Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
. • i-*' - '
i
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
The fj-st Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day~ except Sundays and Holidays.
Entered m lecond-OlaM Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., imder the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 34. — ŠTEV. 34.
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 9, 1906. — V PETEK, 9. SVEČANA 1906.
VOL. XIV. — LETNIK XTV.
Strajk premogarjev, i Nesreča v rovu. 10,000 jih štrajka Zakopani premogarji.
V OKRAJU DULOL3 V ZAPADNEJ PENNSYLVANIA PRIČELO JE 10.000 PREMO GAR-1 JEV ŠTRAJKATI.
Štrajkarjem se je pridružilo tudi 2000 železničarjev in 500 drugih delavcev.
NEPRIČAKOVANO PRAZNOVANJE.
Pittsburg, Pa., 8. f'ebr. Štrajk z kte-ritn s«. premQgarji v okraju mehkega premoga v Zap. Pennsylvaniji zapre-tili se je pričo! preje, nego je bilo pričakovati. Iz Duboisa te brzojavlja, da *o \ si premogarji o.l Clearfield & Jefferson Coal & Iron Co. v Yatesboro, Ilelatiji in Svkesville pričeli štrajkati,
i- sit se obravnav« glede plače med njimi in delodajalci izjalovile. Sedaj štrajka 10.000 premogarjev, 2000 železničarjev in 500 drugih delavcev. Družba je /e naznanila Buffalo, Rochester & Pittsburir železnici, da bode z pošiljanjem premoga prenehala, dokler ne bod^štrajk končan.
V Punxsutawuevu in Revnoldsville so vrse danes ljudski shodi, da se premogarji dogovore o štrajka. Št rajkarji izjavljajo, da z delom ne bodo preje pričeli dokler ne bode rešeno vprašanje o plači premogarjev v okrajev mehkega premoga. Premogarji okraja Dubois -<• niso popolnoma organizovani da-ii ;i • r,o že dal j časa delali {*» uuijskilt pravilih. Da postaja položaj ve lun bolj resen je samoumevno. Iz John stow na se poroča, da so tamošnji premogarji pri pravi jet. i pričeti z štraj kom.
Indianapolis. Ind., 8. febr.. Izvr-ševalni odbor premogarske onraniza-cije je prenehal z sejami, ne da bi se upal napovedati splošni štra.jk. Danes se je izvedelo, da delegatje pri sejah nikakor niso postopali vzajemno in da se j<* več članov izjavilo proti štrajku.
Pri -<\jah se je pred vsem povdarja-lo, da prebivalstvo premoga rje ne bode več tako podpiralo, kacor preje in da bi splošni Št rajk pomenjal splošno na-sprotstvo prebivalstva napram štraj-karjem, tako, da sledn jim ni pričakovati sočustva med prebivalstvom, kakor leta 1902.
Mnogo članov izvrševalnega odbora premogarske organizacije je tudi prepričanih, da organizacija sploli ne more voditi splošnega štrajka, kajti v tem sili-"aju bi bil tudi fond v znesku $5,000.000 premajhen.
VELIKA POVODENJ V BRAZILU.
Mesto Campos je večinoma preplavljeno.
Rio de Janeiro, Brazil, 9. febr. Rio Parahiba do Sul je iztopila iz svoje struge in preplavila ves dolenji del mesta Campos, 140 milj severoiztočno od tukaj. Na mnogih mestih je voda 12 čevljev globoka, Mnogo hiš se je podrlo in škoda je velikanska. Rešitev prebivalcev je zelo težavna.
Campos ali San Salvador dos Campos je mesto blizu ustja imenovane reke, sredi doline, kjer raste najboljši sladkor v Brazilu. Mesto, ki je z Rio de Janeiro zvezano po železnici ima 80.000 prebivalcev.
Nove pritožbe proti Japonske j.
London, 8. febr. Iz Cbefao se brzo-javlja, da se Koreja ponovno pritožuje radi japonskega tiranstva. Korejski cesar je sedaj pravi jetnik, kteri je pogodbo z Japonsko moral podpisati. Kadi tega korejski cesar ponovno izjavlja, da smatra ja.ponsko-korejsko pogodbo za neveljavno, ker je ni nikdar {»odpisal. Cesar tudi ni nikdar o-d ob ril japonsko koutrslo v Koreji, radi česar prosi evropske vlasti za skupen protektorat nad Koreje. Tozadevni cesarjev dokument je datovan z dnem 20. januarja lOOti.
lo si namenjen
ženo, otroke
ali pa
torodtrike ter prijatelje v Ameriko ^eti, piii za pojasnila in vožne cene na: FRANK. SAKSEft/i« Greenwich S,L, New York, N. Y, ker tu bode* na postreien. Fr. Sal. , , nik vseh in-autnih psuo
V PREMOGOVEM ROVU PARRAL V WEST VIRGINIJI PRIPETILA SE JE RAZSTREL-BA PLINOV.
Od osemindvajsetih premogarjev so dosedaj rešili le dvanajst mož.
REŠILNA DELA
Charleston, W. Va., 9. febr. V pre-mogovem rovu Parrall, blizo Mount Hope v county ju Fayette, kteri je last Stuart CoJiers Company, pripetila se je včeraj razstrelba plinov.
V kolikor je dosedaj znano, je bil najmanj jeden premogar usmrten, toda število žrtev 'bode brezdvomno narastlo. Ko se je pripetila razstrelba, je bilo v rovu na delu 2S premogarjev, od kterih se jc pa samo 12 mož rešilo.
Z rešilnimi deli so takoj priče.i, tinla radi strupenih plinov in pokvarjenih ve ltilacijsfciih naprav rešilno možtvo ni zamoglo pri ti do zaprtih premogarjev. Kljub temu je pa upati da bodo rešilna dela Še tekom današ-njega dne usi^šna.
ALIČINA DARILA.
Cuba in Francija.
Washington, 8. febr. Zbornični član Dwight iz New Vorka je v imenu republikanskih kongresovih reprezen-tantov države New York kupil v New Vorku krasno steklenico pri tvrdki Tiffany za svoto $800. Štirje demokra tični zastopniki države New York, kteri so dobili povabilo k poroki, so tudi prispevali k imenovanem darilu.
Francija je podarila Alici Roosevelt prekrasno gobelinsko preprogo, kte-ro je poslanik Jusserand že poslal Alici. Preproga je doiga 8 in široka 5 čevljev ter je med bratmi vredna •$25.000.
Slovenske novice.
Iz Pitt .burga, Pa., se nam poroča, .la je dni G. t. m. zvečer ob V26. uri nagi :ma umrl rojak Ivan Krašovee, po domača Cipjakov, doma iz Božako-vega pri Metliki.
Star je bil 37 let in neoženjen; k družtvu ni piipadai nobenem. Ameriki je živel 13 let.
V Pittsburgu se je nastanil pri rojaku Josip Rufcknanu, 5169 Butler St. Omenjeni večer mu je izbruhnila kr: ter je umrl v rokah svoje nove goepo-dinje.
Njegovo truplo leži sedaj v mestni mrtvašnic5, ker je bil popolnoma brez vseh sred-3tev\
Da se našemu rojaku kupi saj primerna rake v, so na prose ni vsi pokojnikovi sorodniki, znanci in prijatelji ter njegovi boarding gospodarji v Homestead a, da prispevajo po možnosti kaj malega zraven, in sicer v NAJKRAJŠEM ČASU, ker drugače ga bode mestna o>bčina pokopala po sv«je dne IS. t. m.
Prispevke sprejema Josip Rudman, o 169 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vojaške vaje za "krotitev" Kitajcev.
Manila, 8. febr. Generalni major Leonard Wood, poveljnik vojaštva na Filipinih pričel je z pripravami za velike vojaške vaje ktere se bodo vršile na otoku Luzonu. Z vajami bodo pričeli kakor hitro pridejo semkaj polki, kteri so že na potu z Zjed. držav. Čete se bodo vadile za aktivno službo na Kitajskem.
Poročil se je z svojo — mačeho.
Včeraj je sodnik Pool v Jefferson Market sodišču v New Yorku zaslišal 231etnega Tom. Hardyja, kteri je osta-vil svojo soprogo. Slednja je sodniku naznanila, da se je Tom pred tremi leti, ko je njen mož tožencev oče, umrl ž njim poročila.
" Potemtakem se je poročil z svojo mačeho t" vprašal je sodnik.
"Da, to je storil," odvrnila je žena, ktera je tri leta starejša od svojega moža . Hardyja so obdržali v zaporu do prihodnje obravnave. Zakonska, ki imata leta dni starega otroka sta živela do sedaj srečno v hiši 417 zap. 14 ulica.
Taigny v Washingtonu. Dogodki v Venezueli.
IZ VENEZUELE IZGNANI FRANCOSKI POSLANIK TAIGNY POROČA O RAZMERAH POD CASTROVO VLADO.
Vojna proti Venezueli bi bila zelo težavna, ker je teren domačinom ugoden.
FRANCOSKA KAZEN.
Washington, 9. febr. Bivši francoski poslanik v Venezueli, Mr. Taigny, kterega je predsednik Castro izgnal, dote"i>el je semkaj ter se posvetoval s tiJkajsnjim francoskim poslanikom o dogodkih v Venezueli.
Francoski poslanik mu je naznanil stališče, ktero zavzemajo Zjedinjene države napram Venezueli in sedaj bo Taigny poročal francoskemu minister-stvu most ranili del.
Taigny je zvečer zopet odpotoval v New York, od kjer odpotuje v Ev-ropo.
Na vprašanje, kaj meni on o francoskem napadu na Venezuelo, je zmajal z glavo in izjavil, da dvomi, bi-ii bil napad uspešen, kajti vojevanje bi bilo tamkaj izelo težavno, ker je dežela gorata in teren izvrsten za obrambo. Radi tega bode Francija nastopila druge korake proti Venezueli.
Prsdssdnlk Castro v vednih denarnih stiskah.
Bivši francoski poslanik v Venezu-e i, M. Taigny, kterega je predsednik Castro Lzgnal iz Venezuele, dospel je včeraj s parnikom Zulia iz Južne A-meri'ke v New York. Na pomolu so ga pričakovali časniški poročevalci, 'kterLm je naznanil vzroke, čemu je veneziAdskl predsednik Castro tako z njim postopal.
Taigny je dejal: "Jaz sem se Častni zameril, ker sem Francozom svetoval, naj v Venezueli ne nalagajo denarja. Castro hoče vedno .e denar, denar in »>pet denar. Zaplenitev lastnine francoske brzojavne družbe ni bila druzega, nego ]>ovsem navaden rop. Uverjeu sem, da ne bode dolgo trajalo in ameriškemu poslaniku se bode zg idilo ravno t ulico, kakor meni. in temu bode sledil angleški poslanik."
Taigny je odpotoval v Washington, <la se t aru posvetuje s francoskim poslanikom.
Washington, 8. febr. Venezuelska vlada je naprosi a Zjedinjene države, naj prevzamejo konzularne posle v Franciji. Državni tajnik Root je v to privolil.
Miss Alice dobi cubansko darilo.
Havana, Cuba, 8. febr. Cub an ski poslanik v Parizu naznanja tukajšnji vladi, da je biserno ovratnico, ktero dobi Alice Roosevelt od Cube kot darilo, že kupil. Darilo 'bodo jxxsla.i tukajšnjemu cufjanskemu poslaniku, ki je bode izročil gospodični Roose-veltovej.
Zopet potres v Ecuadorju.
Guayaquil, Ecuador, 9. febr. Včeraj je bilo tekom dueva čutiti več potresnih sunkov, kteri pa niso napravili kake škode.
ZMAGA PO PORAZU.
Zgodovina nas uči, da je poraz najboljša šola za generale, ker jim pokaže grozote, kterim se je lahko izogniti v mnozih slučajih se pa vsled porazov izvujuje popolna zmaga. Ravno tako pravilo tudi velja za navadno življenje. Ako ne gledamo dovolj na našo moč in srečo, nas končno porazi bolezen, kar pa še ne pomenja, da smo popolnoma poraženi. Ako rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino, takoj pri prvih znakih bolezni imamo z tem v rokah najboljše orožje v obrem-bo, ker ono kmalo zopet izpopolni moč in popravi prebavljalni sistem. Ono vedno pomaga pri želodčnih boleznih, kakor tudi pri neprilikah vsled krvi Prvi znaki takih bolezni so običajno zguba teka, nereden odpad in spreme-nitev teka. Ako rabite Trinerjevo grenko vino, bodete vedno premagali take bolezni V lekarnah Jos. Triner, 799. So. Ashland Ave. Chicago, HI-
Diplomat Marko Braon. Dogodek na Ogrskem.
NJEGOVO POROČILO O SLUŽBENEM POTOVANJU NA OGRSKEM IN NJEGOVO ŽIVLJENJE.
Pokojni državni tajnik Hay mu ni bil naklonjen.
TUDI POSLANIK STORER NI NJEGOV PRISTAŠ.
Washington, 10. febr. Predsednik jt, poslal zastopniškej zbornici spisi v zadevi posebnega naselniškega komisarja Marka Brauna iz New Yorka. Braun je po "naročilu naše vLade preiskoval izseljevanje iz Ogrlice in prišel v navskrižje s tamošnjimi oblastmi tako, da bi radi njega [prišlo skoraj do končanja diplomatičnega razmerja med Zjedinjenimi državami in Avstrijo. Braun trdi, da so ga na Ogrskem razžalili, pregledali njegovo pošto, zaprli in kaznovali ter tudi na drug način <z njim grdo postopali.
Naš poslanik Storer na Dunaju, ki je Braunovo zadevo pre iskal, pa poroča o njej tako, da za Brauna ni ugodno, kajti on se ni lepo obnašal na Ogrskem in je ogrsko vlado v časopisju javno napadel. Tudi njegovo prejšnje življenje ni bilo baš prikupi j i vo. Bas takega mneuia o Braunu je bil tufcii naš pokojni državni tajnik John Hav.
HOCHA BODO OBESILI.
Do nove pravde ne "bode priŠK.
Springfield, 111., 9. febr. Najvišje sodišče države Illinois je zavrnilo predlog vsled kterega naj se obnovi obravnava proti v smrt obsojenemu in vse stranski oženjenemu Nemcu John Ilochu. Obešenje obsojenca je doloier no na dan 23. t. m. c Chicagu. Hoch, kteri je po lastnem priznanju bigamist, je bil obsojen v smrt, ker je svojo soprogo Mary Welker Hochovo zastrupil z arzeuikom.
Prijeli so ga, kakor znano v New Yorku.
Dva milijona otrok umorjenih*.
Washington, 8. febr. Profesor H. W. Willey šef kemičnega laboratorja poljedeljskega oddelka naznanja, da je bilo z nečistim in pokvarjenim mlekom usmrtenih najmanj 2,000.000 o-trok. Nadadlje so razna vspavalna sredstva usmrtila nadaijni milijon otrok. Rr. Willey zahteva, da se izdajo najstrožji zakoni proti ponarejanju živil.
Ustrelila svojega moža.
Portageville, N. Y., 8. febr. Gospa Ellen Wymanova je učeraj po noči ustrelila svojega moža Roberta. Zakonska sta stanovala v malej koči blizo mesta. Po storjenem umoru se je morilka sama javila šerifu. Ona trdi, da se je pd dnevu prepirala z svojem možem in da jo je zvečer v pijanosti napadel in pretepel.
Razstrelba dinamita.
V taborišču delavcev od Utah Construction Company v Tank Pointu, ob Western Pacific železnici v Utah, se je pripetila razstrelb adinamita. Trije delavci so bili vsmrteni in štirje težl;o ranjeni.
Denarje v staro domovino
poSOjani*:
u t 20.55 ............ 100 *roa.
n f 41.00 ............ 200 krm,
s» $ 204.40 ............ 1000 kron,
za $1021.75 ............ 5000 kron.
Poštarina j« všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vaoto popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarno poiiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad 111. do 12. dneh.
Denarje nam podati j« najprfltt-neje do $26.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem aH refiztrovanem piana, večje znezke po Domestic Portal Money Ordar aH pa Kav York Bank Draft
FRAHK BAKIffllt 10» Greenwich Street, Hew York. 1752 8t CBaiz flfc,
Iz Avstro-Ogrske. Žalitev "veličanstva".
POROTNO SODIŠČE V BUDIMPEŠTI JE OPROSTILO NEKEGA ŽURNALISTA KI JE BIL TOŽEN RADI ŽA-LJENJA CESARJA
V ogrske j koaliciji je prišlo do spora in morda se končno razbije.
SKUPNA KONFERENCA
Teroristi zopet na delu. Razne novosti Sedaj v Petiogradu. iz inozemstva.
DELAVSKI ODBOR SE JE RAZ-ŠEL. KAZENSKA EKSPEDI-CIJA SE BLIŽA RIGI.
V znamenju krogelj in nagajke. — V je dnem dnevu so umorili dva policijska šefa.
POLTAVATSKI OBSOJEN.
Budimpešta, S. febr. Tukajšnje porotno sodišče je pripoznalo, da je Fran Josip pravi tiran in da je prelomil uradno prisego. Radi žaijenja "veličanstva" toženi urednik Fenves je namreč pisal članek, v kterem je imenoval cesarja Fra.n Josipa tirana in krivoprisežnika. Pri sodišču je pa nastopil dokaz resnice ter do pičice dokazal resničnost svojega člantka s tem, da je Fran Josip razpustil parlament. Istega mnenja so bili tudi porotniki, kteri so toženca jednoglas-no oprostili. Oprostitev, vsled ktere zamore sedaj vsakdo psovati cesarja, je obudila velikansko senzacijo in jo zlasti CHpozicijonalno časopisje z veseljem pozdravlja.
Budimpešta, 9. febr. V političnih ikrogih se vedno bolj množe znamenja, da se bode državnozborska koalicija razbila.
Veliko senzacijo je obudilo poročilo barona Banffyja, kteri je naznanil javnosti, da je A-ndraesv povodom svoje zadnje avdijence .pri Fran Josipu slednjemu predložil druge zahteve, nego so mu v izvrševalnem odseku naročili.
Danes hi se morala vršiti skuipna konferenca vseh strank koalicije, toda konferenco so odgodili, da bi se raz-por še ne povečal.
TAFTOVE FILIPINSKE IDEJE.
Želi varnostno carino za otočje in svobodno trgovino za ameriške izdelke.
Washington, 8, febr. Včeraj se je pred senatovim odsekom za inzularne zadeve nadaljevalo zaslišanje vojnega tajnika Tafta. Slednji je tem povodom govoril o potežkočali ktere so v zvezi z pridelovanjem tobaka. Taft je priporočal, da se uvoz riža na Filipine obdavči ravno tako, kakor za Zjed. države. Filipinska komisija pa naj ima pravico to carino znižati v slučaju ako bi bila na Filipinih letina slaba. Z tem se odstrani nevarnost, da bi se uvažal filipinski riž v Zjed. države in potem riž iz Kitajske na Filipine. Po Taftovem mnenju morale bi se Filipine varovati z varnostno carino, dočim bi se morali ameriški produkti uvažati na Filipine carine prosto.
O roparju "Pat" Croveju.
Omaha, Nebr., 8. febr. Sodna obravnava proti roparju "Pat" Croverju, kteri je obdolžen, da je pred 5 leti ukradel sina milijonarja Cudahyja, na kar je dobil $25,000 odkupnine, se je včeraj pričela v pokrajinskem sodišču. Predno bodo dobili potrebne porotnike bode trajalo več dni.
Umesten zakon.
Neko sodišče v New Orleansu, La., je proglasilo državni zakon države Louisiane, kteri prepoveduje ženskam nositi ptičje perje na klobukih, usav-nim. Žal, da takih zakonov nimamo po vseh državah.
AMERiKANSKO-SLOVENSKI
koledar
za leto 1906
Je izgel. Obsega sedem tiskanih pol
81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri:
Frank Sakser
10» Greenwich Street. New YeHk 1752St. Clair St* Cleveland. O.
Petrograd, 9. febr. Revolueijonarji so se prepričali, da se potom njihove agitacije med delavstvom, delavei ne dajo vee speljati na led, radi česar so delavski revolucijonarui odbor razpustili z izjavo, da bodo z svojim " delovanjem* ' zopet pričeli, ko se reakcija konča. Sedaj se lopovi zadovoljujejo le s zavratnimi napadi.
Riga, 9. febr. Kazenska ekspedicija je na Dalenovem posestvu blizo Rige vjela veliko tolpo revolucijonarjev. Petnajst jetnikov so po vojnem pravu obsodili in takoj ustrelili. Ostali so dobili večje število udarcev z nagaj-kami. Ekspedieija je zaplenila tudi več sto pušk.
Petrograd, 9. febr. Včeraj so na fin-skej meji zaplenili dva z puškami naložena voza, ktera sta bila na potu v Petrograd. Polieija je zaplenila tudi velike pošiljatve dinamita. Nek kmet je včeraj našel v Neni tri bombe in v Nižnjem Novgorodu našli so otroci ki so se vozili na saneh, v snegu zaboj bomb.
Moskva, 9. febr. Tukaj so danes obsodili v 51etno ječo Poltavtskega, kteri je lani skušal umoriti generala Tre-pova. Poltavtski je star še le 20 let.
Kerč, 8. febr. Me tem, ko se je policijski ravnatelj Javorskij v svojem stanovanju z raznimi obiskovalci posvetoval je nekdo streljal nanj skozi okno in ga nevarno ranil.
Petrograd, 8. febr. V listu ^ Rusk i j Invalid" izšel je včeraj carski ukaz. z kterim podeljuje car vsem vojakom kteri so bili v vojni proti Japonskej vojne kolajne. Posebna odlikovanja po dobe branitelji Port Arthurja. Portarturci dobe srebrne kolajne, dočim dobe oni. kteri so bili v bitkah na morju in na kopnem bronaste kolajne svetle barve. Vojaki, kteri niso bili v bitkah, dobe bronaste kolajne temne barve.
Mornarični minister admiral Biri-tev odstopi in njegovim naslednikom bode imenovan admiral Dikov. Admirala Čuknin in Ratnik bodeta imenovana mornaričnima podministrima, kteri mesti je vlada še le nedavno vstanovila.
V INDIJI IMAJO NOVI MINI-STERSKI KABINET POD PREDSEDSTVOM SIDNEY SENNINO.
Boji v francoskih cerkvah. Bombar-dement na prefekta in komisarja.
SIGSBEEJEVO BRODOVJE.
Rim, 9. febr. Novi italijanski kabinet je potrjen in ima naslednje člane miuisterski preds. in notrajne zadeve: Sidney Sennino inostrana dela, Guic-ciardini pravosodje. Sacchi finance, Luigi Luzzatti nauk, Boselli javna dela. Carmine vojna. Mainoni mornarica, Mirabello poŠta: Baccelli: Ministers! vo je konservativno, le Panta-no je republikanec in Sacchi radi-kalee.
Versailles, Francija. !). febr. Ko je odšel včeraj vladin komisar v Simfo-rijsko cerkev, da tam popiše inventar. našel je vrata zaprta. Profesor Poirson je ukazal vojakom naj vrata razbijejo z sekirami. Ko so to storili je prefekt govoril z duhovnom, kteri je izrazil željo, da bi orožniki ne prišli v cerkev, v kar je prefekt dovolil in odšel zajedno z komisarjem v cerkev. Tu so ju pa katoličani pričeli bombardirati z opeko raz kor. Nato <=o orožniki naskočili kor in ranili sedem katoličanov. Ostale so zaprli. Trije od njih so dobili po dve leti ječe. ostale pa od jednega meseca do jedne-ga leta.
j Livorno, Italija, 9. febr. Ameriško t vojno brodovje pod poveljem admirala Sigsbeeja, kteri se mudi v Niči, brzo-javlja, da pride za par dni v Livorno.
Bremerhaven. 9. febr. V tukajšnjej Rickmersovej ladjedelnici so spustili včeraj na vodo največjo jadranko na svetu. Jadranka je dolga 4!58 in široka ">4 čevljev ter nosi SOOO ton.
ZADNJE HLAČE.
Dolgovi "grofa" Boni de Castellane.
Paris, 8. febr. Grof Boni de Castellane je v velikih škripcih, odkar ga je ostavila njegova soproga, roj. Goul-dova Ana, ktera ga toži na ločitev. Z tem mu je odvzela takorekoč kruh iz pred ust in že sedaj mu je pričelo pre-manjkovati denarja. V svojem obupu je sedaj "grof" Boni tudi uložil tožbo na ločitev zakona in zahteva veliko odškodnino. Ta proti tožba brezdvomno ni nič druzega, nego poskus izvabi-„ti ženo zopet domov, kajti vse njegove dosedanje prošnje je Ana iz New Yorka odločno zavrnila.
Obravnava glede ločitve zakona, se prične tekom treh tednov. Ako dobi ločitev potem bodo vse medsebojne obveznosti med "grofom" in njegovo ženo neveljavne in grof bode zopet lahko razpolagal z svojim "premoženjem", čegar vrednost znaša 0,0, dočim bode Ana zopet imela svoje milijone.
Prvo znamenje bivše divote grofa Castellane je že prišlo v — zastavnico V ponedeljek je namreč Boni, kteri je v denarnej stiski, zastavil svojo dragoceno z briljanti okrašeno uro, ktero je kmalo po poroki kupil za Gouldov denar.
-o
Nezgoda na železnici
Hagerstown, Md., 8. febr. Pri Rip-ponu, Va., sta skupaj zadeli dve lokomotivi z nekim tovornim vlakom Norfolk & Western železnice. Pri tem se je jedna lokomotiva prevrnila in strojevodja Hendrickson je bil usmrten. Razvaline vagonov so se vnele. Kurjač Wood je bil težko ranjen.
Mormonski apostol Merrill umrl.
Salt Lake City, Utah 8. febr. V Riehmondu Utah, je umrl mormonski apostol Marriner W. Merrill v 74Ietu svoje dobe.
Pokojnik je bi! zelo bogat in je imel 9 žen, od kterih sta dvp že umrli, tako da ost avl ja sedem vdov. Vsaka živi na posebnem posestvu. Merrill ostav-lja tudi 49 sinov in hčera, 140 vnukov in mnogo pravnikov.
Kitajska cesarska komisija v Philadelphia.
Philadelphia, Pa., 8. febr. Kitajska komisija ktera je dospela v Zjed. države, da priuči ameriške naprave in običaje, dospela je danes v naše mesto iz New Yorka. Pod vodstvom mavorja Weaverja ogledali so si Kitajci razna obrtna podjetja, kakor tudi Nevv Yard na Teague Islandu.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Cassel S. febr. iz Bremena z 958 potniki.
Baltic S. febr. iz I.iverpoola s 721 potniki.
Despeti imajo:
Bordeaux iz Havre. Armenian iz Liverpoola. Armenian iz Liverpoola. Amsteldvk iz Rotterdama. Caronia iz Reke. La Savnij iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Armenia iz Hamburga. Cel.ic iz Genove. Hamburg iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kai-er Wdhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena.
Odpluli bodo:
St. Louis 10. febr. v Southampton. Columbia 10. febr. v Glasgow. Vaderiand 10. febr. v Antwerpen. Cannania 10. febr. i Liverpool. Pretoria 10. febr. v Hamburg.
____
_____________________________________ ..
"GLAS NARODA"
slovenskih delavcev r Ameriki.
Xwedniic:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lasčik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
i a. leto velja list za Ameriko ... $3.00
" pol 1-ta............. i.50
la Evropo, za vse i^to.......4.50
" " pol leta.......2.50
** " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
Xil^AS NAHODA .zhaja vsaki dan iz-vzeinši nedelj in praznikov.
"GLAS MAROOA"
("Voice of the People")
inucd evef> dav, except Sjndays and
Holidays. Subscription year.y $>3.0C.
Advertisement on agreement.
Za oglase do de»et vrstic se plača 3C centov.
Uopibi bre.'. podpira iu opobnost: se ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Mo*»*y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nara tudi prej&nje bivali, fčc nunani, da hitreje najdemo naslov tika. - Dopisom in pošiljatvam najdite
"Glasi Naroda** •09 Greenwic Street, Niw York City.
T*i«(cn] 3798 Cortland.
Čudno sodno povelje.
Delavci na oUn'iti Puerto Rico so, od'kur >c ie ime no van i otok pridružil Zjodinjrnirn državam, dobili sicer le tnali del 'svobode" nase republike, ieinve<" mnogo gorja, ktero je vedno v z ve/ i - kapitalizmom republike. Volilne pravice, državljanske pravice itd. prebivalci otoika, Puerto Kico si <*r še nir dobili, toda sodnih povelj v tsl iK-aju Štrajkarjev itd. imajo že v izobilju.
I'reti kakim jmjI letom je neko sodile na ti.c »ovanem otoku izdalo za-<a-ui«> >.n:m povelje proti štrajkugo-<*iu> (li'lavctm sladkorjevih nasadov, fštni. ^arjem je bilo prepovedano priti na zean.ji'ea francoske sladkorjeve
St-daj je na Puerto Rieu pričela žetuv sladkorja in med delavci se je priftelo novo i^ibanje za štrajk. Da pa to gibanje takoj spočetka zaduši, je sodr.ik Chas. F. McKenna zgoraj navedeno začasno sodno povelje (spremenil v stalno in sedaj delavce t>va i raidi gibanja, dočim 'kara nižja tri- I'- :!, ker i\i<i* takoj izdala sodnih 1 »o vel j proti delavcem.
( eiiiii jo imenovani sodnik izdal se-4i-ij - idn > puelje. uvidimo lahko na pr\ i | .-le. 1. Sedaj, ko je s.aiikor dozori d, Itii t- >.>diš."-e delavcem prepoved it: '■ del. m <ia nasadih prenehati, da- lavno je si daj j edini čas, v kto-i.- mbi m- zamogel žtraju završiti za delavce u (**«»>. Ako se sladkorjev ii-\ prav>»'a>uo ue -pospravi, se i>o-kvari, i t da se to prepreči, je modri j wtwiutk hitro odredil, da delavci ne tonejo štrajkati v času, v kterem bi wtraju podjetnikom škodoval.
Vnbu te<ra je sodišče delavskim vodjem še naročilo, da morajo svojim aievcdnim tovarišem pojasniti, da M*V{»bodo", ktero so dobili od strani IBjedinjemih držav, ni tolmačiti tako, kaikor da bi ona svoboda odstranila vse zakone, temveč da zakoni čuvajo tast,lino posestnika in podjetnika ravno t ako, kakor delavca. •
Končno določa sodno povelje tudi, tj a »so vodje delavcev osobno odgovorni ju v»ak prestopek iu zločin delav-
V Ameriki smo to raj prišli tako daleč, da .se delavcem že prepoveduje fctmjkati. Kar se zgi>di v Puerto lii-cu, to se zgodi jtovseiu lahko tudi na
Japonska nevarnost-
Že par mesecev prod sklenitvijo miru v Portsmoutku, N. H., smo v "Glasu Naroda" pisali, da bode Japonska vsled svojih mspehov na bojišču po koučanej vojni nastopita imperialistično jxditiko, ktei-a bode prej ali slej tvorila resno nevarnost za Zjedinjene države. Ono, fcar smo tedaj le n.imogrede omenjali, se hitro uresničuje, ic sicer mnogo hitreje, nego smo lani pričakovali. Japonci sedaj več ne prikrivajo, da si hočejo prilastiti vrhovno gospodstvo v iztoč-uej Aziji in vrhu tega tudi vso trgovino na Iztoku, ktero si sedaj dele zajedno z Japonsko tudi evropske dr-išave in Amerika.
V to svrho je Japons&a sedaj, ko je postala Koreja japonska vazalka, ali boljše pokrajina, pos.ala posebno komisijo na ivitajsko, kjer mora, ka-<kor se sedaj poroča, skleniti s Kitajsko neko lajno pogodbo. Nadalje je japonski parlament dovolil velike državne podpox-e jedinej japonskej ve-likej parobrodnej družbi, da izpodrine evropske parobrodne družbe ' iz japonskega in kitajskega vodovja. V to svrho bode sedaj omenjena japonska parobrodna družba 'kupila krasne parnike ameriške Pacific Mail Steamship Co.
Proti takemu delovanju za razširjanje oblasti in -trgovine Japonske ne bi imeli tkaj navesti, ako bi Mongolci še na druge načine ne skušali doseči svoje cilje. Japonci vidijo v Američanih svoje največje konkurente in radi t etra so pričeli na Kitajskem sistematično agitirati proti Zjedinjenim državam. Kitajski bojkot proti ameriškem blagu je izključno le japonsko delo. Kitajsko časopisje v kitajskih obrežnih mestih piše tako, kakor se mu naroknye iz Toki j a, od kjer dobiva tudi denarno podporo. Tudi nemire v Shanghaiju, kteri so bili naperjeni proti inozemcem, so vodili zgolj Japonci.
Amerika in evropske vlasti kaj ta-cega seveda ne bodo dolgo mirno gledale, toda na skupen nastop velevlasti proti Japor.skej in Kitajskej za sedaj ni misliti, ker za to akcijo ne bode pridobiti Anglije, ktera je zaveznica Japonske. Padi tega smo uverjeni, da bodo Zjedinjene države prisiljene nastopiti 11a Kitajskem samostojno, da obranijo svoje tamošnje koristi.
Narodno-gospodarsko delo avstrijskih Srbov.
1'red kakšnimi desetimi leti v srbskih krajih v Avstriji ni bi.o več nego dvajset denarnih zavodov, od kterih samo dva lY\ tri niso bili namešani K drugim življem, ki je navadno v njih p k* lodaril. Večiina (izmed to jih ni cinela dafi svoji tvrdki srbskega na-eiova in srbski kapital ni se navadno obrestoval v teh srbskih zavodih, ampak je bil nalože v ptujih zavodih, ki fco od srbskega denarja obogateli ter v zahvalo za to so sovražili vse, kar je srbskega. Sedaj se godi v tem pogledu avstrijskim Srbom bolje. Imajo več nego 250 gospodarskih zadrug in 110 popollnoma srbskih denarnih zavodov z glavnico 94 milijonov kron. Leta 1S97 je bilo 47 srbskih denarnih .zavodov, leta 1900 67. V zadnjem oasu se je ustanovilo tudi veliko enakih zavodov v Bosni in Hercegovini.
Umetniška izložba bolgarskih umetnikov
je bila orirejena te dni v dvorani mostnega vrta v Sofiji. Slike sta raisstaviLa mlada in nadarjena bolgar rfta. slikarja Božinov in Morozov. Iz-loialla sta do eto slik, Dri pričajo vse o velik eon in lepem tafl<*afcu mladih umetnikov.	„ .	_
Iz Balkana.
Sofija, Bolgarija, 16. prosinca.
Iz današnjega pisma je izključena [Hj.itika. Hočem vam navesti le nekaj statističnih podatkov, ki so ogledalo napredka v Bolgariji tekom 23 let, oduar je dežela samostojna država.
Vsi faktorji obračajo vso pažnjo pros vet i. Vlada in zasebni se trudijo, da čim več mladih ljudi dobi višjo izobrazbo, s ktero morejo koristiti sebi in domovini. Veliko mladih Bul-trart.iv pjhaja višje .~ole w. zapadu Evrope. Od leta 1890 do danes je 32S Bolgarov dovršilo univerzi tete, in sicer 126 v Švici, 5S v Franciji, 52 v Rusiji, 42 v Belgiji, 17 v Nemčiji, 4 v Avstriji, 4 v Grški, po jeden v KLrnu in New Yorku. Na vseučilišču v Soli ji pa je v tesm času dovršilo nauke 730 Bolgarov, skupno toraj 1055. To je raizanerno lepo število za Bolgarijo.
Poleg vseučilišča je v Bolgariji več drugih šol, ki širijo izobrazbo tako: 7 učiteljišč, 16 duhovskih, 8 obrtni--kih, 3 iK.»!jcdel^ke, po 1 trgovska, slikarska, živinozdravniška in babiška šola. Oimnazij je 176, ali samo IS polnih; 3 imajo po 6 razredov, 6 po 5, 33 po 4 razrede in 111 po 3 razrede. Vseh srednjih in strokovnih šol je v Bolgariji 213, od teh 161 bolgarskih, 33 t turških, 9 grških, 4 katoliške, 4 ameriške ir. 2 francoski; 128 je moških, 5S ženskih, 27 mešanih. Na bolgarskih šolah je 1231 profesorjev, 295 učiteljev in okroglo 38,000 učencev; na turških S7 profesorjev s 1786 učenci; na grških 33 profesorjev s 736 učenci, na katoliških 25 profesorjev z 200 učenci, na ameriških 18 profesorjev s 157 učenci, na francoskih 9 profesorjev s 162 učenci.
V Bolgariji je danes 26,532 uradnikov, ki dobivajo plače 36,335,491 frankov. Ti uradniki so razdeljeni: V področju ministerstva za notranje posle 5225, finančno ministerstvo 3097, v pravosodju, 2702, naučnega ministerstva 1860, v ministerstvu za javne zgradbe 5350, za vnanje posle 235, v ministerstvu za trgovino in poljedelstvo 1608, v vojnem ministerstvu 6456.-
Na izložbi v Ližeju je izleženih 944 predmetov, odlikovanih je 600 predmetov, 17 z "grand prix", 30 s častnimi diplomi, 133 s zlato svetinjo, 178 s srebrno svetinjo, 191 z bronasto, 51 s pohvalnim pismom.
"Gramd prix" je »dobilo bolgaisko rožno olje (zejtin), ki se v Bolgariji proizvaja v veliki meri in odlični kvaliteti. Samo v septembru 1905 so -iz Bolgajrije v inozemstvo izvozili 967 kilogramov rožnega masla za 694,029 frankov. Največ ga izvažajo na Francosko, Amgležko, Turško in Nemško.
V prvih šestih mesecih 1905 so v Bolgarijo uvozili raznega blaga za 50 milijonov 259 tisoč 99 frankov, izvozili pa iz Bolgarije za 64,150,665
frankov.
Za leto 1905 so državni dohodki iznašali 102,030,057 frankov, troški 105,019,220 frankov, deficit toraj 2,9S9,163 frankov. Proračun za leto 1906 pa izkazuje troškov 117,953,000 frankov, dohodki so nekaj višji.
Nedavno so pri kopanju okoli bae-kovskega samostana našli ostanke Eftifanija, zadnjega bolgarskega patriarha ,ki je umri leta 1414. Arheo logi in zgodovinarji trdijo, da so t grobu v istini -našli telo patriarha Eftifanija, kterega Bolgari časte kot svetnika.
Poleg Plovdiva so arheologi našli rimsko grobišče. V uekem grobu so našli maskoe srebrnim licem in vencem na glavi. Maska predstavlja žensko lice s pravilnimi črtami. Delo je umetniško iz 2. ali 3. stoletja pred Kristosm. Našli so i druge stvari v grobu, a nobenih kosti. Mislijo, da je bilo telo sežgano, ker v bronasti posodi v grobu so našli pepel. Našli so več zlatih lavorovili listov od venca, ki je bil na glavi, zlat prstan z dragocenim kamnom, na kterem je vdelan bolsrarsiki lev. Arheologi bodo nadaljevali razkopavanja.
Iz slavjanskega sveta.
Črri kabinet v Prusiji.
Varšavska ''Gazeta lasovan" poroča, da je pruski poštni urad v Torunu izdal uka^, da naj se vsa pisma, zlasti priporočena, ki pridejo v Torun z naslovi poljskih tvrdtk, ki se nahajajo x poljskem kraljestvu, na pruski pošti odprejo in njih vsebina preišče. Ta ukaz — piše "Gazeta losovan" je skozinskoz brezobziren, ne izvzema niti nedolžnih zasebnih pisem ter je v nasprotju z mednarodnimi poštnimi naredbami.
Ruski minister Witte o Poljakih.
Witte je izjavil v zadnjem času, da ni bil on nikoli sovražnik Poljakov. Poljaki — je rekel — naj prejmo vse tisto, kar prejmo Rusi. Dati se jim mora prostost v razvoju jezika in kulture, tudi lokalna samouprava na liberalni podlagi. V gosuidarstvexmi dumi bodo imeli Poljaki izdatno svo-to zastopnikov in je tudi mogoče, da izvojujejo kdaj avtonomijo. V sedanjih razmerah in sedanjem političnem položaju pa je podeljenje avtonomije od vladarjeve strani nemogoče.
Čigav je kraljevi grad na Hradčanih' na Češkem?
To vprašanje se je sprožilo v zadnjem zasedanju češkega deželnega zbora. Pred 40 leti (1. 1S66) se je vpisat kot lastnik tega gradu v deželno desko dvorni erar. Deželni odbor č-eški je sklenil sedaj prašati za mnenje več čeških historikov, kdo je bil lastnik kraljevega gradu pred letom 1866. Tudi dvorni in državni arhiv je naprošen predložiti češkemu deželnemu odboru one dokumente in listine, ki se nanašajo na lastninsko pravico tega gradu.
4
Zakaj se na Češkem pomnožuje vojaštvo in orožništvo?
Dunaj, 23. prosinca. V vojnem ministerstvu so >e pričele že pretečeno soboto konference, Ikako pomnožiti vojaštvo oo čeških garnizijah. Konferenc so se udeležili zastopniki skoraj vseh ministerstev. Pomnožitev je zahtevalo v posebni ulbgi praško namestništvo, in sicer iz strahu, da se prebivalstvo u.pre neprijetnim odredbam pri novi volilni reformi in pri novih volitvah. Ker pa ne kaže gar-nizije v drugih kronovinah zaradi tega slabiti, Sklenilo se je baje, da se pokliče v aktivno službo 10,000 nadomestnih rezervistov, a njih rodbine se za to odškodujejo. Ministerski predsednik, vprašan za svet v tem pogledu, je odgovoril, da nima nič proti temu, le označiti se mora ta slučaj izrecno kot izjema.
Praga, 23. prosinca. Istočasno se pomnoži tudi orožništvo na Češkem, in sicer so se oddeFsi razširi ii od 22 na 25, a dva oddelka se baje še ustanovita, Nanovo se ustanovi 44 orož-niških postaj, a število orožnikov na dosedanjih postajali se tudi pomnoži. Ima se pomnožiti za 100 mož za vsako postajo. Objednem se ustanove mesta štirih častnikov. Vse te izpre-membe se izvedejo do 1. maja t. L
NA PRODAJ
Trna podpisani TRI HIŠE v Sheboy-ganu, Wis., iu sicer 2 skupaj, št. 513 in 520, tretja pa št. 522 North Water Street.
Hiše so v pritličju jako pripravne za 'kako trgovino ali saloon.
Kupcem se nudi lepa in ugodna prilika.
Več pove lastnik pismeno: JOHN GODEZ, 226 Heed Street, Milwaukee, Wis. (9-15—2)
Vsi narodi v Ameriki
poznajo ln hvalijo
:; Doktorja LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva,
kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Bi^ je prvi asistent v bolnišnicalf Bel ' levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v dispenzarijih Mont Sinay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi žene bil bral v časaikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zavoda v Ameriki in ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, krč, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revmatizeiu, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vse bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosil, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, periluto, Iieme-roide, ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najboljše iu najmoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljanje zdravil. Dr. LEONARD LANDES daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu
piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino.
Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Yorkn. 140 East 22nd.Street živeči
zdravnik — za vse	__
TAJNE SPOLNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehuija in bizgavk, kilo (bruh), zlato žilo, bradavice, gobo, neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije.
ROJAKI SLOTENCI!
Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop.
Vljuden in dražljiv objednem.
Leta 1815 je ziboroval evropejski kongres na Dunaju; v to svrho so se tam zbrali (knezi, državniki in pleme-nitaši vse Evrope.
Za to gospodo je tedaj skazal pravo gostoljubnost francoski diplomat in minister Talleyrand; v njegovih dvoranah je bilo zbirališče in središče slovečik gospodov iz vseh vetrov. Tam si ti ljudje marsikako uganoli, pa tudi igrali za precej visoke svote.
Za necega večera so se po naključju sešli ob igralinej mizi štirje najbogatejši možje iz Francoske in pričeli igrati whist. Bili so to: baron Bar-bon. marquis d 'Agon, grof Roy in gospodar palače ikuez Talleyrand.
Med igro je padel ceikiu marquisu d'Agon z mize; mož pa je bil zelo skopušen, in to ga je tako motilo, da je veliko napak napravil v igri, ker je vedno pod mizo zrl za cekinom. Potem je eeio stol nazaj pomaknil", da hi laglje ugledal zgubljeni cekin.
' 'Prosim, gospod marquis, potrpite malo!" je rekel Talleyrand zelo vljudno, 4 potem vam bodem malo posvetil."
Potem je knez vzel izpred sebe bankovec, kakor da bi ne bil nič vreden, ga lepo z vil in zažgal ter z njim svetil pod mizo ter pomagal iskati ce-<kin; seveda je s tem marquisa za njegovo skopušnost hudo splačal in bil zelo ppeseneten. „
Marquis je našel svoj cekin za 20 frankov, toda knez je plačal ta mali dobiček z bankovcem, ki je bil 500 frankov vreden.
Edini šaljivi in satirični list v Ameriki
-o KOMAR o-
t ika vsakih 14 dnij na osmih straneh in velja za vse leto samo
-o $1.00 o-
Prinaša obilo krasnih slik in mnogovrstno šaljivo čitivo.
Kdor se hoče razveseliti in od Brca nasmejati, naj ne pozabi na
KOMARJA
Vabilo na naročbo
Mohorjevih knjig
Do 15. marca t. 1. sprejemamo naročbo knjig Družbe sv. Mohorja za 1. 1907.
Udnina s celo poštnino vred znaša $ 1.30.
Naročniki prejmejo svoječasno knjige po pošti franko registrirano.
Družba izda za leto 1907 sledeče knjige:
1.	ZGODBE SV. PISMA, n.. del, 13. snopič.
2.	CERKVENI MOLITVENIK ; vezan v platno, rudeča obreza, I5c. več; v usnje, zlata obreza, 30e. več.
3.	PRI SEVERNIH SLOVANIH, potopisne črtice.
4.	LEŠNIKI, spisal Josip Stritar.
5.	UPORNIKI, domača zgodovinska povest.
6.	KOLEDAR za leto 1907. Mi naročimo običajno več knjig, to
da imena poznejših t»dov ne bodo v družbenem koledarju tiskana.
"GLAS NARODA", 109 Greenwich St, New York, N. Y. 6104 St. Clair St., Cleveland, O.
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem času poravnajo svoj dolg, drugače jih budem s polnim imenom in rojstnim krajem priobčil v časnikih
FRANK MODIG, (7-2—7-3) Van Houten, N. Mex.
Kje je JOHN N. reete MIKE ZA-GORC, doma iz vasi Sela št. 11 P. Št. Jernej na Dolenjskem? Bival je v Berwind, Las Animas County, Colo, nazadnje pa v New Cannon, Colo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Upravništvu "Glasa Naroda".	(7-9—2)
Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Kje je ANTON KOSTREVC? Doma je iz Velikih Bersnie. V Ameriki biva že 15 let. Ker mu imam nekaj važnega za pisati, prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov. Josip Ueman, Box 172, Brought on, Pa.
(8-14—2)fl
Išče se JAKOB GROŠELJ, doma iz Sela pri Žireh na Kranjskem. Kdor ve za njegov naslov, se prosi, da ga naiznani njegovej ženi: Neža Grošelj, Vas Selo, P. Žiri, Kranjsko, Austria.	(8-10—2)
Išče se
IZURJEN PEVOVODJA
za slov. del. pevsko družtvo "Bled" v Conemangh, Pa. Za plačo ter pogoje se dogovorimo pismeno.
Josip Bricelj, P. O. Box 91,	Conemangh, Pa.
(v d napr)
OPOMIN.
S tem opominjam onega rojaka, ki mi dolgoQe $41 v gotovini, da se v kratkem časa poravna z menoj, drugače ga bodem naznanil s polnim imenom in sliko po vseh slovenskih listih, kteri izhajajo tukaj ali v star* domovini.
IVAN DEK3LEVA, 506 N. Water St., Sheboygan, Wis.
(7-15—2)
Slovencem in Hrvatom priporočam svo}
SALOON
V obilen pose t. Točim vedno svete pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine amodke.
Rojakom pošiljam denar« je v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa* robrodne in teleznl« šk« listke. V zvezi sem s g. Frank Sakserjem v New "Yorku- •
Z velespoStovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn*
Slovensko katoliško
Q:
podp. društvo
s\
svete Barbare
=0
za Zjedinjene države Severne Amerike.
Sedež; Forest City', Pa.
infeorporlrano dne 31. januarja I902 v državi Pennsylvan^K.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.____
II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W- Va. FRANK SUNK, P. O., Lnzern«, Pa.
POROTNI ODBOR: ELAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se posaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O Box •§?, P»rati City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DR. J. E. THOMPSON.
334 W. 29th. St.	NEW YORK.
U slučaju vsake bolezui in ako Vas drugi zdravniki uiso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Ediuo u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdrtivlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trošimo denarje samo za uobra zdravila.
Kje sta ANTON TUHKOVIČ iz Sta-roda, Primorsko, in JOSIP JURI-ŠIČ iz Sapijan, Primorsko? Pre J letom sta bivala v Monongah, W. Va.
Zastonj pošljem knjigo: "Kako
dobite in si ohranite lepe in costelase?" Vsakemu, kdor poSlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in ko-
Rojake (prosi za njun naslov	}n za	potrebna. Vsi do-
v Ji t*.! iru.i;™ „ sedanji nauki o negovanju las so v tej
Ivan Frol, Box 550, Flushing, O (9-12—2)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem d ne 16. marca 1905 odprl v D RS MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovensfei
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST.
To je prva in jedi na slovenska «ro-stilna v tukajšnjem mesta.
Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami.
Pogovorite se z menoj lahko po do-j maČe; telefon Štev. 2213—M Iowa 'Phone.
Obeevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se eenj. Tu jakom toplo priporoča
Anton Flori,
lastnik gostilne. (15-1—16-7 06, pv>n, sred, pet)
so v tej
knjigi ovTŽeni. Novi nauk se glasi: Nazaj k naravi. P. Frank, 229 East 33 Street, i New York, N. Y.	—8 2^
!cxxxxxxxxxxxx:
m
i
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za
Edin«
slovenska unijska brivnica
ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije brivci. Iloiaki, toraj "svoji k svojim"!
JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Clevelaj^ Oblo. (13-6—13-9 tor čet sob)
NAZNANILO.
V^led razširjenja na-e uose<lanje trgovine na 60t5 Masonic Ten1 pit preselili smo se z dnt.:i 1. februarja t. 1. na večji prostor 1114 Heyworth I»i;il-din~.
Iuiamo popolno zaloge raznovrstne zlatnine, ui, virižic, prstanov itd.
Spoštovanjem se pripomča M. Pogore'c, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111.
(7-0—2)
Starčevič cigarete
Pozor! Slovenci Pozor! VSALON^
tmodernlm koglJlSčem.
Sveže pivo v sodiCkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizke ceno.
Postrežba točna in Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča	^
Martin Potokar
664 So. Center Ave. Chicago, III.
Mi prodajamo 5 funtov starokra-javskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete.
Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STASOEVIČ" cigaretnega papirja.
Za $2.00 pošljemo 500 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro-krajskega tobaka-
Vsak naročnik dobi 4 odrezke (kupone), ktere naj razdeli med svoje prijatelje in naj jim pokaže naš tobak. Zato prejme dotičmik od nas zlato uro ln verižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napisoan: "Živili Slovenci v Ameriki 1" Pišite na:
SLAVIC TOBACCO CO., 237 East 78th St., New YoA. N. Y.
(7-2—7-3 v d)

Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIK^:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKE:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, in, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine ua glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, itinn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarn* pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj bo pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NAROD A".
PRISTOPILL
M
K druživu sv. Barbare št. 47 v Asperfuv Colo., 26. jam.: Frančiška rojena leta 1S7S certifikat št. 2708. Družtvo šteje 29 udov.
K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 16 r Johnstownu, Pa., 26. jan.: Marija lV^ič 1S74 eert. 4512. Družtvo šteje 42 udov.
K Jružtvu sv. .Toži ta št. 20 v Sparti, Minn., 26. jan.: Josipina Ba-rtiški 1S07 cert. 1461, Marija Spendal 1SGS eert. 1493. Družtvo šteje 34 Članov.
K družtvu sv. Jurija št. 22 v South Chic-agu, 111., 26. jan.: Ana Vlašič 1864 eert. 1603. Družtvo šteje 38 udov.
K ilružtvu »v. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 26. jan.: Marija Vodopivec 1S73 eert. 4096, Ana Oberžan 1S73 eert. 4194. Družtvo šteje
20 udov.
K .Iružtvu sv. Alojzija št. IS Rock Springs, Wyo., 26. jan.: Marija Završuik eert. 4204, Marija Zupane eert. 4356, Jaika Jerkovič eert. 3144. Družtvo U<*je 75 udov.	lip
K 1 j/t u sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 26. jan.: Marija De-]f \ a i- 1S73 eert. 4518, Ivanka Vadner 1881 eert. 2098. Druživo šteje 42 udov.
K družtvu sv. Barbare št. 4 v Federaiu, Pa., 26. jan.: Marija Ku-mer 1872 eert. 4525. Družtvo šteje 16 udov.
K >i "iiižt vu >v. Martina št. 44 v Harbeitonu, Ohio, 30. jan.: Alojziji M"čilnikar 1SS4 eert. 4533. Dru/.tvo šteje 26 udov.
K družtvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 30. jan.: Fran-
Sia /i-< ar 1S74 eert. 1176, Marija Starašinič 1S66 eert. 1178, Kafti-rina T. nišie 1867 eert. 2571. Ivanka Tminšič 1SS4 eert. 34S4, Uršula Vidic 1S6S cert. 27S0. Družtvo šteje 38 čl.
K ilnižtvu sv. Alojzija št. 36 v ( or.emrugh, Pa.. 30. jan.: Max^a-i ,•• a fi.i'-'nk 1^69 eert. 4537, Ana Op >ra 1S65 eert. 4577, Uršula Skorje 1S71 eert. 4207.
K dni/t vu >v. Barbare št. 47 v Aspenu, Grtlo., 30. jan.: Ivanka Gli-var ISfiU eert. 2690. Družtvo £teje 30 udov.
K dnižtvu >v. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 30. jan.: Ivanka Hen ic	reit. 45S6, Frančiška Voik 1S73 eert. 332, Marija Koščak lS7il eert. 185, Barbara Gerzin 18S0 eert. 1514, Marija Palčar 1S59 eert. 246, Katarina K< eevar 1S73 eert. 4025, Magdalena Koeevar 1866 eert. I SO, Marija {Skala 1SS2 eert. 290, Uršula Jakša 1869 eert. 1515, Ivanki. M a t ko vie 1879 eert. 221, Marija Vidmar 1876 eert. 334. Družtvo šteje
Assessment št. 91.	E7.y, Minn., 1. febr. 1906.
ZA MESEC FEB RUARIJ, 1906.
Za umrlega brata Peter Fugina, eert. št. 2689, uda družtva sv. Bar-ban št. 47 \ Asp-.-au, Colo; hmrl dne 6. januarja 1906 in bil zavarovan vzr«»k smrti je pljučnica. Opravičena podpora dedičem kakor
m
v Lip Oprav:
sv. Ci 1905; nodno
a umrlega brata Fran Kostelea, eert. 3394, uda družtva sv. Alojzi v Conemaugh, Pa.; umrl dne 8. januarja 1906; vzrok smrti je: •nje. Zavarovan je bil za svot > $1000. Opravičena podpora dedi
tor preje označeno.
t umrln Ano Blatnik, soprogo brata Jakoba Blatnilka, eert. št. 1270 uživa sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Munt.; utairla dne 8. avgusta ■•u i a Kranjskem; uradno p »ročana od družtva dne 2. januarja, ena -«lpora je $300. Za umrlo Marijo Skrbeč, eopr >go brata Fran Skrbeča, uda družtva rila ii. Metoda št. 1 v Ely, Minn., cert. št. 306; umrla dne 25. nov. uradno poročana od družtva dne 30. januarja 1906. Opravičena ra soprogu $300.
Ta assessment je razposlan na 2989 udov prvega in 328 udov dru-azreda ter 1529 soprog. Vsaki član prvega razreda plača 70 centov nrtaino in 25 centov za rezervni sklad, vkirpno 95 centov. Člani dru-a/.rtda plačajo po 35 centov zf. usmrtnino in 25 centov za rezervni vkiipno p<i 60 centov. Soproge plačajo |k> 40 centov vsaka. OPOMBA! Svota za vsaki assessment ima biti poslana blagajniku le. tako da pride v njegov urad ne kasneje kakor do zadnjega dneva ra meseca, in poročilo o vsaki taki jKišiljatvi ima biti istodobno po-glavneriu tajniku Jednote. g H M
JURIJ T^BiiOŽIČ, glavni tajnik.
DROBNOSTI
KRANJ SKE NOVICE.
Poizkušen samoumor. Nedavno po-polune, ko je prihajal gorenjski vlak, se je v legel na železniški tir za Tnchinkeljevo tovarno, bivši Tonnie-bov čuvaj Marl in Gorše, a sta ga še pravočasno opazila dva železniškega čuvaja in ga potegnila s tira. Poklicani zdravnik je konštatiral, da se mu je omračil uni. Oddali so ga v bolnišnico na opazovalni oddelek.
Ka2enske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Lahov ne mara. Janez Leskovic je stanoval z več drugimi delavci v Novi vasi blizu Jesenic. Neko noč je prišel domov, ko je že sodelavec Janez Bakovnik ležal. Ker je bil Leskovic čez dan v družbi neke-
ga Italijana, se ie s tem Bakovniku zameril; ta ga je jel oštevati zakaj da z Lahi drži. K^se je Leskovic razpravi 1, skoeff je Bakovnik z postelje ter -ra obdeloval z neko steklenico, da ga je na nosu težko poškodoval. Obsojen je bil na 8 mesecev težke jeee.
V Ameriko. Dne 21. jan. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 70 Slovencev, 10 Hrvatov, 6 Maeedoncev in 4 Črnogorci.
Utonil je 601etni posestnik Ivan Gorišek iz Vidma pri Veliki Loki. Našli so ga v strugi potoka Temenice. Zašel je najbrž v pijanosti v vodo in ker ni bilo nobene pomoči, je utonil.
"Nova Reforma" o A. Aškercu. Krakovska "N. R." je prinesla ve-lesimpatičen članek profesorja Jana Magiere o 501etnici Antona Aškerca. Člankar podaja svoje osebne .vtiske v občevanju z našim pesnikom ter nava-
ja njegov životopis in kratek pregled njegovih poezij in potopisov, tieočih se Rusov in Poljakov. Končno se spominja tudi Aškerčevih poslednjih dveh del: "Trubarja" in "Mučenikov". Tako so se spominjali nešega pesnika o njegovim 501etnem jubileju vsi slovanski časopisi brez izjeme s spoštovanjem in priznanjem. Le eden dela izjemo! In ta je? — I, seveda, naš "Slovenec!"
PRIMORSKE NOVICE.
Nesreča na vojni ladiji 'Habsburg'.
Blizu Pulja je na bojni ladiji "Habs-burg" eksplodiral top. Topničar Chri-stl je nevarno ranjen, dva druga moža pa lahko. Iztočasno se je pokvaril kotel na torpedovki "Gaukler", da so jo z veliko težavo privlekli v Pulj.
400 bal jute je zgorelo v pristanišču v Trstu. Silna burja je gašenje jako ovirala. Pokvarjene je tudi mno-tro kave vsled vode. Skoda še ni cenjena. — Poleg tega je gorelo včeraj še na treh krajih v Trstu, vendar o-genj ni napravil nikjer velike škode, ker so o pravem času pogasili.
Pomorski častnik izginil. Višji pomorski častnik baron Hugon Pach, ki je bival v Pulju, je izginil, ne, da bi vedeli kam. Predno je izginil, si je kupil pri nekemu puškarju samokres.
41 vreč kave ukradenih. Kakor smo svoječasno poročali, ukradli so neznani tatovi v Trstu trgovcu Vilnaiu 41 vreč kave iz njegovega skladišča. Tatove so zdaj dobili. 25 letni fakin Zamparo je znosil z voznikom Lago-jem vreče v mesto, njun prijatelj Jan-kovie jih je pa prodajal branjevcema Ivanu Subanu in Oskarju Tomincu. Vseh pet je zdaj pod ključem.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V vodi so našli mrtvega v nekem potoku pri Slov. Bistrici kakih 50 let starega kmečkega moža. Pokopali so ™a, ne da bi se zvedelo, kdo je ponesrečenec in kako je prišel v vodo.
Stavka premogarjev. V Hrastniku in na Ojstrem stavka kakih 1000 premogarjev. Tu bi bilo skoro prišlo do pretepa med delavci, ki bi radi šli na delo in med onimi ki stavkajo. Za spoznanje položaja je važno vedeti, da je skoraj več premogarjev, ki bi radi delali, kakor onih, ki nočejo delati. Nekateri imenujejo to stavko *babjo', ker so jo baje provzročile trboveljske premogarske delavke. Položaj je za de lavce jako neugoden, in sicer vsled tega, ker je neizogibna silna revščina, če bi trajala stavka le 14 dni. Soci-jalnim demokratom se napoveduje velik fiasko, kajti, naj se še tako dobro ugitira, to vse ne bo nič pomagalo. Blagajne so prazne in prav na blagajne se trboveljsko delavstvo naibolj z\-naša, saj je plačevalo vanj eže leta in leta. V Hrastniku dela sedaj v jamah le 10 delavcev, ki pazijo, da ne začne goreti, ali, da se vsaj ogenj ne razširi. Premogarji so slovenski rojaki, lastniki premogokopov so Nemci in Zidje — s tem je že povedano, kako stališče moramo zavzeti glede te stavke. Na strani delavcev stojimo, to pa toliko bolj, ker je več zahtev delavcev popolnoma utemeljenih in je pravično, da se jim ugodi. Vlada je najprej poskrbela za — orožnike. V Hrastniku je doslej 30 orožnikov. Med temi je mnogo Zgornještajercev, ki ne razumejo ne besede slovenski. Ali je politična oblast pomislila, kaka nesreča se lahko prigodi vsled kakega nesporazumi jen j a med nemškimi orožniki in slovenskim delavstvom? V Trbovljah bo do 80 orožnikov in najbrž pride tja tudi vojaštvo. Zdi se nam da je vojaštvo čisto nepotrebno.
BALKANSKE NOVICE. Častniki bolgarske vojske dobe s 1. aprilom tega leta nove uniforme. Hoče se kolikor mogoče odpraviti ruske kroje.
Belgrad. Belgrajskemu listu "Politika" je odvzet poštni debit za Bosno in Hercegovino, ker je list ostro kritiziral mizerne on dot ne razmere.
RAZNOTERO STL
Novi japonski poslanik v Peterbur-
gu. Londonska "Tribuna" poroča iz Peterburga, da je japonska vlada imenovala poslanika za Petrograd, ki dospe tjekaj meseca februarja. Po inici-jativi japonskega konzula se snuje rusko-japonska banka v svrho olajševanja trgovskih in industrijalnih od-nošajev med obema državama.
Petje pri delu. Neki pekovski mojster na Dunaju je odpustil svojega pomočnika zaradi glasnega petja pri delu, češ, da se domačini in sosedje pritožujejo. Tudi se baje ne spodobi pri resnem delu peti. Pomočnik je mojstra tožil pri obrtnem sodišču ter se sklieaval, da petje celo pospešuje delo, ker tudi vojaška godba ima namen, podžigati vojake v korakanju. Obrtna oblast pa je pritožbo zavrnila, češ, da je prepevanje vkljub prepovedi smatrati za nagajivost in trmo.
Sedem oseb je umoril blizu Cvitave kamnosek Tomške. Svoje žrtve je polil s petrolejem ter jih zažgal.
Grof in grofica Lonyay sta kupila veliko grajščino Karlsburg pri Požu-nu od grofa Henckel-Donnersmarck za 4 milijone kron.
Grozna ženska. V Pragi je 471etna dekla Frančiška Kadlec sežgala na ognjišču svoje nezakonsko dete in dva
otroka svoje prijateljice. Kadlec trdi, da so otroci umrli ter je že mrtve sežgala.
Kako si kraljice kratijo čas. Nemška cesarica ima vse polno opravila, ki jih jej nalagajo dolžnosti kot mati in gospodinja. Kljub temu pa ji preostaja, posebno sedaj ko se domači krog vedno bolj zmanjšuje, še ure in urice, ki jih izpoljuje s tem, da fotografira. Pri tem kaže, kakor pripovedujejo priče, ne samo veliko unetost temveč tudi fino umetniško razumevanje. Posebno so lepe in uspele njene pokrajinske slike. Strastna fotogra-finja je tudi angleška kraljica Aleksandra. Vendar deli to svojo veselje in nagnenje z vožnjo na automobilu ali s svojo ljubeznijo za mlekarijo v Sandringham, ki slovi kot ena najbolj urejenih mlekarij na celem svetu. Tudi za »ivalstvo se zelo zanima ta kraljica, in z veliko požrtovalitostjo skrbi za svoje ljubljence pasjega in mačkine ga rodu. V še večji meri morebiti je prijateljica živali nizozemska kraljica, ki vedno zavrača vsako prošnjo, da bi bila pokroviteljica kakega športa, pri katerem se ubijajo živali. Pri tem pa nikakor ne nasprotuje drugim športnim zabavam. Ona je izvrstna jahalka in drsalka in je zelo vztrajna pri lawn tennisu ter zna izvrstno in krepko voditi automobil. Jako posebno je razvedrilo, ki ga išče ruska carica v svojih prostih urah, ko jo ne motijo razne materine in druge domače skrbi. Ona je izvrstna slikarica karikatur (šaljivih slik) in porablja vsako uro, da se zabava s tem, da si prežene razne skrbi, in one, ki skoraj vedno pira-čijo čelo njenega carskega soproga. Pripovedujejo tudi, da je izvrstna igralka in velika ljubiteljica godbe ter ima zelo prijeten glas. Italjanska kraljica Helena je izvrstna strelkinja in strastna prijateljica automobila. Ona tudi pesniku je, pri tem pa zaostaja za rumunsko kraljico Elizabeto, ki je znana pod pisateljskim imenom Carmen Silva po vsem izobraženem svetu. Virtemberška kraljica Šarlota velja kot protektoriea modernega ženskega gibanja. Poleg tega je prijateljica vseh iger, ki se igrajo na prostem in katerih se je v mladih letih z vnemo udeleževala. Švedska kraljica Sofija je zelo naklonjena prizadevanjem salvation army. Portugalska kraljica se pa z veliko vnemo peča z medicino. Ona zelo rada pokaže svoje znanje na tem polju ne samo teoretično, temveč mnogokrat tudi praktično. Velika njena zasluga je v tem, da je zelo veliko storila za izboljšanje zdravstvenih razmer na Portugalskem.
Žaljiva primera. Neki rokodelec je obiskal s svojim sinom, ki je bil vi-sokošolec, uomačo gostilno. Pri od-: hodu je hotel plačati sin, ali gostilničar ga dabrovoljno zavrne: "Nikar ne plačujte za gospoda očeta. Kdo je še , kdaj videl, da bi krava sesala tele."
Upor proti zdravnikom. Na Madeiri v Funchalu je prišlo do upora vojakov proti zdravnikom. Silna množica vojakov je brez častnikov na čelu napadla bolnico "Izabel" blizu Funchala in oprostilo šiloma veliko množino vsled neke posebne tamošnje pljučne bolezni obolelih vojakov. Ljudstvo ni zadovoljno s svojimi domačimi in slabo izučenimi zdravniki.
Nemška socialna demokracija. Nemški socialno demokraški list "Vor-waerts" javlja, da ima letos 100.000 naročnikov, medtem ko jih je imel pro šlo leto ob takem času samo 88.000 in oziraje se na ta uspeh, je izšel list rdeče obrobljen. Berolinski dopisnik "Matina" prinaša vest, da so tako visokemu številu največ pomogli napadi Biilowa in konservativcev na stališče, ki ga je zavzemal asocialna demokracija pri maroškem vprašanju in borba proti omejeni volilni pravici na Pruskem.
Vojni ujetniki iz leta 1877. Rumun-ski časopisi so prinesli nedavno sledečo, skoraj neverjetno vest: Klobučar-Kraznaru je hotel nedavno obiskati neki samostan na Grškem. Z ladjo je prispel v Carigrad, kjer ga je policija zaprla in pozneje iztirala, ker ni imel potnega lista. Moral je potem v spremstvu orožnikov potovati peš do meje, a po noči so ga zapirali v ječe posameznih mest. Tako je prišel tudi v Jedre-ne. V ondotnem velikem zaporu se je lahko svobodno gibal, a na svoje začudenje je našel v zaporu 70 svojih rojakov, ki so ga z veseljem pozdravili
iz vojske kot tovariša leta 1877. Pripovedovali so mu. da so bili v vojski ujeti, a od takrat žive v teh zaporih. Dobro jih hranijo in oblačijo, samo občevati ne smejo z nikomur izven zaporov. Kraznaru si je zapisal njih imena in polk pri katerih so služili, a ko je prispel v Bukarešto, je oddal ta popis vojaškim oblastim. In čudno, imena in polki so se strinjali z polkovnimi spisi a pri vseh 70 je bilo zabeleženo: "izginil je." Rumunski poslanik v Carigradu ^e dobil brzojaven ukaz, da osvobodi ujetnike, ki so brez krivde 29 let preživeli v ječi.
Starost drew. Najkrajše življenje imajo jablane; nekatere vrste dočakajo jedva 40 let. Bršljan Živi 450 let, javor 500, breza 600, cipresa do 800. plantana in lipa do 1000, jelka 1200. hrast 1500, cedra pa celo do 2000 let. V Kaliforniji je drevje, ki je baje sta-to 5000 let.
ii
„ZRMVI SE PREDNO SE RAZBOLIŠ.
Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani.
Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna.
Blagor onemu, kateri je zdra- , a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen.
Zatoraj rojaki! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni In slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se Samo na:	r
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kajti znano Vam je daje on edini, Kateri Tam garantira iu vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, tolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, rse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lisaje ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje boiezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spolne bolezui in napake. On je prvi in edini zdravnik kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.	'
Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje.
Ozdravljen: trganja po nogah bolezni v prsib in želudcu.
in
Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las.
Javna zalivala.
Springfield, Ills.
DRAGI gospod dr. e. c. collins m. i.
NEW YORK.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p: Klinoma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovanjem
Johan Intiliar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
W/7A
john bubik, 17 Reed St., North Adams, Mass.


Alex Lombardi,
Glems Falls, N. Y.
r>
katero dobite zastonj, uko pismu
Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", _____________„„„
priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolui ali slabi ter rabite zdravniške pomočiV na" tanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko easa že trpi in koliko ste stari iu vse glavne nzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeei naslov.
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th Street,	^^^^^^ H
Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 Ure dopoludan do 1 ure popoludan. ""	p „
New York, N. Y.
VABILO NA NAR00B0!
Staro leto je mino Ig. prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalo poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, veli« mm četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI
LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstrečL Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Comoagnie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.|
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj iz- at vrstna domača naravna vina4astne- j? ga pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali Črno vino po 45c., Claret 40c. z posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naroČilom se naj dopošl je polovica zneska na- ^, prej, druga polovica se pa plača pri ^ sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo pri- ( poroča
Frank Stefanich,
posestnik vinogradov Box a R. R. No. 7 Fresno, Cal.
MAX FLEISCHER, 258 Grove St., Memphis, Tenn.,
Velika trgovina za SODARSK1 LES in FRANCOSKE DOGE.
Dela pogodbe za naprej in daje na plačo pri izdelovanju dog po šum ah.
& Arkansas in Texas potrebuje več spretnih in farreibanih delavcev. Pilite na gori označeni naslov! (v d — 28 fbr)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARiNIKl SO:
"La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton,	2"j,O00 konjskih moči.
"La Savoie" ,, ,, „ ...................12,«kk>	,,	25.<mi0	,, ,,
"La Touraine" „ ,, ,, ........................10,OM>	12,(MM)	„
"L'Aquitaine" ,, ,, .................... 1o,(mh»	,,	ir,,<MH>	tt
"La Bretagne"................................. n,Mto	„	9,000	,,	„
"La Champagne" ..............................H,(HK»	,,	9,tHM»	)}
"La Gascogne"................................ h,000	„	'.»,0m>	,,
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. pi j
dopolndnelz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N. 1. •LA SAVOIE	15. febr. 1906. La Bretagne	22. marca 1006.
La Bretagne	22. febr. 1906 *LA SAVOIE	21) marca 1906.
•LA TOURAINE 1. marca 1906 *LA TOURAINE 5. aprila 1906. La Gascogne	8. marca 1906. -LA LORRAINE 12. apr. 1906.
•LA LORRAINE 15. marca 1906. La Bretttg1ie	10. api, jooo
M xJf/1** JJ,r**do 2az_namo vani imajo po dva vijaka.
• Kozminskl, generalni apent zh zu|-a«i.
_________71 Dearborn St., Chlc«go. Ill
N9 (fin hvalnic dobivamo vsaki dan, ktere priobeujemo po 11(1 I UU časopisih. Zahvaliiiee dobivamo od onih, ki so si
pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem urarju v eelej Ameriki ne morejo dobiti takih reeij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoea in trdo |M>zlačenii s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven svš^^k	tega fino pozlačena verižica in prstan z le-
i	pim kauieiloin poljubne veličine. Yse to
fW^l j stare pri nas samo 4 dolarje. fiJHtKl^lpi	Rojaki, ki še nimate take ure naročite
si ono takoj pri nas, ker se Vam tako lepa !||P»jprilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu en dolar, a drugo plačate na ekspresu Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovol jen Naš naslov je:
NEW YORK WATCH COMPANY.^
447 E- 87th Street, New York.
^mm-g-—a—	...........
n 1111 ulafoa kadar doapet na kako poatajov New York in na veš kak nam »riti * TRAXK SAJE8E&-JU PokUB številko 8795 Cortlandw
kvil


V Zali,
(Nadaljevanje.)
Dobro jioroet ite!" šepne Jernač, ne hmle prav zadet, se zanese glo-
i» > iarek, da ga ves svet več ne
1 'omerim. lwi .dvojbeno p • il, da jo Ra 'legalo se \ t-' -" ustno.
ileta klei
lil
Oblo na veji sem imel pred sabo in ko sem •vara na eevki, izprožim, je po vst\j Zali, mogočno
se razjezi .Teniae, jelka jietelina je vrag vzel!
d:
tak«
ali na vrhunec mu je pri-!:j jeza, ko ^va končno dognala, <i • s«>m streljal v nckov zaraste!; na vt dober vatel pod petelinom. Ce bi 1 i'o mogoče, bi se bila poštenjakova i ip pnvi r-ala, ker je prav v istem p->t-iln na onej strani Zale. kjer i -osj»od Andrej lazil za svojim petemu,,m ...
Tako potrta os t a viva kraj nesreče, in Jernač- neprestano nekaj godrnja o ti i da gosposki lovci sploh nič več ne zr-ijo streljati. Dospela sva nad majhno, gosto zaraslo dolino, kjer je stalo nekoliko smrek sredi bukovega grmičja. Hipoma obstane moj spremljevalec in šepne: L' Postojva !''
In res, spodaj iz frate se je čulo, k'ikor bi padale kaplje na kamen: t"' , tek. tektek... Tu je v poznem ju'm pel petelin, bržkone mladič, ki se prej ob zoru zaradi starcev ni upal p-ti. Skočiva za smrečje in se skoraj p ■•.'»pričava, da tiči pevec na remiji. lV,.;teno je brusil, ali v mes je sumoma
0	ako val od tal. da je suho bukovo pršelo okrog njega. Že sem ho-
kočiti, ali v tistem trenutku se iče po gošči onostran po bregu riTrmoivkasta lisica, ki je bila brez-<1 >jbeno tudi na petelinjem lovu. Ko-rep je vlekla za sabo in kakor f " :ea s<* je premikala po resju. in si-v r v premi črti tja, kjer je brezpa-p t j>1 i<-a v neizmerni svoji poltno-odskakovala od zemlje. In sveti T" ibertus me je razveselil, in nit i za dihljaj se nisem premišljal, komu naj namenim smrtonosni svinee. Pomeril se mtoraj na rumenosivo lisico, tatico, in ko se je j»o poku razkadil dim, se je premetavala lisica v smrtnem boju jw> >::> 1« nem bregu, iznad frate pa se j« vzdignil mogočni pevec in odplul ? ' raia. kjer mu je še ravnokar grozila gotova poguba.
"Ifalia!" se zasmeje Jernač, "la je pa i/.kupila; rajši jo imam ne»o p . ' dint«!M
Potola/oii vrže ubito žival čez rame, i' s ponosno zavestjo, da lov ni bil br '.uspešen, odkorakava proti zdira-
1	"n, odkoder čujeva že iz dalje glas-v i in ves-lo govorjenje gospoda An-
I" tj« t"! > p Š!
"'lotovo ga je ustrelil!" izprego-v ii Jernač čmerno, "in za mašo bi p'-ieal, če bi ga gospod Andrej ne imel i\'i se bode ust il, in ves dan ga !>o;le-nn morali poslušati!*'
'o.spe »d Andrej je bil na mahu tik
0	nja na Široko razložil svoje ude in ni beško zadovoljen upiral oči na ze-le'tosvetlega petelina, ki je visel na v ii bližnje smreke.
"Praznih rok prihajata'', se nasmeji- nama nasproti, "ali to sem vedel že p • j! Ta ali oni se ne nauči streljati, ir naj se uči od sodnega dne. Pokala s' |>.i. pokala, da se je kar Zala tre-j-':i ! Ali (»obrati nI bilo ničesar, he, n'1 ni res tako, Jernač izjxtd Skale'?*' "Praznih rok tudi nisva'', zarenči tiač in vrže lisico pred os;enj. "To-! .....rem: da -cm streljal jaz. pri-
1	la bi bila Ii>ioo in petelina. In pri t< i »»stanem !''
"Lehko smo zadovoljni," izprego-\ ":,n jaz, "in če ima gospod Andrej !»• elina. tedaj vemo vsi. da slepa kura «" i!i tudi zrno najde. In pri tem ostanem! Sedaj pa se nkrepčajmo. nato p - iinn gospod Andrej pove, kako je Viilo končno s kanonikom Amandom, 1 ; j«, pred nami lovi! po zeleni Zali! To, mislim, je pametna beseda!"
"Pametna", potrdi gospod Andrej, "in tako bodi!"
Okrepčali smo se ter si zopet in zo-p>>t mzkladali vse podrobnosti današnjega lova, kakor je to sploh ua-vada pri lovcih. Nato povzame gospod Andrej: Kanonik Amatid je uliežal pred ljubeznijo, ker je bil vzoren du-1 ovnik. vzornejši od mnozih, ki pri-1 .ijajo dandanes pred oltar Gospodov, i eneč. da Gospod niti med svojimi imgelji nima boljših zlužabnikov, nego so oni! Pa kaj hočemo soditi: Kanonik Amand je pobegnil pre<l ljubeznijo, in zalo smo lehko prepričani, da je dobil milost v Gospodu. Kakšna pa hode naša sodba, ne vemo: pravična gotovo, ni pa gotovo, če tudi milosti-va! Hog je vsemu gospodar, in mi vsi smo črvi pod Njega roko! Ne sodite, ne hodete sojeni sami! Povedal sem Vam že, da so kanonika Amanda odnesli po senčnati Zali. Ležal je na nosilnici in užival hlad trocdne sence ter iz polnih prsi srkal čisti, z gozdnim duhom napolnjeni zrak.
-•Tako mi je lehko danes zjutraj, Conrade", je izpregovoril veselo, "in svojega telesa ne Čutim in kakor ptica »d nebom bi malone zletel s trdega i"
F
ležišča!''
"Da bi le že bil v Loki!" vzihne ' stari sluga.
"Kaj vzdihuješ starec!" odgovori Amand in čemu si želiš v pusto Loko? Danes bodemo še lovili, in pripravi puško, da mi je lehko podaš vsak trenutek. če mi sveti Hubert podeli kaj sreče!''
Dospeli so tja, kjer je kanonik prvi dar; svojega lova streljal na medveda.
"Tu obstojimo", ukaže nosačem, in na zemljo postavite nosilnico! Tu je pravi kraj, kamor mora priti vse, kar plaho beži pred psi! Ustavimo se toraj! in ti, Conrade. bodi pripravljen — saj vem. roka se mi je že toliko popravila, da bodem streljal brez težave! In morda tiči kje še kak medved v tej gošči, in ne čudil bi se, če bi bilo tako. O j, to bi bila prava sreča, če bi ga ubil prav ondi, kjer me je oni trgal z neusmiljeno svojo šapo!"
V dolu se vesele oglasi lovski rog, in psi zahrume, da kar vse odmeva. Uslišal je Bog želje Amandove, in prav takrat se je dvignila zverjad s svojega ležišča. Ukrasti se je hotela svojim preganjavcem, in ko je čutila, da se približujejo, se je splazilo potuhnjeno s svoje postelje in krenila proti vrhu. Bil je medved velikan, in ko so razljučeni psi v nižini zavohali gorki njegov sled, tedaj je že pri vrhu, ondi kjer so čakali lovci, stopil na planieo in grčeč in mrmrajoč obtičal nekaj trenutkov na mestu. In bolnega lovca je preobdala lovska strast, in menil je, tla je zdrav, kakor je bil prejšnje dni, in spel se je, in dejal svojemu slugi: "Za Boga svetega puško, Conrade podaj mi puško!"
In sluga mu je podajal puško, ali onemu ni služila roka, in ko se je hotel speti z ležišča, se mu je zbudila neznosna bolečina v rami in zadnja kaplja krvi mu je izginila z upadlega liea. Omahnil je na nosilnico in pričeli« se mu je blesti in zaklical je: II", ali vidite, kako krasno je zadet in v svoji krvi se valja po zemlji! Oj, nebo se odpira, in svetnik, sveti Hubertih. prihaja po njem! In jeleni z zlatimi rogovi so okrog njega! Mene pa obsipijejo s cvetjem rudečim!"
In res, obsulo ga je rudečo cvetje, toda bila je to rdeča kri življenska, ki se j? ulilu iz njega! Kanonik Amand je pri tej priči umrl, in njega duh je splaval pred našega Boga na sodbo . . Tako je bila tudi njemu ljubezen v pogubo, ker ga je prisilila, da se je j odpravil na mučno pot, ki je nikdar ni mogel prebiti. Mi pa, ki smo pošte-(ni lovci, ki ne obrekujemo nikogar in i vsakomur želimo vse dobro, se spominjamo v ljubezni kanonika Amanda: P>t«g podeli mir njega duši. nam pa obilo lepih lovskih dni, in sosebno tedaj, kadar se zatečemo semkaj v črno Zalo! To je moja povest o kanoniku Amandu! Izpolnil sem, kar mi je nalagala dolžnost, in sedaj ste na vrsti vi, da takisto izpolnite svojo dolžnost. Jernač izpod Skale, tam na veji visi petelin, in kakor veš, dela obljuba dolgove. Sproži se torej, da bodemo tudi na tebi videli, kako nam je vsem ljubezen v pogubo, kakor je bila v pogubo kanoniku Amandu, ki je pred dvesto leti umiral v Zali, in morda prav tod., kjer se mi sedaj veselimo življenja!"
"Kaj bi silili kmeta", odgovori Jernač slabe volje, "da bi vam govoril o svojih neumnostih? Pa tudi poseben lov ni bil danes, čemu bi tedaj lovili prazne marnje? Molčimo rajši in za-spimo, ker smo po-'itka vsi potrebni in pri tem ostanem!"
"Ne uideš nam ne, ljubi Jernač", izpregovorim jaz, vrsta je na tebi, in s tem je prepir dognati! Izpij kupo vina, nato pa oklati svoj oreh, in konec bodi vsaki besedi.
Razvedrilo se je lice možaku, ko je vzel kupo v roke in jo zdajci do zadnje kaplje izlil v svoje večnoželjno grlo.
"Če ste že toli radovedni, pa bodi! Lepo povest nam je povedal gospod Andrej. Če vam bode moja všeč, ne vem, pa me tudi malo briga. In pri leni ostanem!"
Jernač izpod Skale pripoveduje:
Kaj naj vam govorim in pripovedujem ? Kmetje smo siromaki, in sicer največji takrat, kadar se ženimo, kakor se ženi divji petelin na smreki. Samo na svojo kokoš misli in na drugega nič, in čim več jih ima, tem večji siromak je. Da se nas Bog usmili tudi človeka se — vsaj enkrat v življenju, časih tudi večkrat prime nekaj takega, kar se pomlad za pomladjo prijemlje divjega petelina, da ničesar ne vidi in ničesar ne sliši. Čemu bi tajil — tudi mene se je bila prijela takšna bolezen, in saj veste, kakšen je konee.„Davi je prišel gospod Andrej in je ustrelil petelina z veje in mu vzel življenje. Pojdite pa nekaj dni pozneje na mesto, kjer je prej pel ubiti petelin, pa ugledate, da sedi že drug na veji in kokoši ped njim ga poslušajo takisto veselo kakor so poslušale onega, ki ga je danes kresnil gospod Andrej!
Taka je, in kdor pravi, da je drugače, ta laže! Vsaj pri nas kmetih je taka, kako pa je pri vas, gosposkih ljudeh ne vem. Pa slišim, da ste časih brezpametnejši od kmeta kar je tudi lehko mogoče. Torej taka je, in jaz pravim, da je slaba na svetu in da bi bilo morda dosti bolje, Če bi ne bil gospod Bog nikoli ustvaril ženske.
_
Delavci na prostem
iz|>ostavljeni mrazu iu vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu boleliauju zareumatizmom iu neuralgijo. ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko Čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 SL let.
iTi V vseh lekarnah, 25 ^l^iu 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Morda pa je tudi dobro, da jo je ustva ril, in gotovo je„ da se z Gospodom Bogom, najsi ne pripušča svojim ma-šnikom, da bi se ženili, tukaj ne bodem tožaril in pravdal. Kar sem hotel povedati, to je le toliko, da bi bilo zame, Jernača izpod Skale, bolje, če bi Bog ženske nikoli ne bil ustvaril. Pri tem ostanem!
Saj vsi veste — morda gospod Andrej ne — drugi pa vsi veste, da sem imel z Zalesnikovo Iieziko nekaj opraviti. Mlad sem bil, zdrav sem bil, pa sem komaj čakal prilike, da bi skočil na vejo in pričel peti, kakor poje petelin v Zali. Nepoštenega ni bilo nič, ali še danes — gospod Andrej nikar ne zamerite, da kolnem — pravim: Vrag vzemi tiste čase!
(Dalje prihodnjič.)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA S
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct. 71([ galon s posodo vred. Nf Dobro belo vino od 6u do 70 ct.
galon s posode, vred. Izvrstna tropavica ->d $1.50 do $3 /5» galon s posodo v-ed. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne morem razpošiljati. Jfji Zajedno z naročilom naj na-ročnAd dopošljejo den«*r. o«, j-o- Js^ ma Money Order. Spoštovanjem •	t^'
Nik. Radovich, 7*
5y 594 Vermont SL, San Francisco, C«L
£
Hlftlniitfllhrflflilrnifl- Ji
Domače noMie.
Vsak Slovenec aH Hrvat pij? naj v korist svojega zdravja "Trigla?" zdravilno grenko viuo iu 4 Bhii Jelaeič greii-
Čieo", ktero je vse narejeno iz pristnih želiš«" in pravega vina.
l>obi se pri:
"Triglav Chemical Works",
.568 W-llSlh St.,
CHICAG0,[1LL4
smduuiijjii, "I3WTH

~ io a>
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v C-icagi, 111., Vrinit tudi rojakom po Zjed. aziavih,
da sem otvoril novo urejeni
saloor. pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago. 111..
Miza 19. ulice, kjer točim pristno uležar.o Atlas* pivo, izvrzir.i	olja
vina m dišeče smodke 80 prt men na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljiiče in igrcJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
I 1 Mohor Mladič, #
M 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
CUNARD LINE
PARNI!« PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM,
fABNUl IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR IU-JCBOTU ZA SETANJE POTKIKOT TRETJEGA RAZREB«
odpluje iz New Yorka dne 6. marca.
CARPATHIA
odpluje iz Yorka dne 20.
marca.
MODU
odpluje iz New Yorka dne 3. a-prila. |
ULTONIA* 8LAV0N1A m PAN rf ONI A so parmki n& ava n
taka Ti parniJri so napravljeni po uajnovojšem kroja in zeio priklads sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnitom trikrat na dam pr nw postrtjžena
Vožnje listke prodajajo pooblaSfie^i agentjo Is
The Canard Steamship Co., Ltd.,
39 Broadwfcf, Hew York.	126 State St, Boston
67 Dearborn SL, Chicago.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletnega zastopnika Mr. FRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v zaTogi raznovrstne slovenske knjige.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO,
Rojakom v Joins to wnu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. Fran Gabrenja, 519^ Power Street, Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij skej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda".

AUSTHB-AKIMICAK LINE
Regularni potni parnlkl
"FRANCESCA" odpluje 6. marca "SOFIA MOHENBERG" Odpluje 17. marca. "GIULIA'* odpluje 24. marca-
vozijo med New Vorkun-, Trs'om In Re1—>.
UHjpriprtivn« jNa uo naje«L<j&a pamritMina frta v Ljn^lj.-i.o 8plof» i.a fciovewsko. Železnica velja do Ljub® lj»ue le fiO 5»:ntov. Potniki dosj.o isti dan na prtrnik, ko cd doma gredof
Železniške cene iz New Orlearsa so zelo nizke na vse strani.
—- 4.	. •	----J-	|
9 Cuv. Phone Cent. 161Q
Bell Phone: South 143 *
THE STANDARD.BREWING 00.
najboljšo vrsto pivs.
137 Train St.
Cleveland, O«
THE FOUEST CUT BBEW1HK G9.
Jedina Češko-Slavjanska
Pojdite k naj bližnjem agenta po vožnje listke via
TBe GreatWabash
železnice«
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto s iz bornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED' kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne pcpoludne t Rotterdam Junction a Continental Limited iz New Torka.
Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti.
Vstavi se v NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki ▼ Detroit, Chicago, St. Louis, fCnnnun City In Omaha. Direktna zveza s Tezasom, Mexico, Golorsdo, Los Angeles, San Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega poln* dnevnika.
Informacije gladi voinjih cen, oskrbljenj a Pnllmanovlli in taristi-iUh vagonov dobiti j« pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 337 Broadway.	New York,
J. E. BARRY, scent sa tarist*. 176 Waattastan St
protitrustna pivovarna družba
=== v Cleveiandu, O. =======
Vari iz najboljšega amerikauskega sladu in iz importi-t Vanega češkega hmela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Rrazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na TTninn
nasproti Wheatland in Momewood St. •	Matej Bečko, koloktoA =
v Pittsburgu, Pa.
in okolici
Rojakom
-aznonjum, da j. za tamošnji okraj moj
i i edini pooblaščeni zastopnik za vse poslej
i * 4824 Blackberry Alleys
Pittsburg, Pa.
Uraxlne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do i I 8. ure zvečer.
Bojakom ga toplo priijoročam.
i > ^
Frank Sakser,
—^ft« - ■ II ^fmm i g|| i,^ n g|p
-BANČNA PODRUŽNICA-
CLEVELAND, O.
1752 St. Clair Street.
Lastnik: Frank Sakser,
109 Greenwich St., New York. Vodja; Anton Bobek.
....prodaja..,, parobrodne listke
(B) za razne prelconiorske črte po izvir-f[|i nih crnah.
... ru- ija....
1 denarje v slaro domovino
O najcencje in najhitreje.
Alojzij Cešarek
59 Union Ave., Brooklyn, N.
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in pod uči jiv ili knjig.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
Cenile knjig,
KATERE BO DOBITI V ZALOGI F RANK SAKSEB-JA, 10» GBEEH • WICH STREET, NEW YORK.
Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef I., 20c. Navodilo za spiaovanje raznih piaes,
' 80 centov.
Nemicina hrez nčatelja, 49«, Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Najdenček. 20c. .Na indijskih otokih, H0e. Naš dom, L do IV. zezek, po 20«. (Naselnikova hce, 20c. Narodne pripovedke, I. in n. d»\
vsak 20e. Oče naš, povest, 50c. Oh zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c.
Odkritje Amerike, 40c. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p*
sem, 50c. Podobice svete, razne ma5e 3e. ; Prst božji ali izgledi, 15e Poslednji Mohiianec, 20c. {Prva nemška vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. j Pregovori, 30c. Fri Vrbovčevem Grogi, 20c.
turškim jarmom, 20c. j Princ Evgen, 20c. j Prešernove poezij«, broširane, /50«. 'Pmvljice, 20c. P itd nevihto, novela. 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20č. Pravila dostojnosti, 20c. i?ocni J .j* nemški slovar, bro'*., 40e. Ročni slov.-angležki besednjak, novi, | 30 centov.
Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3 • .$3.00. Ribičev sin, 10e. ♦iatltcki,
R,esnitol]ub. ii0c. Rodi.muka sreča, 40c Re poste v, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske. 3c.
,. oaroitna noša, 3c. .. «jubljan5?ke, 3c Robinzon, 50 c.
Cpisovnik Ijnbavnih in xenitovan.akik
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, Sanjske knjige, male, loj. Spretna kuharica, m»sirana. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski saljivec, L in II. knjif*
vsaka 2»K: Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20e. SreČolovec, 20e. -enilja, 15c. Spiaje 15c.
Stoletna p/atika, 60«.
Spominski listi, 2jc. Sv. Hotburga, 20c. Sv. Genovefa, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20«. S prestola na morišče, 20«. Stezosledec, 20c. « Spisi v ljudskih šolah, 30«. Strelec, 20e.
Šaljivi Jaka, L in IL del, jedna knjl
ga, 20c. Btiri povesti, 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. , Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noc, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20c.
Vosčilna knjižica za vs« prilike, 20«.
V	gorskpm zakotju, ?0c. i Ven ček pripovesti, 20c. j Vseznalec, mali, 20c. I Veliki katekizem, 30«.
V	deln je rešitev, 30«. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40«.
V	zarji mladosti, 25«. (Vstajenje, 20c.
Veliki Janežičov nemško-slovensld besednjak, vezan $3. Zemljevid Združenih držav, 25«. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 , Kranjske dežele, 20c. Zgodbe f,v. pisma, mala izdaja 30«. Z ognjem in mečem. it. 41 do 5«, m
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60«. Zlata vas. 20r.
Zgodovinske povesti, (Vrhovee), L, H
III., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 56*. Zirovnik, narodne pesimi % naperi, I,
in H., po 60e zvezek Žalost in veselje, 40c. Zeninova skrivnost, 25«. 60 malih povesti 20«. Opomba. Naročilom je pridejati 2a> nar. Knjige pofiiljamo peitaiar prosta.
MOLITVENE KNJIGE:
Vrtec nebeški, slonokost, $2, slonokost
z okraskom $2.50. Jezus in Marija, slonokost $2, slonokost z okraskom $2.50. Ključ nebeških vrat, slonokost $2, slo<
nokost z okraskom $2.50. Dušna paša (umrli škof Baraga), fino
vezana $1.75, v rudeei obrezi $1. MaLi duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v šagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, eagTin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. Rajski glasovi, platno, Jata obreza,
(mičen molitvenik), $—.40. Otroška poboznost, platno vezane, ru-
deea obreza, $—.25 Nebeike iskrice, platno, zl*ta obreza, 60 centov
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, plaxuo, zlata obreza, $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, šagrin, zlati, obreza, $1.50.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, i.o venski. 2ue. /-Iinov, anglelkn-nemski slovar 50c. Aladin s čaiohno avetilnico, elikano,
10 eentov. Andrej Hofer, 20c. 1 Avstrijski junaki, vezano 90c. 'Admiral Tegethof, 20c. Ave Marija, 10c. Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, zanimiva pov., 15c. r»erač, l5c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževalka, 20c. tturska vojska. 3o-Božični darovi ^0
Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. orni bratje, 20c.
Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta. 20c. Cvetina borograjska. 3o< Cesar Maksimilijan L. c t*« jnfthikju.
ski, 20c. Cas je zlato. 30«
uetrto berilo sa slovenska iol«, 50«. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven'ko-nemiki besednjak
vezan, 90c. Druga nemška slovnic*, vezana, 50c. Darinka, 20a. Doma in na tujem. 20«. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahi j a, 15c. Evangelij, 50«. Erazem Predjamaki, 15c. General Landon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oie železnic, 50«. Gozdovnik, L in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Grundriss der slov. Spracbe, prof.
Sket, vezano $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15«. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račun ar, 40c. Hubad, pripovedke, L, IL in HI. del,
vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40«. Izanami, mlada Japonka, 20«. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Kneipp, domaČi zdravnik, vezan, 50c.
Knez Orni Jurij, 20c.
Kako je zginil gozd, 20«.
Krvna osveta, 15«.
Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30«
Kalan, povesti 20c.
Kako postanemo stari? 40«.
Lažniivi kljukec, 20c.
Leban, sto beril, 20«.
Mali vitez. L. IL, IIL deL I2J50.
Mladi samotar, 15c.
Mati Božja z Bled«, 15c.
Mali katekizem. 15c.
Marija, hči polkova, 20*
Marjetica, 50c.
Mala pesmarica, 30«.
Materina žrtev, 50e.
Mirko Poštenjakovič 20«.
Miklova Zala, 30«.
Mrtvi gostač, 20«.
Maj, Ery, 20«.
Mlinarlev Jaaea, 40«.
Nezgoda na Palavaan, 20«.
Narodna biblioteka, posamezno, 99«

__i_s_
_- ■ •_