30 v Bergenu. Znanstvenikov z visoko izobrazbo je bilo zaposlenih 57, vendar po potrebi začasno zaposlujejo še dodatno osebje, zlasti kadar izvajajo obsežnejše te- renske meritve. Državni proračun krije 77 %stroškov delo- vanja inštituta, ki so bili leta 1984 (po tečaju oktobra 1985) kar 1.372 milijonov din. Del stroškov krije še norveški svet za raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu, del (6 %) pa pred- stavljajo prispevki posameznikov. Večina dela je usmerjena v reševanje tekočih pro- blemov gozdarstva v skupaj 138 projektih ( 1984). Raziskovalne dosežke objavljajo v po- ročilih NISK, to so predvsem rezultati, ki za- nimajo tudi mednarodno javnost. Del člankov izhaja v anglE;lščini, sicer pa so prevedeni vsaj naslovi, tabele in diagrami ter povzetki objav. Posebej so poročila raziskovalnih na- log, kjer objavljajo zlasti rezultate raziskav, ki so zanimive za norveško gozdarstvo. Po- membno mesto pri prenosu rezultatov pred- stavlja tudi domača in tuja periodika in različ­ ne priložnostne publikacije. Seznam ob ja v lje- nih del pokaže, da so v letu 1984 publicirali 119 različnih študij ali poročil. 5. ODDELEK ZA GOZDNO DELO IN TEHNOLOGIJO Oddelek je med večjimi, ki delujejo v sklo- pu inštituta. Bolj ali manj stalno imajo zaposle- nih 30 ljudi, vendar je raziskovalcev le nekaj . Večina zaposlenih so tehniki, delavci ter dru- go osebje za pomoč pri raziskovalnem delu. Na dveh krajih imajo obsežne raziskovalne .gozdove, ki sicer niso last inštituta, vendar lahko po dogovoru opravljajo v njih najrazlič­ nejše poskuse. V Hurdalu leži obsežen gozd- ni kompleks raziskovalnih gozdov z roman- tičnim imenom Silvifuturum. Gozdovi so od- prti z vzorno mrežo gozdnih cest in traktor- skih vlak. Prav zdaj poskušajo na primer teh- nologijo zbiranja drobnega lesa do traktor- skih vlak z malimi goseničnimi traktorji. Drugi del raziskovalnih gozdov pa je v pokrajini Telemark v bližini kraja Kviteseid in ga ime- nujejo Silvimontana, saj leži v gozdnem in tež- kem predelu srednje Norveške. Oddelek za gozdno delo in tehnologijo vo- di prof. dr. h. c. lvar Samset, ki s svojo neiz- črpno domišljijo in energijo že več deset let uspešno vodi razvoj tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov na Norveškem. Zahvaljujoč se tudi njemu, je danes oddelek izredno dobro opremljen z_ različno tehniko Nadaljevanje v naslednji številki 45 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Sestanek sekcije za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov Milan Trkman* V torek l . oktobra se je na Gozdarski fakulteti v Beogradu zbralo na svojem tradicionalnem že 12 srečanju 18 univerzitetnih učiteljev, asistentov in raziskovalcev iz 7 visokošolskih in raziskovalnih ustanov Jugoslavije, z namenom, da medsebojno iz- menjajo informacije o pedagoškem in raziskoval- nem delu na področju pridobivanja gozdnih proiz- vodov. Po uvodnem razgovoru in predstavitvi pro- grama se je skupina odpeljala na fakultetno po- sestvo Goč, kjer je potekalo posvetovanje in teren- ski ogledi na letošnjo temo: Optimalna gostota mre- že gozdnih prometnic. Med potjo je bil v Kruševcu organiziran ogled ŠIK Crvena zastava, enega naj- večjih kombinatov, v katerem sta združena gozdar- stvo in lesna industrija. Posamezne dejavnosti kom- binata so predstavili vodilni strokovnjaki, s kateri- mi je potekal tudi razgovor o organiziranosti iri pro- blemih poslovanja. Na Goču je o fakultetnem po- sestvu spregovoril ing. Macan, tehnični direktor posestva. Na celodnevnem posvetovanju so bili podani naslednji referati: DOBRE. A.: Pomen nekaterih dejavnikov pri do- ločanju optimalne gostote cest v gozdu. EŠKERICA, V.: Odvisnost gostote gozdnih ka- mionskih cest od ekonomskih elementov. JELIČIC, V.: Odpiranje gozdov z vlakami. LOVRIC, V.: Analiza transportnih, cestnih in go- spodarskih vidikov v procesu planiranja odprtosti gozdnih predelov. REBULA, E.: Gostota cest in odprtost gozda. TICEVIC, D.: Določanje optimalne gostote mreže gozdnih prometnic z metodo neposrednega pro- jektiranja. NIKOLlC, S.: Prispevek smotrni razlagi optimal- ne gostote mreže gozdnih prometnic. Organizator je v program uvrstil tudi referat strokovnjakov Inštituta za topolarstvo iz Novega * M. '1'., dipl. inž. gozd., asistent, Biotehniška fakul- teta, V'l'OZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 46 Sada, ki sicer ni bil napisan na temo posvetovanj z naslovom: DJOKOVIC, P.: lzkoriščanje drobnega lesa topo- le in vrbe z izdelavo sekancev v gozdu. Aktualen referat je obravnaval izdelavo sekan- cev na sečišču. V referatu so bile podane prve iz- kušnje pri delu po novi tehnologiji. Vsi podani referati na letošnjem sestanku bodo objavljeni v posebni publikaciji. · Na terenu smo si ogledali odpiranje sestojev drobnega borovega drevja z vrvnimi linijami. Po podanih referatih je na temo »prometnice« potekala bogata diskusija. Udeleženci so predsta- vili nekaj novih izhodišč pri načrtovanju prometnic, beseda pa je tekla tudi o poudarjanju ostalih funk- cij gozda pri odpiranju gozdnih kompleksov in o novih tehnologijah in ekonomski gradnji gozdnih prometnic. Diskusi~ je sledila razrešnica dosedanjemu predsedniku in imenovanje novega. To nalogo je prevzel kolega iz Gozdarske fakultete v Skopju, ki bo tudi gostiteljica naslednjega sestanka, ki naj bi bil oktobra 1986 v Skopju. Tema sestanka bo »Teh- nologija redčenj« . Za konec 3-dnevnega srečanja so organizatorji ob povratku v Beograd pripravili ogled samostana Studenica, enega izmed mogočnih spomenikov bo- gate srbske kulture in umetnosti. Med polja pa smo si ogledali tudi uspehe, ki so jih srbski gozdarji do~ segli pri pogozdovanju goličav. KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE Križevačka imovna občina pridobi gozdove v Pomurju v današnji občini. Lendava V letu 1930 je Križevačka imovna občina iz Bje- lovara prišla v posest veleposestniških gozdov kneza Esterhazyja v Pomurju. Gozqna posest obse- ga naslednje današnje revirje: Murska šuma Redič - Sv. Mikloš Kobilje- Bukovica Črni log Dobrovnik - Žitkovci Skupaj: Kaj so bile imovne občine? 979,86 oralov 670,80 oralov 2.889,15 oralov 1.302,04 oralov 862,13 oralov 6.607,98 oralov Za časa turških vpadov v naše kraje in še dalje v notranjost Evrope, so Turki ropali, pustošili in iz- vajali nasilje nad prebivalstvom. Zaradi obrambe meja pred turškimi vpadi je Avtro-Ogrska velik del Hrvaške in Slavonije uredila na povsem vojaš- ko-upravnem temelju. Vse to ozemlje je bilo razde- ljeno na generalate, pukovnije in kompanije pod imenom Vojna krajina. Na čelu uprave so bili čast­ niki, ki so opravljali ·vse sodne in javne posle. Krajišnik kmet je moral plačevati vse javne da- jatve, enako kot prebivalstvo v pokrajinah pod ci- vilno upravo. Razen tega je moral nositi še posebna bremena, ki jih drugih državljani niso imeli- bil je stalni vojni obveznik do svoje popolne nemoči. Stal- no je bil pod orožjem in se boril ne samo proti po- lmesecu, kakor je bil namen Vojne krajine pri nje- nem osnovanju, temveč povsod, kjer je avstrijske- mu cesarstvu to bilo potrebno. Za ta krvni davek so krajišniki imeli razne pra- vice, tako brezplačno sajenje tobaka, limitno sol, prosto žganjekuho in služnostne pravice v držav- nih gozdovih. Brezplačno so dobivali les za zgrad- be in kurjavo ter imeli tudi pašne pravice za živino. Poraz turške sile je imel za posledico, da je bila Vojna krajina razpuščena (razvojačena) in zopet vrnjena pod civilno upravo Hrvatske in Slavonije, Krajišniki pa so zadržali še nadalje stare pravice in ugodnosti. Služnostne pravice krajišnikov so bile za državne gozdove veliko breme in država si je prizadevala, da se reši teh bremen. Prišlo je do razdelitve (segregacije) gozdov na ta način, da je državni erar zadržal polovico gozdov in drugo po- lovico so dobili laajišniki. Državni gozdovi so se re- šili služnostnih bremen in krajišniki so odslej uživali dosedanje pravice v njim dodeljenih gozdovih. De- litev gozdov je· bila opravljena po· njihovi stvarni vrednosti in po območjih pukovnij. Nastala so za- sebnopravna telesa »lmovne občine«, ki so dobile imena od nekdanjih kra~ških pukovnij. Osnovano je bilo deset imovnih občin in sicer: Brodska v Vin- kovcih, Patrovaradinska v Sremski Mitrovici, Djur- djevacka v Bjelovaru, Križevačka v Bjelovaru, No- vogradiška v Novi Gradiški, Ogulinska v Ogulini, Otočka v Otočcu, Prvobanska v Glini, Drugoban- ska v Petrinji in Slunjska v Karlovcu. Križevačka imovna občina je bila osnovana na območju bivše varaždinsko-križevač.ke pukovnije. Uprava in gospodarstvo z gozdovi imovnih ob- čin je bilo urejeno z zakonom iz leta 1873, in je bilo precej avtononmo, vendar pod nadzorstvom obla- sti. Pripadniki imovne občine (pravoužitniki) so svojo avtonomijo izvajali preko svojih zastopnikov na letnih skupščinah. Strokovno gozdarsko upravo je vodil »Gozdnogospodarski urad« preko podre- jenih gozdnih uprav (šumarij). Dohodke iz gozdov, ki so preostali po odbitku stroškov za upravo in gozdnotehnična dela ter po zadovoljitvi pravic up- ravičencev, je zastopstvo imovne občine podelje- valo v obče koristne namene, tako za ceste, šole, cerkve, gasilstvo, štipendije itd. Pod Avstro-ogrs- ko so imele imovne občine precej pomembno vlo- go v narodnem in gospodarskem življenju in preko pol stoletja so predstavljale močne postojanke pro- ti pritisku Pešte. Posestvovale so 620.000 oralov gozdov. Veliko spremembo v upravi gozdov je prineslo leto 1922, ko je država prevzela v svojo neposred- no upravo gospodarstvo imovnih občin, ki pa so še nadalje ostale javnopravne ustanove in lastnice gozdov. Osebje gozdne uprave je dobilo status dr- žavnih uslužbencev, strokovna uprava gozdov je bila enako kot pri upravi državnih gozdov. Križevačka imovna občina je imela svojo matič­ no posest na površini 62.865 oralov in direkcija v Bjelovaru je združevala 7 gozdnih uprav: Sv. Ivan Žabno, Čazma, Kloštar-Ivanič, Garešnica, Ivanska in Bjelovar. Za dokupljeno gozdno posest v Pomur- ju je bila osnovana gozdna uprava v Lendavi. Za gospodarjenje z gozdovi je veljalo načelo stroge trajnosti. Kako je Križevačka imovna občina pridobila gozdove v Pomurju? V desetletju 1925-1935 je nevarna bolezen na- padla hrasto ve gozdove, ki so se v velikem obsegu začeli sušiti na območju Posavja. Ogromne površi- ne čistih hrastovih sestojev so v vročem pole~u os- tale brez zelenila, skorja je začela odpadati in dre- vesni belik se je svetlikal po nekoč temnih logih. Pod sekiro je mqralo pasti veliko starih in tudi manjših hrastovih sestojev. V Posavskem nižavjl;l so letno posekali preko milijon kubikov hrasto vine. In kaj je to pomenilo v gozdnem obratovanju spričo načela stroge trajnosti? Po zakonskem predpisu je 47 Gozdarski strokovnjaki Direkcije gozdov Kri.ževačke imovne občine v Bjelovaru. V zadnji vrsti stojita od desni proti levi, prvi ·Franjo Jurhar in tretji Rudolf Pipan (Slikano v hrastovem gozdu Zdenački gaj leta 1928) treba izkupiček za les, pridobljen zunaj rednega etata, povrniti v glavnico. Upoštevajoč to načelo, si je direkcija gozdov v Bjelovaru prizadevala, da de- nar od poseka hrastovih sušcev varno naloži s tem, da kupi primerno gozdno posest. · V takratnem času je bilo naprodaj več gozdnih posestev, med drugim tudi gozdno veleposestvo kneza Esterhazyja v lendavskem okraj~. Križevač­ ka imovna občina se je odločila za nakup tega posestva in pristopila je k cenitvi v letu 1929. Vred- nost gozdov s pripadajočimi zgradbami (S zid~mih logarnic) so ugotovili v višini 26,278.870,31 din. Kupno pogodbo je potrdila banska uprava Sav- ske banovine v Zagrebu ter banska uprava Drav- ske banovine v Ljubljani in v letu 1930 je bila osno- vana gozdna uprava Križevačke imovne občine v Lendavi. Po konačni vojni leta 1945 so bili vsi gozdovi do- deljeni kot splošno ljudsko premoženje gozdnemu gospodarstvu v Murski Soboti. Številni slovenski gozdarji, ki so študirali v Za- grebu in kasneje tudi službovali na območju Hr- vatske in Slavonije, se bodo spominjali na gozdar- ska dogajanja, zlasti v zvezi s sušenjem hrasta v so- sednji republiki. Franjo Jurhar 48