a GLAS NARODA Ust-sloveiiskih.delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in f the United State*. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. J TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered a« Second Claw Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsoa 8-S87I NO. 165. — ŠTEV. 165. NEW YORK, FRIDAY, JULY 15, 1932. — PETEK, 15. JULIJA 1932 VOLUME TTYT. — LETNIK NOVA ANGLESKO-FRANCOSKA POGODBA Stavkarji so odpotovali iz Springfielda AMERIŠKI DELEGATI NISO BILI OBVEŠČENI 0 VSEBINI POGODBE Anglija in Francija ste sklenili zelo pomembno pogodbo. — Skupno delovanje obeh držav v vprašanjih glede razoroženja, gospodarstva in politike. — Anglija ne sme Združenim državam plačati do!ga, ne da bi se prej posvetovala s Francijo. LONDON, Anglija, 14. julija. — V poslanski zbornici je zunanji minister Sir John Simon naznanil, da je bila med Anglijo in Francijo sklenjena pogodba po kateri se obe državi zavezujete v gospodarskih vprašanjih skupno delovati. Nova "Entente cordiale", ki pomeni dodatek *k Jausannski pogodbi in vsebuje štiri točke, je po mnenju ameriških zastopnikov v Ženevi združena fronta obeh držav v vprašanjih vojne odškodnine, razorožitve in vetovnega gospodarstva. Angleški zunanji minister pa je proti temu izia-l vil, da predstavlja ta dogovor samo poiskus skupno I delovati za splošni dobrobit. Štiri poglavitne točke pogodbe obvezujejo obe državi, da izrazite svoje mišljenje s popolno odkritostjo in prijateljstvom in morete biti medsebojno v vseh vprašanjih popolnoma poučeni, zlasti v vprašanjih, ki se tičejo evropskega položaja. Nadalje določa pogodba skupno delovanje z drugimi delegati, da najdejo rešitev za razorožitev, kar ; bo v korist vseh vdeleženih držav. I retjr točka določa, da Anglija in Francija v pripravi za svetovno gospodarsko konferenco delujete skupno. Četrta točka pa določa, da med pogajanjem za trgovsko pogodbo med obema državama nobena država ne stori ničesar, kar bi moglo drugi škodovati« Simon je rekel, da to ni nikak tajna ali izključe-valna pogodba. Rekel je, da je zastopnikom Nemčije, Italije in Belgije pokazal prepis pogodbe in jih je povabil, da se pridružijo tej izjavi. Nadalje je tudi Simon rekel, da se ta pogodba v nobenem oziru ne nanaša na vojni dolg Združenim državam in je odločno zavrnil naziranje, da bi bila pogodba angleško-francoska fronta proti Združenim državam. "Ako bi Herriot," jeViadaljeval Simon, "kdai mislil, da ima pogodba kaj opraviti z vojrim dolgom Združenim državam, bi ga Anglija hitro o-zd ravila takih misli." Kar se tiče francokega stališča, se zatrjuje, da je Herriot samo hotel biti gotov, da v slučaju premem-be versaillske pogodbe stoji Anglija na strani Francije, predno napravi kak odločilen korak ali pa sklene v tej zadevi kako pogodbo z Nemčijo ali Italijo. PARIZ, Francija, 14. julija. — Ministrski pressed nik Herriot je v poslanski zbornici naznanil pogoje nove pogodbe z Anglijo. Med drugim je izjavil, da je po tej Anglija obvezana, da v bodoče ne plača nobenega dolga Združenim državam, ne da bi se prej o tem posvetovala s Francijo. Herriot je označil pogodbo kot dodatek k gentle-manski pogodbi v Lausanne v tem smislu, da dolžniki Združenih držav lausannske pogodbe ne bodo odobrili, dokler vsakteri izmed njih n i dosegel sprejemljive poravnave svojega dolga. 1 Herriot je imenoval pogodbo obnovitev entente cordiale in nastop nove dobe v angleško, francoskih odnosajih. Ameriški delegati v Ženevi so bili vedno zelo razburjeni zaradi vsebine in pogojev pogodbe. Iz Ženeve je prišlo telefonsko poročilo, da ni niti francoska, niti angleška vlada ni obvestila ameri ških delegatov o vsebini. PREVAŽALCI PIVA SO ZASTAVKALI Prevažalci niso za do vol j-ni s $100 na teden. --Pomagaei dobivajo "samo" $50. — Po $55 sodček piva. Chicago, 111., 14. julija. — Velika stavka prevažalcev piva je skipela v pene ravno v času, ko je bilo treba ob hudi vročini namočiti suha grla žejnih Chicažanov. »Stavka se je zaradi znižanja plače prevaža Icem pričela v soboto. Vozniki so našli v soboto v zjfVitkili samo $100, m ost o običajnih $125. iXjih pomagači pa samo $50, mesto $7."). — To je depresija, — je rekel nek član sindikata. — Plačila so zelo slaba. Visa k povprečni trgo-vee vam bo isto povedal. Vozniki in njih pomagači pravijo, da sindikat še vedno računa za sodček piva $.~W>, ravno tako kot prej. Izgovarjajo r-ve tudi, kako nevarno je voziti pivo, ka-dar jih'prično zvezni agenti zasledovati. Dva dni se noben voznik in noben pomočnik ni zglasil za delo. Joe Pusco in Bert Delane\\ ki sta ravnatelja sindikata, sta bila nervozna. Celo sama sta prepeljala nekaj sodčkov piva. Slednjič se je posrečilo delavce pergovoriti, da so prišli na skupno sejo. •X 4 vedeni .so bili razlogi za znižanje plač in bile so grožnje. Stavkarji so jezni zapustili se- Se en dan in položaj je bil neznosen. Sklicana je bila druga sej h . Velik Italijan je bil na M»ji; imenujejo ga Mussolini. In Mussolini je član .sindikat. V svoji roki je držal velik bič. Poleg njega sta stala dva stražnika z revolverji. Po eni uri prerekanja, med katerim časom je bič imel dovolj posla, je bila stavka zlomljena. Naslednje era dne so stavkarji zopet vozili pivo kot po navadi. PRETEPENA SUHAŠKA __AGENTA Agenta sta iskala kršitelje prohibicije na konvenciji veteranov. — Pretepli so oba in zapodili iz mesta. Alexandria Bay, N. Y., 14. julija. — Ivo sta dva prohibicijska agenta po paradi ob priliki konvencije vojnih veteranov preiska-vala pet gostiln, se je izvedelo, da je eden agent nosil na prsih znak vojaka iz špansko-ameriške vojne, da je imel pri vstopu tem večje zaupanje pri lastnikih gostiln, predno je pričel pelskovati. Razjarjeni veterani so se vrgli na agenta, čegar ime oblasti ne izdajo, ter ko ga pošteno pretepli. Državni policisti so spremili avtomobil, čegar obroči na kole-sis so bili zrezani. do konca mesta. Veterani zahtevajo natančno preiskavo glede vojnega znaka. VELIK POŽAR NA CONEY ISLANDU V sredo je na Conev Islandu, najvčjem poletnem zabavišču mesta New Vork izbruhnil požar, ki je vpepelil več kopaliških hotelov in drugih poslopij, v razdalji štirih blokov. Domačim požarnim bramfcam so prišle na pomoč požarne brambe iz Brooklvna in iXew York a. Xad tisoč ljudi "je brez strehe. Mnogim kopalcem je pogorela obleka in denar. Škoda se ceni na pet milijoiov dolarjev. - FARMER JE UBIL SVOJO ŽENO Mena, Ark, 14. julija. — Farmer Raymond Clark je ustrelil .svojo žppo. ker se je vmešavala, ko je hotel kaznovati svojega dve leti starega otroka. Kot pravi mož, je njegdva žena skočila nadenj s kladivom, ko je tepel otroka. Xato pograbi Clark puško in mtreli ženo. Clark se nahaja pod obtožbo uboja v .ječi. KANAL IZ VELIKIH JEZER Washington, D. C., 14. julija. Ameriška in kanadska vlada Kta se zedinili v pogodbi, po kateri bo ograjen kanal iz Velikih jezer v reko Sv. Lovrenca do Atlantika. Potrdilo o tej pogfwlbi je izdala vlada v Washingtonu in kanadska vlada. Pogodba bo v teku dw* tednov podpisana. Ko bo podpisana pogodba, bo zvezna vlada oklenila z državo New Vork dogovor, po katerem bo država New Yonk prevzela u-pravo pridobljenega dela reke. Kanada bo s provincijo Ontario sklenila slično pogodbo. Kanal pomeni. da bo vožnja viseli oceanskih parnoikov odprta v Velika jezera. Stroški za zgradbo kanala bodo znašali 800 milijonov dolarjev. Inžinirji so svoja prva merjenja pričeli že pred enasjtimi leti. Pravi kanal bo dolg 33 milj, vodna pot po reki 108 milj in v jezerih 40 milj. Zgradili bodo velike jezove za dviganje ladij. PREKINJENA ZVEZA S ___SA0PAUL0 Brazilska vlada je odredila vojaške priprave. — Vlada je dovolila visoko svoto, da se zatre revolucija. Rio de Janeiroi, Brazilija, 14. julija. — Vojaške priprave za j splošni napad na državo Sao Paulo se nalaljujejo. Vlada je dovo-j lila v ta namen 20.000 Contos Mil- ] reis (okoli $1.450,000). Vlada je odločna v svojem sklepu, da zatre revolucijo. Predsednik Vargas je tekom dneva imel več konferenc s svojimi fprlstaši. toda o vsebini posvetovanj ni bilo ničesar objavljenega. Sao Paulo, Brazilija, 14. julija. Fporniki. ki hočejo prisiliti pro-vizoričnega predsednika Vargasa.j da bi zopet vpeljal ustavno via-! do, so odklonili posredovalno ponudbo, katero so jim ponudili strankini voditelji države Rio G ran cles do Sul. All American Cable, Inc.. ki ima svojo kabelsko zvezo z vsemi * mesti v Braziliji, naznanja, da so bile vse zveze z Brazilijo prekinjene. PROHIBICIJSKA PREDLOGA ODBITA Washington, D. C.f 14. julija. Senator Glass je predlagal, da bi bil 18 amendment preklican, da pa bi bilo prepovedano v salonih prodajati opojno pijačo. Predloga je bila. odklonjena, ko je senator Norris proti njej protestiral. Glass je zahteVal takojšnji »prejem svoje predlojre. ki je določala, da jo mora 3(i držav tekom sedmih let "potrditi, predno more postati postava. VSTRAJNI VLOMILCI Faunsdale, Ala, 14. julija. — Vlomilci so izvrtali 30 palcev debelo steno Bank of Faainsdale, da so prišli do blagajne, iz katere so odnesli $75.000 v bankovcih. SUMLJIVA SMRT AMERIKANKE Pariz, Francija, 14. julija, — Pariška policija >preitskuje zagonetno smrt Mrs. Kay Whelan-Gordon-Ellis. hčere Fr. Whelana. solastnika United Cigar Stores. Gospa je umrla v ameriški bolniš-(niči vsled preobilega zavžitja , vspavalnih sredstev. Leta 1926 se je poročila z an-( gleškim dentistom dr. Gordonom Ellis, od katerega je bila pred desetimi dnevi v Parizu ločena. Te-1 den po ločitvi je bila v naze vest -nem stanju prepeljana v bolnini-eo. Policija hoee dognati, ali gre I za nesrečo, ali za samomor. TRGOVEC PROTI TIHOTAPSTVU MORNARJEV Washington, D C., 14. julija. — Pred trgovskim odborom kongresa se je zglasil trgovec L. JF. Savage iz Norfolk. Va. in se je pritožil. da mornarji ameriških bojnih ladij vtihotapljajo različno blago. Savage ima svojo trgovino v bližini vojnega pristanišča. Nek podčastnik mu je povedal, da je nek častnik na* bojni ladji prejel pred kratikim $5000 za svoje usluge pri tihotapstvu. BELGIJSKI MAJNERJI OBDRŽIJO PLACE Bruselj, Belgija, 14. julija. — Vsled odločnega prtesita belgijskih tnarjnerjev ■■_■— ■ -------'J---jl___■--------a THE ULBOMT ftLOVXHft DAILY la U. ■ iiMp r "Glas Naroda" and FobMebed toy itonNic roiuiinfG coMriirx (A Corporation: r»' t liutr, Preside*« mieinee® ot th« corporation and addressee of above officer« w ttreet Broagh of Manhattan, New York City, N. I. "GUI NIIODA* ifrtri of the People) ^u'1* B*ery Day Except Sundays and Holiday* " rrtja liet aa Ameriko . Za New York se. celo leto $7.00 ..............- -.......$6.00 flZa pol leU _____________________________IS.BC * ------------ t J .00 za inozemstvo t» celo i etc.......17.00 4 ..................$1.601 Za pol leta ....................................$3.60 Subscription Yearly $6.00. advertisement on Asreetnsot vareči« - labaja vsaM dan tareemil nedelj lo prasotkor. rt K>rjpt»» in qsebnostt mt ne prlobcujejo Denar na] se bi* *JM»t: pr Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov « iair. tudi prej In Je blvalUde namasJ. da blt*e]e najdemo naslovnika «kJ-lf LABODA", tie W. Ittb Street. Nem Ttfk. N I. Telephone: CHelsea S—M7S ZA PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE Iz Slovenije. v mladosti je začel1 s kupčijo in trgovino in tsicer najprej z živino. Kasneje se. je bavil poleg gostilne. ki jo je po prevratu opu- Utopljenec sredi Ljubljane. Opoldne 23. junija se je jela zbirati na Zmajskem mostu množica ljudi, ki so strmeli v vodo- ., . i * • • u-i i • * .-; stil. z vinsko trgovino na veliko; v kateri je bil neki p r*ant opazil j , , . ,? . ' 1 naposled je tudi to opustil m se je poprijel samo lesne trgovine, ki jo še -sedaj vodita njegova dva sinova. Vise to je zaeel z ne ravno velikim očetovim kapitalom, katerega pa je z izredno marljivostjo zelo povečal. Pri vsem ga je nekaj nenavadnega. Sprva je menil, da vidi v skaljeni smrdljivi Ljubljanici .samo sveženj obleke, naenkrat pa je opazil po«d gladina goste vode tudi glavo utopljenca. Opozoril je stražnika1, ki je o zadevi obvestil policijsko u- , . . n . , spremljala tudi izredna -sreča; ni pravo m reševalno poo cele noei ni breg, a so takoj uvideli, da gre i . . ... . • - x> - ^ • spel zaradi trgovskih .poslov. CSje- za mrliča. Pri dvipanju neznanca ! o r j iz vode se je izkazaJo, da je že govo trgovanje je bilo razplet eno močno načet in da je ležal v vodi '.' od Francije in Španije do Tuni- » „' " ' i «a. Alžira in Ma'le Azije. Skoraj na,)brze ze vee dni. kar je ugoto- j Napeto gledajo or i Amerike na sovjetsko Rusijo, ki je edina dežela, sredi neizmerne ^os]>odarske bede in povsod vidnega kapitalističnega razpada, ki gre navzgor. Velikanski razvoj, ki se širi po celi deželi, povzroča po celem svetu samo občudovanje. Tudi Združene države široko odpirajo oči v začudenju, da se more proletarska država tako naglo in lepe razvijati. Sicer so se že zelo vplivni senatorji in odlični gospodarski izvedenci potegovali za to, da bi se Združene države politično in gospodarsko približale Rusiji, toda vsa ta priporočila so v Washingtouu zadela na glulia uše-iišesa. Toda tudi najbolj zamašeno uradno ulio se bo mo-j ralo odpreti zgodovinskemu razvoju. Najnovejši poskus, da bi prišlo do prijateljskih ru-sko-ameriških odnosa je v prihaja od nevvvorškega industrijalca, Frederieka Pope, ki se sedaj na povabilo sovje-tov nahaja v Rusiji in si na vse načine prizadeva, da bi1 tbližal te veliki državi. V tem prizadevanju ga podpirajo vodilni ruski vladni uradniki, ki se že samo iz finančnih vzrokov zavedajo velikega pomena tega problema in bi rajši danes kot pa jutri videli, da bi zopet napočila doba rusko-ameriških diplomatičnih izmenjav. Ta mož, za katerega se državni department na videz niti ne zmeni, je posebnost, katero morajo celo najbolj Kapitalistični krogi vzeti resno. Pope je ravnatelj Nitrogen Engineering Corporation v New Yorku, je zgradil prvo ameriško tovarno za barve m je že nekaj let svetovalec sovjetskega kemijskega tru-sta, čegar velikanske tovarne v Bereznikih so bile zgrajene pod njegovim nadzorstvom. Pope se dobro zaveda, da ni mogoče kratkomalo iti preko nasprotujočega mišljenja in stopiti v medsebojne odnošaje obeh držav. Njegov namen je dati obema državama priložnost, da dobite po tretji stranki zanesljivo sliko o medsebojnih namenih in željah ter potem sami doženeti, ako ne bi obojestransko naziranje moglo skupaj teči po eni strugi. Ali da jasnejše povemo: Pope bo skušal Washington pregovoriti, da pošlje v Rusijo neuradnega opazovalca, ki bo zmožen, da si bo brez ovir mogel napraviti pravo, resnično sliko o ruskih razmerah ter bi v tem smislu poročal državnemu departmentu. Ko bi na ta način bila enkrat nasprotja odstranjena in nejasnosti pojasnjene, bi mogla vlada iti korak naprej in razmišljati, ali bi bilo primemo, da se obnove diplo-matični odnošaji med obema državama. To je njegov namen in njegova pot je prava. Kot pravijo poročila iz Moskve, so vodilni sovjetski krogi popolnoma strinjajo s Pope je m, ki se bo v kratkem yrnil v Ameriko. Okoli Hooverja in Stimsona se vrte sanft) glave, ki so polne strahu pred boljševiki, ter mislijo, da smejo brez kazni pregreti veliko državo s 140 miljoni prebivalcev. Ako bo washingtonska vlada še dalje ostala na tem stališču, ki ni nič drugega kot izzivanje ruskega naroda, potem bo doživela in se prepričala, da bodo Združene dr-iave imele škodo tudi v drugem, ne pa samo v gospodarskem oziru, kot do sedaj. yil tudi policijski zdravnik dr. Avramovie. Utopljene« je sfar okrog 30 let, srednje postave, dolgih kostanjevih las, oblečen v črn suknjič, enak telovnik in sive. črtaste hlače. ribut pa v črne čevlje na zadrgo. Pri njem niso našli razen žepnega nožiča in 80 Din v dese-takih nikakih dokumentov. Popoldne sta se zglasila na policiji Jakob Borle, hlapec pri prevozniku Rojcu na Tržaški cesti in Anton Kovačič, hlapec pri prevozniku Turku. Spoznala -sta v utopljencu Ivana Kraševca. ki je suk človek od Ljubljane do Kar-lovca ga j-e poznal. Sreča v nesreči. V torek, dtie 21. junija popoldne, ise je na Zagrebški cesti, ki pelje iz Novega mesta proti Got-ni va^si tja čez Gorjance v Metliko in še dalje, pripetila hujša avtomobilska nesreča. Le srečnemu slučaju je pripisovati, da ni pri tej nesreči prišel ob življenje u-gledni poslovodja Siškove tovarne na Gorjancih. Zemljak. V torek se je peljal iz Gorjancev v Novo mesto Zemljak s svojim ma- Črnomlju, katerega so neki fantje v temi pretepli. Šel je namreč spat na domač hlev v mrvo. Pa so prišli tam mimo neki fantje in .so mudili. da leze kak postopač na hlev. Zato so pridrli za njim in ga dobro nabili. Novi grobovi. V Ljubljani je umrl v visoki (starosti 80 let Franc Pavšek, železniški nadspre vodnik v pokoju. V javni bolnišnici je umrl v četrtek 23. junija v starosti 25 let Vinko e je domnevalo, da je to ponesrečeni Repovž. katerega je jeseni za-tsul plaz lapora pri gradnji hidro* centrale pod vasjo Zasip. Ugotovili pa so, da najedni utopljenec ni pogrešani Repov bil hlapec, pri Rojcu. Kraševac je lini avtomobilom! N» Zagrebški bil zadnje čase precej de,primi- ( cesti ne daleč od hiše Rodiča v ran in je .prav gotovo šel prosto- Žabji va.si je srečal avtomobil voljno v vodo. Truplo je bilo pre- ^ Matkota. posestnika iz Gotne va-peljano v mrtvašnico pri Sv. Kri- si. ki se je peljal iz mesta domov. što£u. i Oba avtomobila sta se drug dru- £ geka pravilno umaknila. Ko pa je Smrt dveh starih korenin. Lani. 31. januarja je Pajsarjev oče. to je Matija Selan iz Do- hotel Zemljak zapeljati svoj avto 'zopet na sredo ceste, se mu je naenkrat prelomil volan in Zem- . T . , ,. . liak ie izgubil nad vozilom oblast, brunjpr, Uiubljani. praznoval ^^ sp y obcestni kamen. svojo rm-letnico. 23 junija Pa je ^^ ^^ ^ ^ ayt(> ta pristna slovenska grča izdih- - j • n * i 1 ... i - t* • • odbil tako močno, da je odletel ml svojo blago iluso. Pajsarjev 3 ^ , , . , . . , . i na drugo stran ceste in od tam oce je skoraj do konca svojega ^ kjer je v pšenici dolgega življenja sam -gospodaril obsta] ^ ^ fu se je Zemljakll na svojem posestvu v Dobrunjah, . . - . j- * i * i j • posrečilo ustaviti motor, bil pa je tudi tako trden, da je al na polju in celo z vese- Avto je precej poškodovan, do- »sil. Pošteno je vzgojil de- čim ise Zeniljaku ni nič zgodilo. pa je sam delal ljem kos vet otrerk. od katerih je eden na gruntu, dva sta župnika, in sicer v Svibnem in v Ciozdu nad Kamnikom. eden je računski inšpektor na banski upra-vi, eoljwh karpenterjev po vsej reko vrv. ki jo je pritrdil na obeh okolici. Možak se verno drži ge-bregovih na močna drevesa, in po-'sla : ~ Kadar se dela- ** aela- ka" skušal hoditi po napeti vrvi. Ko j dar se so je napravil kakih deset korakov,' In kadar mn zabu£l v je nenadoma izgubil ravnotežje, Iz Jugoslavije. Žalostna smrt mladega akrobata. Jovo Rajak, učenec ljudske šole v Jajcih, je prebil ves svoj prosti čas na reki Plivi. ki teče mimo hiše njegovih staršev. S to- Pomotoma so ga. pretepli. V bolnišnici namiljenih bratov v Kandiji leži Jože Kastelie, posestniški «in iz Vittjega«^vrha pri DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽft NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200--------------------------$ 4.— Din 300 ___________________I— $ 5.90 Din 400 _______________________________ $7.80 Din 500______________________________$ ».50 Din 1000 ........................... $18.50 Din 5000 ..................$91-50 V ITALIJO Lir 100 ur Lir Lir 400 .. Lir 500 .. Lir 1000 ..J 5.90 » $ 11.50 ______i 16.80 _______ $ ______ $ 2tr- _______$ 53.25 Za Izplačilo v*£jlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodlak v dinarjih alt lirah 'dovoljujemo ie &<*K pogoje. IZPLAČILA AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati_____$ 5.70 »» » $10.00 " r' _____$10.80 " $15.00 " " _______ $15-90 " $20.00 " » ___f!ll.(Jt> »* »• 140.00 » ■ " ;_______ $41.10 •• " $504)0 " " ___$61.30 Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujne nakaalla Izvršujemo po CABLC LETTER «a - prlrtoJMne $1. METROPOLITAN TRAVEL BURSAU ti« WHT ttth STREET NEW YORK. Nt V, kriknil in padci v deročo vodo. Tovariši so mn skušali pomagati, pa so ne zaman trudili. Voda je zanes-la dečka pod skale, izpod katerih se ni več prikazal. Neodo-Ijiva želja po pustolovščinah in akrobatskih uspehih ga je privedla v smrt. Boj orožnika z vlomilcem. 21. junija je bil v Dugi Resi v boju z nevarnim vlomilcem hudo ranjen orožniki podnarednik Peter Kuzmičč. Imel je službo na postaji ko je iprihajal nočni zagrebški vlak. Xa nasprotni strani je izstopil iz vlaka eleganten gospod z usnjatim kovčkom. Orožniku se je ta gospod Tsdel sumljiv in zato ga jeipozval. naj se legitimira. Listine .so bile v redu in so se glasile na ime: Jostp Šolič čevljar. Šolič. se je res tako pise. se je iztr-; gal in pobegnil v temno noč. Orožnik je stekel za njim in ga pozval, naj ;se ustavi, ftolič je pa potegnil revolver in dvakrat ustrelil proti orožniku ter ga z enim strelom zadel v nogo. KuzmiČ se je zgrudil na tla. Šoliču se je pa posrečilo. da je pobegnil. V njegovem kovčku so našli polno vlomilskega orodja, vitrihov, kemikalij in dolg nož. Ker je bilo v Dugi Resi zadnji čas izvršenih vee vlomov in tatvin, sklepajo, da jih «je najbrže zagrešil pobegli Solič. Orožništvo je takoj začelo zasledovati zločinca. t vi fiksna ideja, da je moj žlaht-nik. /Xa vsak način in po vsej sili hoče biti moj žlahtnik. Da.si bi bil take žlahte zelo vesel, moram v svojo žalost konštatirati. da .si nisva nič v sorodstvu. Toda Toni se ne da tako zlepa ugnati v kozji rog. V\stai*i kraj je pisal in veliko denarja potrošil, da «o pregledali vse stare krstne knjige in urba-rije. rod za rodom, tja notri v srednji vek. Ko sem ga letos srečal, sem ga vprašal: — Xo (Toni. kako sva si žlahta? — Obraz mu je kar žarel. ko mi je začel pripovedovati: — Tako sva si žlahta: če hi ti imel hčer in bi jo hotel jaz vzeti za ženo. bi morala pisati papežu za dovoljenje, da bi se smela vzeti. — Ah. tako je torej ta stvar. — sem pomislil ter iz globine srca zahvalil Boga, da mi ni dal hčere. zentatoivna in upamo, da bo obsegala tudi najboljša dela likovne umetnosti v Jugoslaviji. v imajo velik Zadnjič sem čital ugotovilo nekega znanega suliača. ki pravi, da ima prohibicija dvanajst dobrih lastnosti, ki so naslednje : I. prohibicija je znatno zmanjšala in v nekaterih slučajih po-* pol noma odpravila pijančevanje ; - 2. prohibicija je omogočila lju-*em. da imajo več denarja v bankah. nego so ga imeli prej; 3. prohibicja je dvignila naš u-gled pred scvetom. kajti le trezen arod zamore napredovati; 4. prohibicija. je popolnoma preobrazila. današnjo mladino, ki se s studom ohrača od .slabili šeg in navad svojih prednikov: 5. odkar imamo prohibicijo, hodi več ljudi v cerkev poslušat božjo besedo; 6. če bi ne bilo prohibicije. bi bile ceste polne pijancev; 7. pred prohibicijo je nesel delavec svoj zaslužek v salon, odkar imamo prohibicijo. pa da zaslužek svoji »eni; 8. izza uvel^avljenja prohibicije se je umrljivost prebivalstva zmanjšala ; 9. v na jkrajšem času bodo tudi druge dežele sledile vzgledu Amerike ; 10 odirava prohibicije bi po-menjala najhujši udarec za prebivalstvo Združenih držav. II. pri volitvah ne bodo nikdar Zmagali nasprotniki prohibicije ;• 12. Nam Bog je navdahnil tiste može. ki so oblagodarili rt arod s prohibicijo. To sem prečital in se globoko zamislil ter prišel slednjič do zaključka. da to ni dvanajM: res-nie. pač pai dvanajst strahovitih laži. Vsled tega bom dostavil še trinajsto laž :—Peter Zgaga ni imel že.-d^anaijAt let na jeziku.niti kap? lje opojna pijače. • OIJIMAl O DA* js------------------'^""T— NEW YORK, FRIDAY*, JULY 15, 1933 TUB LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SVETOVNA RAZSTAVA KRUHA Na Traja novem trgu v Rimu ko nedavno imeli runtavo, ki je zanimiva m vse dežele in ljudi — ran»tavo kruha. Veliko zanimanje zanjo prič«, da je prireditev popolnoma dosegla svoj namen. Raz-utavilo j«' okoli 60 evropskih in prekomorakih držav približno 6 tisoč norcev kruha. Tudi to pri-wt, da je kruh najbolj vsakdanje ljudsko živilo, ki pa ljudstva pripravljajo, mesijo in pečejo po svojem najraxnovmtnejaem okusu in mu dajejo tudi primerno različno obliko. Pojem "kruh" se krije s pojmom "civilizacija". Po vsebini in ckblkki kaže značaj ljudstva, ki ga je vm*Mlo in speklo ter ga je. Pri nekaterih kruhih se na ta način jasno vidi bujna domišljija, pri drugih stvarnost, primitivnost in profinjen okw, a tudi imovitost in revščina. T)a se vrši razstava kruha v Rimu, ni čisto slučajno. Rim je bil namreč mesto, ki je posredovalo uvedbo kruha na evropski celini. Domneva) se, da so kruh "iznašli" Kitajci, kar pa tudi ni povsem go tovo. Vsekakor pa je isigurno, da je kruh že zelo stara reč. V Tu-tankamnovi grobnici so pred leti med zlatom in dragotinami našli tudi kose kruha — znamenje, da »o kruh poznali in pekli že egiptovski faraoni. Njih pripravljanje kruha je bilo seveda na znatno nižji stopnji kakor danes. Kakšnih 2000 let pr. Kr. so pekli kruh na ta način, da' so tervto razvaljali in ga položili na vroče, kjer se je •peke), posušil in dobil svojo rja-. vo barvo. Na ta način pripravljajo in pečejo kruh še dandanes pa stirska plemena v severni Afriki, Siriji in sosednjih deželah, a tudi v Turčiji in na Kitajskem. Na tenko razvaljano testo, ki se položi na vroč kamen, dokler se ne upe če, je praoblika in p red pod oba naSega današnjega kruha. Že .stari narodi so umeli kruh tako pripraviti, da dolgo ni splesnel. V primeri is. temi primitivnimi praoblikami kruha kaže današnji krušni izdelek civiliziranega sveta ogromen napredek, in to ne po vsebini in kakovosti, ampak tudi po obliki. Švica n. pr. kaže na razstavi v Rimu vse mogoče oblike svojih krušnih izdelkov, ki nazorno pojasnjujejo dobro razmerje med človekom in kruhom. V.sak švicarski kanton, da eelo vsak kraj, ima svojo posebno vrsto kruha, v mestih pa prevladujejo se posebne zmesi, ki dražijo okus in vabijo sladokusca h krušni mizi. te ao švicarski kruh i raf inira-no pripravljeni, so italijanski primitivni, originalni samo po obliki. Ponekod jim dajejo podobo vencev, rogljev in kron, v nekaterih pokrajinah je podben grotesknim živalim, v Siliciji jedo celo hlebe, ki so proti vrhu oko-ničeni. JSpanski kruhi so v oblikovnem pogledu razkoeni in kažejo buj-noisit fantazije, ki z njo razpolaga špansko ljudstvo. Nekateri kruhi so kakor dam^ska pokrivala. Francija je v Rimu zastopana s kruhom v podobi palic in cevi. Anglija pa kaže v svojem oddelku hladnoist in treznost: njen kruh ima samo en namen — in ta je, da gre oimprej v denar. Kakor je Anglež suh wi ljubi niakitje in o-krar*ja, takšen je tudi kruh iz dežele. Rttsija je zastopana na razstavi samo z dvema hleboma iz Tifli-«a. Prvi kaže primitivno obliko, drugi pa ima podobo bumeranga. Balkanski kruhi kažejo rafmoment bližnjega Orijenta. Amerika pa se razkazuje tudi na rimski razsfravi kakor konglomerat vnepra, kar je izumil in izkoristil zapadni evropski svet. KONEC TELESNIH PREISKAV NA AVSTRIJSKI MEJI Avstrijski obmejni organi so dobili nalog, da se ima v bodoče opustiti sleherna tele.sna preiskava potnikov. Ta tort ura, ki se je izvajala nad potujočim občinstvom zlasti prva leta po vojni, ko so ljudje potovali več nego sedaj, je navzela takšno obliko, da se je pristudila državni oblasti sami. Praksa se je opustila .poglavit-j no zaradi tega. ker je poistala ta metoda občinstvu tako mrrka, da je zaradi nje začelo opnšeati potovanje v Avstrijo. Vsakdo namreč. najsi je bil sumljiv ali uesum-ljiv, je bil vedno izpostavljen nevarnosti. da izvrše na njem telesno preiskavo. Ljudje so se zategadelj rajši izogibali takšnemu ponižanju h strani earimskih organov in sličnih manipulantov in so ostajali doma. V splošnem pa se je ipraksa opustila še iz drugih razlogov: telesne preiskave so bile skoraj vedno brez rezultata, kajti tihotapci denarja so ubrali tdaj druga pota in najemajo agente, da jim drugače prenašajo denar čez državno mejo. Odstranjen je Gub! Z likanjem zgladimo in poravnamo nagubano in zmečkano obleko, katero smo zmečkali s pranjem, z gibanjem in nošenjem. Da si olajšaš to delo, na vsak način rabi dober likal-nik—električni likalnik. Samo enkrat poskusi nov električni likalnik. Novi električni likal-niki so ravno tako mnogo boljči kot starejši, kot stari gladilniki, kamere smo ogrevali na peči. Moderni likalniki so boljše izdelali. Imajo gladkejšo likalno ploščo in se tudi bolj enakomerno razgrejejo. V naših izložbenih oknih je videti vtč vrst likalnikov—ne-avtom a tične po nizkih cenah in avtomatične likalnike, pri katerih preminjaš toploto, da je primerna blagu, ki ga likaš. Ne-avtomatični Avtomatični Iika'niki po likalniki po $2*5°in več *495 in več* Prodajajo se na obroke. The New York Edl»on Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company IVew York and Queens Electric Eight and Power Company Električne priprave se prodajajo tudi po mnogih trgovinah za pohištvo in z železnino ter drugih trgovinah. BflBJflVflS Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v dompvino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! / Metropolitan Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. ŽENSKO VMEŠAVANJE V UMETNOST. Iz Berlina poročajo, ila jc največji sodobni nemški dirigent Furtwangler odstopil od' glasbenega vodstva Wagnerjevih svečanosti v Bayreuthu 1033. Vzrok njegovega odstopa je Winifred Wagner, vdova po pokojneta Sieg-friedu Wagnerju. Baje no bile diference med FurtWanglerjem in gospa Winifred že dalj časa občutne. Furt-wangler je zahteval, da se vrše vse predstave izključno pod njegovim umetnostnim vodstvom. Tega pa gospa Winifred ni dopustila. (Neprestano se je vmešavala v zadeve, ki so bile izven njen ga območja in je eelo določala, kateri pevci in pevke smejo nasto-pati v gotovih Wagnerjevih oporah. S rušila avtoriteto svojih dirigentov. Furtwartgler se temu režimu ni hotel pokoriti, zato je odstopil. Da popravi vrzel, ki jo nastala s Furtwa.ngleT.jevo demisijo, se je Wa'gnerjeva vdova pogodila z italijanskim dirigentom ToscanLni-jem. ki je že pristal na to, da bo prihodnje leto v Bayreuthu dirigiral predstave dveh oper. A tudi Toscanini ne pojde v Bayreuth brez grenkih občutkov. Saj je splošno znano, da je imel pri svojem zadnjem gostovajnu v Bayreuthu težke konflikte z gospo Winifred, ki se je tudi nasproti njemu vedla zelo otyaxtno. Ko se je pozneje mudil v Ameriki so listi poročali o njegovi izjavi, da vlada v Bayreuthu namestil Wag-nerjevega duha banalno gledališče. Wagnerjeva vdova, ki se .smatra za nositeljico bavreuthske misija. je vsekakor molče pogoltnila te besede in angažirala Tosca-ninija pač edino zaradi tega, da ji ne ostane .gledališče prazno kar bi se spričo izostanka dirigenta FurtAvanglerjeve kakovosti prav lahko zgodilo. LABORATORIJI ZA VREME 22 Notri jo stala monštranea, pokrita^** belim prtičem, poleg nje kelili in skrinjica za ho-stijo; v drugem predalu pa nekaj steklenic vina za okrepčilo duhovniku. In tam v najnižjem predalu sama zaprašena in polomljena stara navlaka, pod njo zmečktfna krstna posoda. In tam s štrlečimi polomljenimi konci, nekaj kosov starih oltarnih svečnikov. _ Duhovnik se je sklonil in stikal po šari. Peter se je sklonil z odprtimi usti in razprtimi očmi težko dihajoč čez njegova ramena. — Tukaj, — je rekel župnik in mu ponudil nekaj ročic od svečnikov, — samo kositer, toda zdaj vreden kot zlato. Ali je to dovolj za popravilo ? Peter je preletel z naglim pogledom; \ trenutku je zagledal krstno posodo in jo zvlekel duhovniku čez rame. — Ne, — je svojo delavnico. Mizo je zavlekel t je, edino svetilko in pručieo. Lucija ga je s smeliom opazovala, nič ni vedela, kaj 1 >i si o vsem tem mislila. Ko mu je ugovarjala, da ji je odnesel najboljše stvari iz izbe, jo je uščipnil v nežno lice in jo poščegetal pod brado. — Še lepo se boš imela, — je mrmral in se smehljal sam vase; potem je vzel kladivo in ga preizkušal na mizi. — Zdaj še n< , toda kmalu. Peterček je premetcnec. — Dober dan, tolarjev Peterček, — je napravi! poklon. — Koliko stane ves svet ?! Ponosno se je zravnal, razrepenčil in tiho zapel: Tolar, tolar iz roke potuje, kotali vedno se dalje in huje, cineincin, tolar--- — Prokleta baba! — je zakričal naenkrat Iz Moskve poročajo, da so tam ctvorili "Zavod za umetni dež'\ Ustanova ima že podružnice v Lje-ningradu Odesi, Saratovu, Tašken-tu in Aškabandu. Njen smoter je proizvajanje umetnih nalivov, sintetičnih. oblakov in umetne megle. Delo moskovskega zavoda sloni nai prepostavki, da so z elektrika odgovoril naglo, tehtal je posodo za t remi-j VL'S prestrašen na ženo. — kaj pa iščeš tu tek v roki in jo potem napol skril za hrbet,! kaj ? Ženske nimajo tukaj nič opraviti! — — to še tudi potrebujem! Porinil jo je iz kamre in zakleniL Z otrokom v naročju je odšla Lucija — Le vzemi! Le vzemi kar potrebuješ, moj sin, — se je muzal župnik, vesel Petro-] Vas. Kljub neprijetnemu vremenu je postave uslužnosti. — Vse je še iz prejšnjega sto-j jaia ci, vratih in klepetala. Zdaj jo je en.\, letja, krama brez vrednosti; takrat se je 'zdaj druga poklicala notri; ponudila ji ka-morala naša cerkev posluževati za svoje s\ e-j vo jn namazan kruli ter jo izpraševala na te namene ubogih kositrenih posod. Toda j vso mo<\ svetniki jih bodo v tvoiili rokah posvetili. , , - . . .. • j i • * i i • • Kakor leteči ogenj se je razširilo po va- nasičene zračne plasti odločilnega1 f — dvignil se je stokajoč s kolen in g.; _ Moffcrt je 1>odedoval. Kdo je t > zve- pomena za vremenske razmere, po-1 brisal prah S svojih hlač, — kako je tO lie- ^ u{ ^^ ' yv(}(t]. t()(la d U s,t sebno glede dežja in snega. S kom- priletno! < e 1)1 to le llialo slutil, ko selil da 1 ^ , , - ,, . . . ■ » . ; , . i. • -t • • . na to. kakor na amen pri ocenasu. plicirammi napravami proizvajajo, V1 tako inirno spal! Zda 1 pa pOldl, mol silt! ... . i i- • , ii • • danes oblake, ki jih potem nasitijo položil jt, p,^ na ramVriko, kakor bi ga Z »« z X žarki in z ultravioličnimi žarki. .. iti ^ i • i i i -i e ti lie niti da —kaj pa je vedela n tem : blagoslavljal: — Svoje roke si dal v službo*,,, . i , ii , , - j. , il oda PO 12 LETIH KAZNOVAN UMOR V Weimar ju na Nemškem je bil obsojen na smrt 37 let stari kmečki hlapec Alfred Ritter, ki je pred 12 leti umoril neko dekle. Ritter je svojo žrtev umoril 18. februarja lf>20 na skrivaj s 16 vbodija-ji. Mrtvo truplo je vrgel v vodo. Ivo so (zločin odkrili, so takoj o-Niimili Ritterja in ga zaprli. Kmalu so ga pa morali izpustiti, ker so njegovi svojci, posebno pa nje-njegov prijatelj, pričali, da se Ritter tistega večera ni ganil od doma. Zato so pozneje prijeli več drugih vaščanov. med njimi tudi gospodarja umorjenega dekleta, in so jih obdolžili strašnega zločina. Ker no tudi ti izpričali svojo nedolžnost, so jih izpustili in n-mor je ostal nekaznovan. Pred kratkim pa se je Ritter spri s svojim prijateljem, ki je pred 12 leti zanj pričal. Prijatelj je v Svoji jezi šel na sodišče in tam povedal, da je pred 12 leti govoril laž. Na podlagi tega so vnovič prijeli iRitterja. ki je najposled priznal svoj izločin, za katerega je bil potem obsojen na smrt. NI SE PREOBLEKLA V MOŠKEGA L. 1930. je zmagala pri evropski lepotni konkurenci v Parizu mlad i Grkinja Eliza Diplarakou, ki se je poslej posvetila pisateljevanju, k)er p a ima znatno manj sreče kakor pri lepotnih tekmah. O tej dami so nedavno nekateri evropski listi pc-■ očali, da se je preoblečena v moškega vtihotapila v samostan menihov na sveti gori Athos, kar je bilo sporočeno patrarhu v Carigrr.-du, ki jo je zaradi te oskrumbe izobčil iz cerkve. "Paris Soir*' pa zdaj preklicu je te vesti in jih proglaša za izmišljene. Diplarakou pač potuje po Evropi, a ni bila v atho-škem samostanu, ker je tja žensk: m vstop prepovedan. POZOR ROJAKI Vse, kar sfe tiče "Glasa Naroda", to j^ naročnino, dopise, vprašanja itd, pošljite na naslof: "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! 6 tem boste preprečili marsikatero zmedo^in zakasnitev. Pri tem se ooslužujejo tudi naprav . za proizvajanje električne napelo- ™ (loblM) delo. Qliod boillllU M'\X faUStlim- [ sti. inženjerji, ki imajo opraviti siquc sit. Pa kmalu spravi domov lestencc. temi postopki, se trdno nadejajo, eerkornik ti bo pomagal, da jim bo z njihovimi metodami uspelo v suši delati dež, v dobi dežja in vlage pa razpršiti oblake. Letališča bodo z uporabo teh postopkov vedno čista in jasno, nad njimi ne bo nikoli naravne megle. Za prihodnjo zimo pripraviji sovjetski inženjer Košinski velijo presenečenje. V laboratoriju, za proizvajanje vremena se mu j:-namreč posrečil poskus za prepreče-aje snega. Njegov postopek baje c-tnogoča takšno preprečenje, t. j. preusmeritev snega od mest v oddaljenejše kraje. Nad Moskvo bod^ zato letos pozimi spustili balone, ki bodo z elektriko nasičevali zrak. Sovjetske oblasti si obetajo od teh poskusov in od vremenoslovnih laboratorijev velikanske prednosti za kmetijstvo v najrazličnejših predelih države. Peter ni nie več odgovoril: s krstno posodo. skrito pod suknjieeni in ročicami svečnikov, vsem vidnimi, je hitel iz cerkve. Zunaj se mu je pridružila Tina; zgledalo je, da jo zebe in tesno se ga je tiščala, kot bi se hotela ob njem ogreti. v — Ali se jeziš name, Peterček i — Ne, — je zagodrnjal raztreseno. Koracala je poleg njega. — Peterček, ali boš šel v nedeljo z nami v Oberkeil i Pri Paulvju bo ples. Poišči me pri godbi, potem, — v njenem pogledu se je zrcalila žareča obljuba. Ko je molčal, so se za iskrile njene oči, porogljivo se je namrdnila. — Oh, to je dobro, da pridejo tjakaj tudi moški. Ti si ven dar tako uboga reva. saj nimaš niti beliča, da bi pogostil svoje dekle! To £>a je zadelo! Segel je v naprsni žep in hamo malo povlekel iz njega tolar, da se je posvetil. — Ali vidiš zdaj. da nisem tako reven, lie? (e le hočem. Ali? — stresel je zanikujoče glavo, okrenil ji hrbet in z naglimi koraki odšel; danes ni prav nič Sepal, tako pokonci je stopal in tako krepko, kot nekdo, ki nosi v žepu zmago. Z odprtimi usti je zijala Tina za njim — tolar, toliko denarja ?! Kot veter je tekla za njim! ko ga je dohitela, ga je prijela za krajec suknjiča: — He, Peterček, he, kje si dobil tolar ? Povej mi vendar, Peterček, moj ljubi Peterček! Za trenutek je pomislil, potem pa se je zvito nasmehnil. — Podedoval, — ji je za-šepetal v uho. — Pst, pst, da boš držala jezik za zobmi. Nikomur ne smeš o tem nič povedati, še več jih bom dobil. Ali, — udaril se je samo po prsih. — Nikomur ne boni povedala, pri Bogu, da ne, — ga je zagotavljala. — Zdaj pa me boš poiskal pri godbi, kaj ne ? — Laskala se mu je in ga vlekla vstran med živo mejo, ki je kljub temu, da je bila že gola, vendar še dobro ščitila pred tujimi pogledi. Tam ga je divje in strastno polju-bovala. Kar mešalo se mu je v glavi; neko divje veselje se ga je nenadoma polastilo. Vse je mogel imeti, vse! Z viškom je objel Tino' čez voljno telo in jo zavitel v zraku.----' Tako priden, kot to popoldne še ni bil Peterček nikdar v svojem življenju. Iz vseh j kotov je znesel skupaj svoje orodje, glasno je zmerjal, če mu je katero manjkalo in ni odnehal toliko časa, da je imel vse skupaj, j V kamri poleg izbe, ki je dobivala slabotno svetlobo skozi neko luknjo, je uredil izrabila je priložnost, tako rade Še niso nikdar ženske dajale. Ko se je vračala v hrib k bajti, je bila težko obložena s krompirjem, kruhom in slanino; za več dni je i-mela vsega dovolj. Sita in zadovoljno je zaspala. Šele pozno po polnoči, petelini so že peli v prebujajoče se jutro, je zlezel Petrček v posteljo. Iz razbitega zrcala poleg postelje je buljil vanj bled, nenavaden obraz. Tako še ni Peter nikdar izgledal, ustrašil se je same ga sebe. Stiskal je ustnice k«*t bi morale skriti neko skrivnost; njegove oči so begale boječe prežeč okoli, kot oči tata, ki se bo ji, da bi ga kdo presenetil. Zapraskala je miš; ustrašil se je in hitr > ugasnil svetilko. Skozi zastrto okence se je prikradel v izbo žarek meseca in slikal svetle okrogle pege na vrata v sosedno kamro. Peter je smuknil v srajci bos k oknu in zagrnil še tesarje cunjo, brižljivo poizkusil, če so vrata v delavnico zaprta in skril ključ za odkrušeni kamen ognjišča. Šele potlej je zlezel drgetajoč od mraza v posteljo. Toda ni se mogel ogreti. Mraz ga je stresal in z žarečimi, široko razpetimi očmi je ležal, preganjan od dvomov in bojazni. Ali se mu bo tudi posrečilo?!------ Kaj je rekel župnik ? 'Nebeška kraljica se te bo usmilila!'---Obljubljam ti svečo. tako debelo kot je moja roka, ne, še de belejšo. — je mrmral. — Ne dve! In svileno obleko, in maše za uboge duše v vieah. NADALJEVANJE SLEDI f Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "QUI RiBOir mv^mi 1 ■.»., 1 ,i,l, . LIIAVt CMmn DAILY tal IL ft. A. ■ - [Thhhh^^^H g g bliutlilil llillllil^^piHIlllttim^^HH] mBmm^ C&VSt/fr _^ ■- ' _IT- _ t , ' S i MM IJiiilll'illiluftlMUWI.. -.lllllUftlMUillii............................................................l|piH, MOLITVENIKI SVfcTA I'HA t platno ves. Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vrzsno ........................2.— lirciJlmno ....................................1.75 J|1 Rahintr r kronski in dinarski v fino usnje ves ............1A6 veljavi v najfinejše usnje ves 1.86 j Ročni slov. italijanski in itali v najfinejše usnje trda 1 janski slovenski »low ..... *•* ------------------------------—-1A6 Ku^ni spiiwrnUi vsakovrstnih SKRBI ZA DUŠO P'**™ ................................ v platno ves..............ft Solnčenje .................................... v fino usnje vez ............lil v najfinejše usnje ves lil .....75 ...90 .50 ...90 RAJSKI GLASOVI v platno ves._______A6 v usnje ves.................»..1.2® v fino usnje vez.....—1.5C , * najfinejše usnje ves. 1.60 KVIŠKU srca v Imltlrano usnje ves. .66 j v usnje vez. ..............*6 v fino usnje vez.........L— v najf.nejše usnje vez. 1.261 v najf.nejSe usnje Vda vez ..........................-.......i-56 v oel celluloid ves.........1.26 < nebesa naS dom T ponjrcj^no....................I.— | v najfinejše usnje ves 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1-80 MARIJA V A Ril IX J A fino vez ............................1-26 v fmo usnje ....................1-561 v najtmejSe usnje trda vez .......-........................... I 1 0 Hrvatski molitveniki: ttjeh.i J»tar Pra) rt Look -. v lt.irv«'»e platnice vezano . v 1h*I<» kost vezana ............... < oni»' I nto M«* —............. rim* *••/.»mi ..................... Slike iz živalstva, t nt o vezana Slovenska narodna mladina (ol>*f£)i sireni) ...............1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze. l»*po rr«lo if. ana .......................3.— Sadno vkio .............................-........46 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Spolna nevarnost ..............................25 l ritmik angleškega jezika Irdo rez....................................1.50 broširan.......................................1.25 t "vod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki Kluvenski r.pisnvnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedež .................................80 Voš£ilna knjižica .............................30 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna /dišea ................................. 40 Zel in plevel, slovar tiara vurjja zdravilstva ..................................1JSI Zgodovina Cmetnosti pri Sloven* rili. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravir mladine ................................1.25 Zdr.n je in bolezen v doqafi hiši, :f zvexka .................-......._.........l--*0 Zgodovina Srbov, Hrvatovln Slovencev (Melik) II. zrezek .....................................KO Prorokutalne karte______________1.— POVESTI in ROMANI Amerika, povsod dobro, doma najbolje ....................................63 Agitator (Kersnik) t»r<>5. .................80 Andrej Hofer ......................................56 1.20 Key of Heaven: fino rc/aMi ...................... v ustij«* rezano ............... « t... j fine j še usnje vezano • /.A nDUAftl.E. Key of lleaven: r rulold vezano ........................1.26 r ceb4d najfinejši vez ............1-50 v fino usnje vezano ...............1.50 Beneška vedrževalka .........................35 Beljtrajski biser v................................35 Beli mrersen .....................................40 Rele nori. mali junak .........................06 Balkanslto-Tiirška vojska .................80 > Balkanska l«i«iia, s slikami .........25 Boj in zmaga, poved .........................20 ^! Blagajna Velikega vojvodo .............60 .40 ...36 .1.10 .....at ...35 Belfegor .............................................80 Boj, (roman) .....................................65 Bur.ska vojska ......._..........................46 Bealin dnevnik ...................................60 Božično darovi ..................................i3 Božja pot ua Bledu .............................20 Hožja pot na Šmarni gori .................20 Catholic Porket Manual' v fino usnje *enuo ......... Ave Maria: v fino usnje vesano ........ POUČNE KNJIGE 30 Angleško sl.i\ ensko berilo ............2.— AiigleAko-*lov. In hlov. angf. slovar .M Amerika in Amerikami (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv mail ___________10 lloj nalezljivim boleznim ______________.76 CcrknlAkn jezero ................................1.26 I komati živ inordravnik brofiirsuo .1.25 Ikmfl zdravnik po Knajpu: broširano ................................1.25 Domači vrt ....................................1.26 (ievedorrja ..................................„156 Oospodinjstvo ...............................1.26 »litri rsčunar ..............................75 Jugoslavija tllelik) 1. zvezek 1A6 •J. zrezek. 1 —2 Kiioolf ...........1.80 Kletarstvo (Skaliekj) .................2^- Kratka srbska gramatika .................36 Kratka zgodovina Sloveneev, Hrvatov in Srbov .......................30 Kake ae postane državljan Z. D. .25 Kako s« postane snicri&ki državljan .15 Knjiga e dostojnrm vedenju .........56 Kubitna Batuuira .............................75 liberalizem .....................................50 Ljubavna in snubllna pisma ..........35 Materija In eneržija ......................1.25 It^lada leta dr. Janeza Ev. Kreka .76 Mladeničem, 1. zv.............................A0 II. zv.........................................A6 'Oba skupaj rentov) Mlekarstvo ........................................1.— Nemško-angleški tolmač ................1.40 Nasveti za hišo ln dom...........-...1.— Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo vez. (KailnAek) ______.........5.— Ncmš*ir\« brez učitelja: 1 del .............................................36 . 2. .lel ..........................................36 Največji spisovuik ljubavoib In drugih pisem ..............................75 Ojačen beton ....................................i0 Obrtno knjigovodstvo.................2.56 TfrM n i na rst vo. broiirano ... ........1.50 Pravila za olike ...........................A5 Ksa knjiga in berilo laffcega j*- Cankar: Grelnik Lenard, broS..................7li Mimo življenja .............................80 Moje življenje ...........................75 140! Romantične duše ....—-------------.60 | Čarovnica ..........................................25 [ Cvetina Borograjska .......................45 <\rtke ...................................................25 Čebel i ra .................................................25 {'rtiče iz življenja na kmetih ......... Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vczanlll ...........................-----10.— 0. zveaek: Dr. Zober — Tugomer broširano ....................................76 Juan iMscrija '.Povesti Is Španskega življenja ...................-___________________£0 Kako se sem jaz likal (Alošovecj I. zvezek ___________.66 Kak« sem se jaz Tikal (Alesovec) II. zv. ....................6f Kako sem so Jaz likal (Alešovec( III. zvezek .............66 Korejska brata, povest iz misljonov f Koreji ......................——...........A0 Krvna »sveta ..........................—-....36 Kmečki punt (Šenoa) .........................66 Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...56, Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kozaki ______________________________________________.66 Kriier pot patra Kupljenika .........79. Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi ....................90 1. zv. Prsmi; Ode irp elegije; Sonet je; Roma nce. balade in legende; Tolmač (Levatlk .......76 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano .x.........................— Liubljai.ske slike, HlAni lastnik. Trgovec, Kui>0ij«»ki stražnik, Uradnik. Jezični doktor. (lostll-nirnr, Kle]ietulje, Natakarca, Duhovnik, itd..................................60 l/ov ua ženo (mnian) .......................80 Lueifer ..............................................1.— M ar jet i ra .............................................56 .%laierina žrtev ....................................50 Moje življenje .....................................75 Mali Lord .............................................80 Miijonar brez denarja .....................75 IVlaron. krščanski deček iz Libanona ......................................'.....25 Mladih zunikernežov !astni živo- mL SeržanA Diavfio, vez. 1.66 Slevenfkl šaljive« __________________________.40 Slovenski Robinzon, trd. vez._________.76. Stric ^Tomova koča ........................Al Sueški invalid ______i---------------------AS Skrivnost agjdenke .—--------------.......35 Skozi žimo Indijo ---------------------------A6 Sanjska knjiga*, mala ______—.............66 Sanjska knjiga, velika ................A0 Sanjska knjiga., (Arabska) ..........1A0 Spomini Jugoslovanskega dobro-volja. 1914—1918 ..'......................1A5 •MMMM^MMttM« • 0 --------------------46 --------------------A0 -------------------25 .......................65 ......................A6 Sredozimci, trd. ve broš.................. Stranote vojne ...... Štiri smrti, 4. zv. .. Smrt pred hiš« .... Stanley v Afriki .. Spomin znanega potovalea ............ 1A0 Stritarjeva Antbol4»g:>a. brofi .........80 Slsto Šesto, povest is Abrucev .........39 Sin medvedjega lovca, Potopisni romaa ...............................................36 Student, naj bo, V. zv.....................A5 Sveta Notburga .................................35 Spisje, male tK>vestl.............................35 Stezosledec.............................................30 Šopek Hamotarko .............................A5 SVeta noi . .........................................36 S\'etiol»e in jence ............................1.26 Slike (Meško) ...................................66 Spake, humoreska, trda vez. ............AO Sli A K ESPK A R EV A DELA: Machl»et, Inlo vez................................96 broširano ......................................70 Othelo....................................................76 Sen Kresne noči ____________________________76 Skrivnost najdenke...........-............A6 Spi osna Knjiž iznicai iz Drobiž, in razne povesti — Spisal UMMnski .........................C0 Darovana, ceodovinska jion-st .........50 Dekle Eliza ........................................40 Dalmatinske povesti —......................35 Dolga roka.............................................50 Do Ohrida in Biiolja ........................70 Doli z orožjem ..................................A6 Dvo sliki: — Njiva: Starka ........(Moško i ......................................66 Devica Orleanska ---------------------------A0 Duhovni boj .............................-......-56 Dedek j« pravil; Marinka in ftkra- teljcki ............................-...............40 Elizabeta ...........................................A5 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Itaron Trenk................................33 Filozofska zgodba ............Y.................60 Fra Diavolo ........................................A0 Gozdovnik (2 ZV11ZKA > _____________1.26 Goispodarica sveta ............................46 Gostilne v stari ljubljeni .................60 Grška Mytologija ..............................1-— Gusarji ...............................................75 Gusar v oblafcih ...........-..................A0 Hadži Mri rat (Tolstoj) ......-..........40 llči papeža, vez.................................1.— Hektorjev meč ................................A6 Hedvika ..............................................46 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ...........................46 Hudo Brezdno (11. zr.t .. .............35 Humorske, Groteske in Satire , vezano .....................................86 broširano ......................................60 rrfbllim motaj« na alkeholskl podlagi --------------------------------76 Praktični račnnar .............................75 P*ave in revolucija (Pitani«) .......A6 In Mejni otonaeljl ru- m ----------------146 Izlet g. Broučka ............................1.20 Izbrani spisi dr. II. Dolenca............66 Iz tajnosti prirode ............................AO Iz modernega sveta, trdo vez. ..«.1.66 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zrezka ....................................1A0 Igračke, broSirano ________________________-16 Igralec .....................................-..........76 Jagnje..................................-16 Janko in Metka (sa otroke) ...........36 Jernač Zmagovat Med nlazevl —-.-66 Jutri (Strug) trdo ve« _________________.7» broi.__________________—------------.60 topiš .........................................75 Mlinarjev Janez ...............................A0 Mnsolino ................................................46 Mrtvi Goslač .......................................35 Mali Klatež .........................................70 Mesija ................................................A6 Malenkosti (Ivan Alhrecht) ..........25 Mladim srceiu. Zbirka povesti za slovenska mladino ...........................25 Misterijft, roman .............................. 1.— Možje .............................................. 1.56 Na različnih potih .............................40 Notarjev nos. humoreska ...................35 Narod, ki izmira ...............................40 Naša vas, II. del. 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša leta, trda vez .............................70 broširana .......................................50 Na Indijskih otokih ....................^.......A6 Naši ljudje.............................i.............40 Nekaj iz ruske zgodovina ...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih |K>hodov bivSe- ca slovenskega jmlka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda................................A6 Odkritje Amerike, trdo vezano .........66 mob ko vcza/»a ..................-.........A0 PrapreČanove zgodbe ........................-25 Pasti in zanki ....................................A5 Pater Kajetan ..................................L— Pingvinski otok ..............................A0 Povest o sedmih obešenih ...............-A6 Pravica kladiva .................................A6 Pabirki iz Roža (Albrecbt) .............26 Pariški zlatar ________________________________It Prihaja«, povest _____________________________66 »ožigalee ---------------------------------------25 Papeiinja Fausta ...................— 1.66 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano _______________________________L-— Po strani klobuk ............................56 Plat zvona ........................................—40 Pri stricu ........................................A0 Prst božji ........................................3f Patria, povest iz IrBke junaške dobe ................................1.............A6 Prva ljubezen ...................................56 Po gorah in dolinah .........________........A6 Pol litra vipavca.................................66 Poslednji Mehikanec .........................-36 Pravljice H. Majiar ...........................-36 Predtržani, Prešern in drugI svetniki v gramofonu.........................25 prigodbe čebelice Maje, trda vez l^— Ptice selivke, trda vez .........................75 Pred nevihto ....................................35 Popotniki ........................................... Poznava Boga ...................——...........30 Pirhi ...............................................-..-86 PovOdenj ................——...........-...........A6 Praški judek .......................................-25 Prisega Huronskega glavarja --------Af Pravljice in pripovedk« (Košutnik^ 1. zvezek ...................................46 2. zvezek ....................................46 Prvič med Indijanci............................3jB Preganjanje indijanskih mlsjonar- jev .....----------------!—-----;--- Robinzon .....................................A^ Robinzon ^m^oe -.. ............................ ...IfV Revolucija na Portttgalskoaa ___________30. Rdeča in bela Mlaka, povest - St 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, izvirna povest. 104 str., briširauo .....................................36 Št. i*. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 1S1 str., broš. A0 Št. 3. (Ivao Rozman) ..Testament ljudska drauia v 4 dej., broš. 105 strani ....................................35 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi. 181 str., broS:rano. ......................................A6 Št. 5. (Fran Mdčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži žina. veselomodre črtice L, 72 strani, broširano .........................25 Št. 0. (Novak)' Ljnobsumnost .....60 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš..................35 $t. 25. Poslednji doevi Pompeja, u. dei...................::...:.....................A6 ŠL 2Q. (L. Andrejev) Črne maske; poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi. ..............J....------------------------36 Št. 27. (Fran Erjarec) Brezposelnost in prometni skrbstva ga brezposelne, 80 str., broš. .............33 Št. 29. Tarzan sin opic ...................96 Tarzan sin opic, trdo vez....1.20 Št. 31. Roka roko .............................25 $t. 32. Živeti .....................................25 Št. 35. (Gaj Sal ustij Krisp) Vojna z Jugurto, posfov. An t. Dokler. 123 strani, broš. ..................A6 Št 3G. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani ----------------------------------65 Št. 37. Domače živali ....................A6 38. T^rz^n in svet ..................1.— Štev. 39. La Boheme ........—............96 Št. 47. Mister i j duše ...........-.-1.— Štev. 48. T^rzanove iivali .............66 Štev. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1.26 Št. 50. Sdlka D« Graye ................1.26 Št. 51. Slov. balade fn romance.....86 Št. 54.* V metežu ...._______t.—7.I../...1.— Št. 05. Namišljeni bolnik .................56 Št. 56. To in onkraj Sotle.................30 Št. 57. vez Tarzanova mladost. trd ........1.20 Št. 58. Glad (Hamsun) ...................90 Št- »O. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma. I- del ..................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtveca doma. II. del ..................1.— St. 01. (Golar) Bratje in sestre.....75 Št. GJ. Idi jot. I. del (Dostojevkt .90 št. C2. Idi jot, II del .......................»0 Št. (54. Idijct. III. del ....................AO Št. Co. Idijot, IV. del ....................A0 Vsi 4 deli ............................... 3.25 Št. 06. Kamela, skozi uho sivan- ke, veseloigra ...................—............45 Slovenski pisatelji IL n.: Potresna povesi, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Čr- tice —....................................... SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ................................................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...................................................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ............................................._5u IGRE Beneški trgorcc. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerae. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ............................................;...l.70 Edela, drama v dej........................60 Gospa z morja, 5. dej........................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50 Marta. Semenj v Richmondu, 4. dejanja ...............................................30 Ob vqjski. IgrokAZ v Štirih slikah .....30 Tončkove Bajne na MiklavSev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .........................................60 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez..................45 i PESMARICA GLASBEN* MATIČKI 1. Pesmarica, uredil Hubad__256 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikariič) 1. 2.\ in 8. sv. skunaj --------------------------L-* MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himno .......II Št. la. Sto Čutiš. Srbino tužnl .....13 št. 10. Na planine _________________________16 Št. IL Zvečer .................................16 št. 12. Vasovalec ..............................15 Št. 13. Podokniea ...............16 SlavČek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ........................................Al Narodne vojaške (FerjančiC) ........-.31 Lira, srednješolska. 1. in 2. zvezek po A6 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možkl zbor. 15 pesmic. ( Pregel) ...... Mešani in moški zbori (Aljaš) — 3. zvezek: Tsalin 118; TI veselo poj; Na dau ; Divna noč .............46 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ................ .46 7. zvezek: Kiavček; Zaostali ptič; Pomorodua iskrica ; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .46 8. zvezek: TI osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zhor) ; Stoji, solnčice , stoj; Kmctski hiši .........................40 CERKVENE PESMI Revizor. 0. dejanj, trda vezana .......75 . Domači glasi. Cerkvene pesmi za Veronika Deseniška, trda vez .......;1.50 i mešan zbor ................................... Za križ in svobodo, IgrokaS v 5. dejanjih ..........................................35 Tigrovi zobje .................2 A0 ................L— Tik za irouto ..................................... Tatic, (Bevk), trd. vez. .....................75 Tri indijansko povesti ....................-30 Tunel. soc. roman __________________—.,...1.20 Trenutki oddiha ..............................AO Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rože .......-.........-...........................-80 Št. 8. Akt štev. 113 .........75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš............70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Teraone, relijefna karikatura ln minnlosti, 55 str., broš..........25 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih irer: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 i 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov.............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka —......... 12. Tantum Ergo (Premrl) ...... Masne pesmi za mešan zbor —■ (•Sattuer) .................................. .1.— ...A6 ...56 12 Pange il.ngua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster» ...........................56 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-uitori (Gerliie) ................................JU Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) ................................. 40 10 obhajilnili in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) ...............36 .....30 PESMI m POEZIJE Akropoli8 in Piramide ................. ...80 broširano ..................-...................80 Roman zadnjega cesarja iilt- hnržana .............................—.....1A9 Rdeča megla_________________f Rdeča kokarda________________________________L25 Št. 11. (Pavel Golia» PeterČkove poslednjo sanje, božična povest Št. 12. (Dr. Kari EnglU) Denar nsrodno-gospodarski spis. poslv venll dr. Albin Ogris, 236 str.. Št. 12. (FranMilčioski) Mogočni prstan, narodua pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš._______________.36 Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolaje vna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str., brofi. ___________ Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar. narodno-gosiKslarski spis, poslovenil dr. Albin O^rU. 236 str.. broS. .............................................-66 Št. 15. Edmond in Jples de court. Renee. Mauiierin ...................4.0 Št. 16. (Janka Saj»?c) Življenje, pesmi. 112 str., broS- ....—.............45 Št. 17. • (Prosper Marimee) Verne doše v vicah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra. —..............A0 Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejaajU, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broširano ..........................................25 Št. 19. (Gerbart Hauptman) P«k topljeni zvon, dram. bajka v pe-. tih 'dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broš----------A6 Št. 20. (JuL Zeyer) Gompačl in Komurasaki. japonski roman, Iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. —.................45 Št. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnib zgodbic, IL, <3 str. broš. ......................—------------------26 Št. 22. (Toistoj) Kroutzerjcva sonata -^6 št. 23. (Sophokies) Antigone, |sl-na igra, poslov. C. Goigr, 60'str, broširano —..........—------------—M i^t. 24. (E. L. Huiwer). dnevi Ponpejev, I. dri. 366 str-broš.___—...........................JI Tisoč in ena noč: I. zvezek ..................................1.30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek..................................1A0 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ..............— L grabi jeni milijonar ................ 1.26 V krempljih inkvizicije ..................1.36 V robstru (Matlčič) .......-...............1.25 V gorskem zakotju _______—----------------.35 V okldpnjaku okrog sveta: 1. del ...........4-............-................A6 2. del ........-.................................A6 OBA SKUPAJ............................1.60 Veliki inkviziter ............................L— Vera (Waldova). broš. .....................35 Vojska na Salkann, s slikami .........25 Vrtnar. (Rablndranatb Tagore), trdo vezano .25 broSirano -----------------——__________.60 Volk spokornik In drage povesti....1.— trdo vezano ------------------------------Ltt Vojni« mir aU poganstvo, 1. sv......35 V pustlv je šla. III. zv. ....................A5 Valentin Vodnika izbran! spisi ....A0 Vodnik svojemu narodu -----...............25 Vodnikova prati^a L 1627 ------------56 Vodnikova pratika L 1626------------56 Vodniki in preporodi -----------------66 Zmisel smrti ----------------------------A0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja -----.66 Za kruhom, povest .........................A5 Zadnja kmečka vqjska-----------26 z^pja pravda, vea. ------------------—96 Zgodovina o nevidnem človeku--------36 Zmaj iz Bosne .......-...........................70 tivljenje slov. trpina, Izbrani spisi Alesovec, 3. zv. qknpaj .......—-1A6 Zlatokopi ...........................................-26. Ženini naše Qoffiyle -------- Zlata vas......................... Zmote in konec, gdč« - Zbirka narodnih pripovedk: I. del ......................................46 II. del -------------------------------.46 Azazel, trdo vez.................................1. Balade in romance, trda vez ........1.25 | Koželj.ski Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogaelinlk) .....................................46 Kyrie .....................................................66 K svetemu Resnjemu telesu — (FoersterJ .................................... Sv. Nikolaj ...........................................66 NOTE ZA CITRE Poduk v igranju na I£raguljčki (Utva) trdo vezano ... .65 .80 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš. .....................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht), broš. .....................30 Pohorske poti (Glaser). broš. ..........A0 Oton Zupančič: - Sto ugank.............................. -50 ..60 Vijolica. Pesmi za mladost ......... Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .....-......90 Zlatorog, pravljice, trda vez -.........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2.50 S mladinskih pesmi (Adamič) A0 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ...................................86 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR (Adamič): ciirah, 4 zvezki ........................3.51 Buri pride ••>. Loračnica .......................21 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za raški zbor in petje (Bajuk) ....1.36 Znamenje, štirih (Doyle) — Zgodovinske wpfcdot*--------- Z ognjem in mečem ---------- Zločin in kazen: L In II. ZTesek---------- vezana ...................-......- ...-36 .A.— -------------L25 Zgodbe Napoleonovega bazar ja ------66. vezana .......................................-8£ Zgodbe zdravnika Mnznika--------» Zlati pantar ...........................—-----A(l ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. iv. Yojnomir pog^vp-----S3 2. ti« Hode brezdno m.AI 3. zv, Vesele povesti __________________.A! 4 sv. Presti im sUke .'■..■■■..______ 5. sv. Student naj hou — Naš vsak .75 Slovenski akordi I. zveSek ......... 11. zvezek ...............—---------------75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodoplvec) --------1A0 16 moških in mešanih zborov — (Adamič) .—...........-................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobni ca (Pavčlč) ........A5 Gorski odmevi (Laharnar 2. zv......45 DVOGLASNO: Naši himni....................................-.....A6 MEŠANI ZBORI: Planinsko. IL sv. (Laharnar) .. Trije metan! zbori. Izdala Glasbe- .a .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .........45 Jaz bi rad; rndečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospov ...........1......;.„.................ju V pepelniiol noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor in orkester izdala Glasbena Matica v...........75 Dve pesmi < Prelovec X, za moški sbor ln bariton solo ..................20 Rnpletl (Grom). Učeoi Mihec. —• Kranjce iege In navadSs, No-. sadovoljstvo, 3 zvezki skupaj L— Bom šel na planince. Poilpurl slov. narodnih pesmi (Hajuk) ............L— Na Gorenjskem je fletno ................1*—t RAZGLEDNICE Netvyorške, Različne, dučat .............41 Velikonočne, božične in novoletne ducat ..........................................-.....46 iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ..........................40 posamezne po ...............................03 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi ....................................................7A6 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ............................<30 Slovenske Gorice, dravsko ptnj- sko polje ......................................A6 Ljubljanske in mariborske, oblasti At Pohorje, Kozjak ............................A6 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .....................................36 Prekmurje in Medumurjo ............Al Canada .................................................46 Združenih držav, veliki ..............-.....46 Mali ................................................16 Nova Evropa.......................-...............-56 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montanf, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po .................23 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigaa, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, New York vsaki po .................................................4« Naročilom Je pritožiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 aH 2 centa. Čo pošljete gotovino, rekomandirajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni 6 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA*1 Zl« W. IS Street NEW XOBK **0 L A B I A 1 O O 1" NEW YORK, FRIDAY, JTTLY 15, 1932 .....I'"" THE ZJLRQE8T BLOVZHS DAILY la V. B. ^«■fc^^ai m ■■ H I ■ KSAVER MESKO: NO C Ne vem, Je 11 pri drugih tudi ta- dajočih na srce in na dušo kakor v tujino. Kar mi v hipu pričara sliko, a meni se lepota življenja In ščemeči, žgoči udarci, da se nam kar noč pred dušo sliko, ostro za- sveta kakor tudi življenja gorje in misli zvijajo v silni bolesti bolest v vsi svoji velikosti in neiz-! telo umirajočega ranjenca. mernosti razodeva najjasneje in hajživeje v mraiku, v tmlni, v noti. Bodisi v tišini noči, ki objame In zagrne človeka od vseh strani kakor mehke, skrivnostne zavese, Izza katerih prihajajo — kakor na pczomlci junaki pred strmeče gW.--j dulcc — spomini in izza včerajšnjega dne; bodisi v nočeh, razblčanih od zlxsnelih viharjev, tulečih čez svet v besnosti in obupu Dantejevi n 1 večn h obsojencev. Dan je živobar-ven kalejdoskop; kalejdoskop, oblate n in onečaščen po obilici brez-mlielnlh, glopih gladalcev. Kaj jv vat.se zamišljenemu ,v izključujoči oddaljenosti in ponosni osamelostl stoječemu človeku lepota, ki jo sme otipati in omadeževati vsak bebcc ln razuzdanec s svojimi gladnimi, blatnimi očmi? A ponoči uživa človek lepoto sam. Vidi Jo le moje o- I Sližtimo podnevi lepo besedo, ki 1 nam pade v srce kakor svetlo ra-zodenje, kaJcor pesem, polna sfad-, kosti in božajoče miline, osrečujo-čega blagoslova polna. Ves dan bi radi nosili v duši nje pojočo lepoto, da bi fo na vseh svojih povili uživali, opajali se z njo. Pa slišimo čez hip drugo, sovražno in gr-i do, da prva pred njo zbeži kakor t plaha deklica pred pijanim, hlepe-I čim razu xiancem. Zakaj najhuji sovražniki lepote in poezije so ljudje. Teh se je treba bati, teh se o-gibati. Zakaj z eno besedo, lažnivo, sirovo, z dvoumnim, z3iničljivim smehljajem, s sovražnim pogledom nam uničijo svet poezije, nebes krasoto. A ponoči smo sami. Ne vidimo ljudi, ne slišimo njih bedastega go- kakor črtano kakor risbe ttembrandtove — šele pred nekaj dnevi sem gledal to sliko živo. Sedim v vl3ku, v kotu ob oknu. Na večer gre; čez dol*no pršijo zadnji žarki solnca, ki izkrvaveva nad širokimi, ploščna. timi vrhovi pogorja. Stran doline ko, uživa jo le moja mtoel, boža le vorjenja, ki na.3 draži in vznemirja, moja duša, moli le moje srce. Cvet Je, samo meni cvetoč; nevesta, Izključno meni živeča v bajnem rajskem vrtu, z nepredirnim, nepre-plczlj'lvim obzidjem zavarovanem, s rsnja in nam zadaja bol. Le noč govori z nami, tiho in mehko kdaj kakor ljubeča deklica ob pivem sestanku v sanjačem pomladnjem večeru, kdaj mogočno in pretres- stcterimi zvestimi očmi in plamc- kakor bi 'Pohajal sam Večni nečimi nu.Či vedno čujočih keru-bov zastražena'. . Kalejdoakop je dan. Še več — ne-preprosljlv brisalec ln uničevalec la&tnih slik je. Za dne beže slike, da jih oko komaj ujema. Zastrmi-tno cb kateri, obdržati Jo hočemo verno in živo v očeh, v mislih, v srcu — pa se pripodi že druga ter zagrne in zatemni zdaj s tanjšo zdaj močnejšo senco prvo. Povsem zabriše Jo čestokrat. Vidimo na svojih potih krasoto božjo: sladko, nedotaknjeno deklico, najlepši odsev večne- lepote Stvarnikov*; cvetje v natfbujnejšm dhtenju; pokrajino prečudežne lepote. Stali bi, strmeli, v žejnih po-fcirkih pili to krasoto. Pa se nam cko in misli morajo v hipu odvrniti, vrniti se v težke, megleno puste, Jesensko hladne rastnere in skrbi vsakdanjga življenja in bore-njai. Kakor bi pokril neprodiren oblak solnce in bi padla na pokrajino v hipu pe petna ta senca, zastio ln aatro te skrbi na mah vso krasoto božjo, vst> otroško-čisto radost. ki smo Jo še pravkar čutili in uživali. Toda nci Je miren pripovedovalec, čudovit slikar. Kakor preudarna, počasna babica strmečim. z oimi ln uiti posluSajočlm vnukom nam pripoveduje dogodke včerajnjega Ane, nam baja o zgodbah davnih let: 44Ali še veš? Ali Se pomniš?" — Dogodke, lepe ln solručne, da je noč kakor en sam sladek sen; do- Scdnik s trumo apokaliptiških jc zdecev sodit žive in mrtve. Isto jo z bolestjo. Ob belem dnevu cbletii; ob veseli solnčni luči se razdrobi KAKO JE NA GROENLANDU NASI V AMERIKI ob hribu počiva že v senci ln hladu.... Po travniku ob progi tečeta za vlakom majhen pastir in še mam-ša pastiric3i. Mahata nam z rokami, smejtta se, da se jima beli zobe bliskajo, kričita nam pozdrave, da se njiju vik dviga iznad iOpotanja vlaka kakor pesem pevca solista iznad orkanskega vrvenja ^odbe... Elizijsko radosten je bil smeh srečnih otrok, in njih pozdravljanj* je vrelb iz src kakor preobilna, prekipevajoča sreča. Slišal sem ta smeh in te burne pozdrave m ed drdra-nje koles, med škripanjem' voz vso pot. Vozil sem se dolgo v noč. Potniki so govorili, se glasno smejali, hudovali se in kleli; ^ vse to sem slišal kakor silne daljave, od nekod izza gore, ki smo se vozili ob njej. Ob meni in v meni se je glasila le tista elizijska, nedolžna mlada radost. In kadar se zbudim, ter zaslišim Iz daljave zdaj težko in sunkovito, 'sdaj umerjeno, enozvočno drdr^nje vlaika, mi pogostoma kar nenadno ^avriška in zapoje vsa soba tisti in razprši; cb mogočnem dihanju' oskrbni .razposajeni srečni vik in m hrupu tisočglavega ž.vljenj-a. se smeh; in jasn0i da bi ju prijel in nje obupni vzkriki poizgube in zadušijo. A v noči, tihi kakor butni stopi pred nas v vsi svoji srašeči \n moreči gromnosti, v vsi brerda-Tiji glebokosti in v vsi nadzemski svetosti. Vse preslikovito življenje, vso radost in bc-i naših src bi moral prepisati, če bi hotel podati približno popoln niz slik, ki nam. jih pred dušo slik- in čara slikar noč, če bi hotel zbuditi vsaj daljen odmev klicev, ki nam kliče z njimi v spo-/n n našega življenja dni k'.icar nož. Osramočen čutim, kako drzno, a tudi kako slabotno, sramotno po po licih pobožal, vidim pred seboj pastirčka in pastirico, kako bežita za vlakom, nam mahata, nas po-rdr?vljata.... Zbudim se. Zunaij nevihta Bliski, kakor bi se nebesni obok zvigal, grom, kakor bi se lomilo osrčje zemlje. Kar se v hipu izlušči iz neprodir-ne teme slika kakor iz Dantejevega pekla vzrasla; plava pred menoj' s tako ostrimi obrisi, da me njih o-str:*ia v oči zapeče — pred mnogimi leti sem jo doživel. Peljal smo se z vlakom po pokrajini, da si je divjejše ne more do- nesrečeno bi bilo tako moje poče- ( oitelltl ne je naslikati slikar z naj-tje. Na jslabšega ueenčka bi ne biloiboij razvneto domišljijo. Na eni strata ko sram pred učiteljem, pred "bj, doline pečine kakor po nebeških mojsirem-umetnikom kakor mene strelah razorane, z iglasto ostrimi pred umetnico nočjo, če bi skušali slikati z njenim kistom, govoriti z njeno pre čudežno govorico. Ako začrtam z b^J^co roko nekaj slabotnih odsevov in odtenkov njenih pe-ctrih slik in z jecljajočo besedo iz-pregovorim o njenih čudežih, jc to le začetniški, nerodno se lgračka-joči poskus otroka, čečkajočega na steno domače hiše posnetke slik. ki Jih j evidel v stari mestni cerkvi. Zbudim se sredi noči. Zaslišlm od daleč žvižg lokomotive — kakor objestno-otoien vrisk fanta, ki se godite, polne mračnih očitkov, pa-! poslavlja od doma in se odpravlja - Vsakovrstne KNJIGE + » POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO i se dof>i pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. • Telephone: CHELSEA 3S7* POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN vrhovi; nizko nad zobovjem višav črnordečkasti, strahotno grofeeči oblaki; čez nje raalit pošasten od-svit neke daljnje luči — zatonu je moralo zahajajoče solnce še svetiti izza oblakov; globoko poet progo ozka soteska, ki ima komaj prostora bel planinski potok in mlin ob njem, za cesto, trdo prislo-njeno ob potok, onstran potoka za fcamisei travnika in njivico z nekej kratkimi ogoni; po pobočju drugega hriba redke jetične smreke; ob mlinu koča; vezna vrata odprta; v okviru podbojev mož s klobukom v Loki; zamaknjen zre v nebo, kakor v silni grozi onemel. Zavzet sem strmel v globel; čutil sem, kako so mi v nemi grozi vstajali lasje in kako mi je srce za hipe nehalo utripati. Kar je nov predor pogoltnil vlak. Nismo bili še docela v njegovem žrelu, kar se je presunljivo zasvetilo v noč tunela, kakor bi bil planil prav ob vhodu vanj z nebeških višav v dolino Blakeov 'Starec časov' z gorečimi bliski v rokah namesto sestila. Zagrmelo je, kakor bi se rušilo skalovje nad nami in okoli nas. Zaprl sem oči v podzavestnem strahu, da bi me strašna svetlobi oslepila. A sem videl ob tem še jasneje, z jastnostjo, ki me Je pekla, skori zdaj povsem črno noč tunela in skozi nepredirne pečine vso dolino: kiklopsko skalovje, potok, šurimo, bolestne se peneč čez spla-šeno, obupno se vrteča mlinska kolesa, hišico ob mlinu. Toda okvir vežnih vrat, glej, je prazen. Gospodar leži miren in negiben čez prag, mrtva lutka, ki jo je razjarjen o trok treščil ob tla. Planil sem pokonci, pritisnil lice tesno k steklu, kakor bi hotel še jasneje, dasi me je že ta j-asnost ščemela, videti iz noči predora vun v poljatsni večer in v tajlnstveno dolino. Drhte sem si govoril:. — Ali je resnica ali slepeč privid? Je (Nadaljevanje na 4. strani) Mednarodno razsodišče v Haagu bo moralo letos v jeseni odločiti,' komu prav za prav pripada vzhodno obala največjega otoka na svetu Oroenla-nda — Danski ali Nor-veiki. Spor se zdi nepotreben., toda če pogledamo na zemljevid, bomo u-gotovili zanimive . stvari G-roemiand je namreč 2700 lom dolga in <1000 km široka zemlja in Danska, ki u-' pravi j a zdaj deželo, bi se iahkD skrila na njeni površini. Šest sedmin površine Groenlaaiaa pokriva večni led in prav s spornega vr'hodnoga nabrežja sega led daleč v morje. Kljub temu pa je zanimanje za Gio^nland veliko in zasluženo. Uprava je povsem moderna. 16 tisoč prebivalcev, ki živijo na tem otoku, ima sedem radio postaj, dnevnik, bolnice, telefon in druge pridobitve moderne civilizacije. Naselbin je 09, uradnikov 300, mnogo svečenikov in zdravniku Pismenost je tako velika, da so našteli pri zadnjem ljudskem štetju samo dva odstotka analfabetov. V šolah učijo 3 danski in 170 eskimskih učiteljev ter 6 danskih in 12 eskimskih duhovnikov. Cerkva je na Groenlandu 69, prav toliko tudi šol, med njimi sta dve nadaljevalni šoli za odrasle in eno višja učil išče. Šolski pcuk je splošen in obvezen, za vse otroke od 7. do 14. 'leta. Posebno nadarjeni otroci se pošiljajo na Dansko, da nadaljujejo študij na» stroške države. Javna skrb za zdravsvene razmere je odlična. Celo na najbolj oddaljenem severu so bolnice, jer se nudi prebivalstvu brezplačno zdravljenje. Vseh bolnic je na Groenlandu deset, nekatere imajo tudi posebne oddelke za otro-ke in na teh zavodih deluje osem danskih -'dravnikov ter na i 100 eskimskih bolničark, ki so se izobraževale večinoma na Dansktri. Prebivalstvo Groenlanda je v vsakem pogledu preskrbljeno. Preprosto ljudstvo živi od ribciova, ki je ob nabrežju prav izdaten in obilen Poleg rib, med katerimi zavzemajo prvo mesto kiti, love Groenlandei tudi medvede in lisice ter prodajajo njih kožuhovino. Lov na kite vodi danska država, ki pa zahtevi zaoe'samo maščobe, dočim se meso brezplačno razdeli revnemu prebivalstvu. V severnih predelih Groenlanda kopljejo premog. Letna produkcija znaša okoli 500 ton. Danska vlada je tudi skušala urediti farmo za gojitev polarnih kožuharjev, ki ji bo nesla, ko bo stvar dovršena, prav lepe denarje. Uprava Groenlanda je osredotočena v Kodanju, ampak dežela ima da'iekosezno samoupravo, že od c„rede prošlega stoletja odločajo Eskimi večiinma sami o vprašanjih, ki se tičejo >njih občin. Zlasti v finančnem pogledu jim je danska Vlada pustila samostojnost in obči-' ne so se dane pravice poslužile v fiajvečji meri s tem, da so uredile ( posebno sociajno zavarovanje, ki ščiti vse prebivalstvo v enaki meri. | Na Groelandu je,uveljavljen sistem j tako zvanih skupnih gospodarstev, Mjih dobiček se enakomerno razdeli med vse občiparje. Posebnost la Groenlandu je starostno zavarovanje^ k i zagotovi vsakemu teroenlandcu, ki doseže starost 55 tet, dosmrtno preskrbo. V splošnem je torej življenje na Groenlandu prijetno. Greenland še je pravočasno zavaroval proti tu-'jim vpadom in ne dovoljuje priselitve. »Na njegovein cremjlju sme iiveti samo tisti, ki se je tam ro-tiil, ki je v vladni službi ali pa se taudi v deželi v raziskovalne svrhe. Iz Clevelanda se poroča: — Mlss Julia Ivančič je srečno prestala o-peracijo ter so obiski, ki so zaželeni, dovoljeni. Nahaja se v Huron Rd. bolnici. V Loralnu sta se poročila Mr. Albert Stigler iz Joliet, HI., in Miss Ivana Ivančič, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Ivančič iz Lorain, O. Tovariš je bil Johnny Bucher iz Loraina,, tovarišica pa Miss Marie Prudich iz Clevelanda. Porcčil je mladi par Rev. L. J. Vi-rant iz cerkve Sv. Cirila in Metoda. t PASJE DIRKE V ANGLIJI Iz Clevelanda prihaja vest: — 12. julija je bila v Glenville bolnico odpeljana Frances Rutar, stanujoča na 23103 Nicholas Ave. Po dolgotrajni bolezni (srčna hiba) je preminula 12. julija v Cle-velandu Mary Peterlin stara 50 let. doma iz Velikih Poljan pri Ribnici. Tu zapuča soproga Steve, in štiri otroke Louise, -Mary, Terezija, Steve ter bratrance in sestrične. Pred enim letom je umrl tu njen brat Joe Lunder. V stari domovini zapušča očeta Josip Lunder, tri brate, John, Lcuis, Victor,. < zadnja dva imenovana sta duhovnika.) in sestro Ivano poročena Novak ter več sorodnikov. Dne 26. junija so bile v White City-Ju pasje dirke, ki se vrše vsako leto in jih spremlja javnost z ogromnim zanimanjem. Kakor pri konjskih dirkah, se tudi pri pasjem derbyju sklepajo stave in imena favoritov gredo od ust do ust in od lista do lista. Favorit letošnjih dirk je bil Cutlet, pes, ki je že dobil nagrado 2500 funtov in ki predstavlja vrednost nad petnajst tisoč dolarjev. Angleške železnice so za te dirke pripravile posebne vlake iz Man-chestra v London. Manchester velja namreč za elitno rr.eito pasjega, športa v Angliji. V pao bili prepričani, da je mož mrtev. Mož pa ni bil mrtev, pač pa se mu je pripetilo, da je takoj po nesreči stal pri njem londonski čas-kar in pra vprašal o vtisih in mislili. ki jili je imel. ko je letel po zraku 80 »Vvljev «;loboko. Mož je takole odgovoril: — Vedno sem slišal, da <"!oveku tik pred smrtjo v bliskoviti na-prliei šine pre Za Glas Naroda priredil L H. = = B J 48 (Nadaljevanje.) Gospa Hedvika jc bilo zelo začudena, ko ji je Hinko govoril o nekem kratkem potovanju, ne da bi bil natančnejše omenil namen in cilj t epa potovanja. Hinko, ki pred njo ni nikdar imel tajnosti — kako je bil vedno skop v besedah in vedno zakritih misli! Zelo jo boli. Še vedno je molčal proti njej, v kakih razmerah je z Lili llarbičevo. In njene ljubeznjive. ostre materine oči so vendar toliko op«'J le! Toda njen ponos ni dovolil vprašanja, ki ji je gorelo na ustnicah. Njegova dolžnost je bila, da pride k materi! .In da ni razumel, kaj se je v njej godilo — da je tako trdno stal Pij i ob strani! Naenkrat ista se ji odtujila oba otroka; otroka, na katerih je visela oboževali na ljubezen. Pija je hodila mimo nje, kot je ne bi bilo in ji je odgovarjala samo najpotrebnejše. Hinko je odpotoval. l*ija se je tako zelo čudila nad nenadnim odhodom svojega brata. da je mati morala vedeti, da tudi .sestri ni povedal svojega namena. Malo j« bila vsled tega olajšana, kajti uverjena je bila, da njegova pot nima nobenega opravka z Volbcnkom Ribičem. Lili z velikim veseljem pozdravi Hinka. Ni si moghp misliti, da bo svojega ljubega Ilinka tako naglo iopet videla. — Papanu isem že povedala! — 'Malo sramežljivo ji pridejo te besede ekozi ustnice. — Tako ti je pa tudi snubitev za mene prihranjena. Nikakor no nisem mogla zatajevati. In tebe je kot svojega ieta zelo vesel. Prav nič ni oporekal. Pa saj mu to tudi ne bi nič pomagalo. Že na železniški postaji mu je vse to povedala, še predno je mogel pozdraviti gospo Ilzo, ki je počasi prihajala za Lili. Kako srečna si oba gledata v oči, kako si je vsak želel ustnice drugega! Težko je bilo premagati se, ako je človek tako poln vri- skajočga veselja t'olbenk prikrije svojo razburjenost nad tem sporočilom, ki ga je zaihtela bridko in bolestno, ka- je mogoče pripeljalo že blizu njegovemu cilju. Mirno in premišljeno so šle njegove misli. — Iiil je tudi moj namen, iti po tej sledi, gospod Ribič, da moja mati vendar enkrat dobi mir, — pravi Hinko. — Dal Bog, da se, vse obrne v dobro, — je bila iskrena želja go!*pr Hze. •Se istega večera se Vokbenk odpelje z brzovlakom. da uredi svoje stvari. V Uremenu je hotel počakati Ilinka in se od tam s par-nikom odpeljati proti Ameriki. ^ Hinku je bilo treba odpotovati šele prihodnji dan in tako so imeli vsi skupaj lep večer. — O. ko bi se mogla z vama peljati! Liline oči žare v hrepenenju po doživljajih na dolgi vožnji; vsega tega se je veselila njena romantična duša. (Dalje prihodnjič.) NOC Nadaljevanje s 3. strani.) li mož res mrtev, po streli zadet? ga ogovarjajo, kaj hočejo od nje-AH je vse le sen, le sama domišlji- ga. Proti vejeru je plačal in odšel. ja?" Še sedaj z^zrem v viharnih nc-?eh večkrat ta divji prizor. Nehote A ni šel domov v gore, proti gozdu v globed je krenil. Videli so, kako je sedel na trato ob šumi spodaj. ii zakrljem oči, kakor bi se še Proti mraku je domača hčerka, ki zdaj bal, da bi mogel oslepeti ob je na njivi krompir kopala, slišala, tej strahotni svetlobi, ob tem po-: kako je jokal, vmes giasno vzdiho-ša-itno divjem prizoru. In spet se i va'i: "Jezus, Marija, pomagaj ti! " A vprašujem: "Kako je vendar bi-1 je sodila, da joka in govori v pija-io? Ali ga je v resnici ubilo? A ijnosti, in se ni dalje menila zanj. je bilo vse skupaj le blodna vizija Drugi dan so ga< nošb pastirji v moje vznemirjene fantazije?" gozdu na bukovi veji ?ega. Vso noč ne morem več raspatl, vso noč zrem pred sa-bo grozotr.j sliko. Zbledi »ele, kadar začne svetlikajoče se jutro brisati slike noči. Iz bodočnosti celo nam slika noč ter nam kličs pred dušo dogodke —"Zakaj pravzaprav si zopet .prišel, Hinko? — ga vpraša Lili, I ki jih šele bodemo doživeli. , ■ i*, , ___n____KonaveusLi leta. 1SS potem ko je poljubil roko gospe Ilze. I soncem avgusta leta 1897 rem — Vko bi rekel da me je prignalo hrepenenje, bi povedal sa-_ prišel v samostan očetov b-neaik-mo del rr niee — se smeje v niene radovedne oči. — kajti samo1 tincev v St. Pavlu v Lavantinski /ara
  • 0 ;ako spretno vodile avtomobil. Najrajši bi se sklonil in pritisnil na nje poljub. V sreči sta čutila obojestransko bližino. Gospa Ilza je uredila, da Lili ni bila navzoča, ko sta se sestala llinko in gospod Barbie. In spretno je obrnila pogovor v drugo stran, da je mogel govoriti o svoji ljubezni do Lili. Prijazno ga gospod Bar bič po hiša in mu ne odreče hčere. Saj je že davno o vsem tem vedel in ni bilo zanj nobeno presenečenje. Ko pride Lili preoblečena v sobo polna hrepenenja, ni bila malo prr cnečena. ko oče primo njeno roko in jo položi v Hinkovo. _ Tako. Lili. zdaj veš, da znam brati misli, — reče šaljivo in s tem zataji svojo gin;enos.t. Z vesel'm krikom se mu vrže okoli vratu. -- O. oče, kako si dober! Toda pomisli, saj Ilinko ni prišel zaradi tega. Mislim, da si se nekoliko prenaglil. I11 z očetovih pr i se skrivaj smeje Ilinku, ki jo prime za ro-Ko in jo pritisne na ustnice. » — Zdaj se še ne bi upal priti, Lili. — Povej nam venda. zakaj — — Je neka zadeva, ki je mogoče zelo velike važnosti iza gospoda Ribiča in nem si vsled tega dovolil povabiti ga tušem. — O. zdaj si vem razlagati njegovo brzojavko. — pripomni go-spod Barbie. — prosi me namreč, da ga naj dane.s pričakujem. — Hinko, saj vendar razburjaš celo družino. Lili sede poleg njega in tesno nanj naslonjena posluša njegovo poročilo, katero gospod Barbič in njegova žena z velikim zanimanj' m poslušata. In malo sliko, katero je Hinko potegnil iz žepa. s«, vsi ojjlodovali - trm eečjim zanimanjem, ker je Hinko pridjal še nekaj zdravniških pojasnil. — Boš gotovo potoval v Amerrko! — pravi Lili odločno. — Moj namen je; odvisno je od tega. kako se dogovorim z Vol-benkom Ribičem. — O. to bo v(*scl. ;»ko se bo vso tako rešilo. Potem bo Pija prej njerova nevesta, kot pa smo mislili. In potem--Pija ga smej? pogleda in Ilinko se ji tudi nasmeje. Dogovorila sta se flam reč da bosta objavila zaroko šele potem Uo bo rešena zadeva med Pijo in Volbenkom. Najprej je treba počakati. Lili. — jo opozarja gospa Ilza. ki je razumela poglede obeh. — Xi še tako daleč. Pričakovanja ne .-memo preveč visoko navijati, da ne bo razočaranje preveliko. — Kavno nasprotno — vse svoje sile moramo nameriti na eno stvar in jo tem bolj gotovo dosežemo. In zopet i««e Lili Ilinkn prijazno nasmeje. Ali ni vedno tako delala in je imela uspeh ? V Lili je tičalo samo življenje. V tihi sreči opazuje oče hčer. ki svojega veselja, da je njen ljubi izopet pri njej, ni mogla prikriti Pogleda llzo, ki mu z razumljivim nasmehom prikima. Ali ni bilo to nekaj vredno, zapostaviti praktične želje starišev. ako iso te želje nasprotne otrokovi sreči? Prišel je čas. ko 1-0 mogli pričakovati Volbenkov prihod. Nad IILnkovim pozivom je bil zelo začuden. Ko mu vse razlože. kaj slutijo, je postal drugače tako umerje. ni in renni,Volbenk naenkrat razburjen. — č> je to mogoče! — mrmra, — Če je to mogoče! — Roko si položi nad oči, kot bi se hotel ubraniti žareče svetlobe. — Gospod doktor.*ali natančno poznate tega Martinca? — se obrne k Hinku. » — Mogoče ne tako natančno, da bi mogel priseči, da je on. Xe-l olikokrat sem ga mimogrede videl pri mojem očetu, todai njegov značilni obraz 1 e mi je vtisnil v spomin. Kot zdravnik tudi moram imeti dober spoi^in. Po obedu je povedel v celico, pripravljeno zame. "Lep razgled boste imeli," mi je prijazno go- sliš m skozi noč iz globeli p-d žup-niščem tožeče, obupne vzklike: — ("Jezus, Marija, pomagajta!" voril, ko sva stopala proti oknu.! Radoveden sem pogledal v dolino, f Sedel sem popoldne v sobici gori pasem kakor v tla ukopan na mestu j ^a Žili. Pa so prihitele v sobo tr; obstal. Pod samostanom ogromni,1 proglašene vaške deklice.... "Go-a ne prepissno raznobarvni prepre ! spod, Vaznikov Tonček je v Dravo gi slično polje; rumena strnišča, že1 padel," so hitele razburjene, vse zeler^če silje, rjave brazde nanovo hkrati. — "Pa je utonil?" sem se L*azoranih njiv. Na o arah koncem' vznemiril — Tonček je bil moj u-ene njive je stala vprega močnih rjavih konj, hlapec je sedel na plugu ter mirno juž.nal. Potem hrib. Sredi hriba pa, glej, iz rjavih, na kupe zloženih zemeljskih ruš ogromen križ. "Saj sem to pokrajino že videl," sem si dejal ves z3vzet. "Pred nekaj nočmi šele, v snu." čenec, fantič kakor Murillovi angelčki. — "Utonil. V čolnu pred hišo je bil. Pa mu je pal klobuk v Dravo. Nagnil se je za njim, pa se prekucnil v vodo. Drava ga je odnesla." — "In ni bilo nikogar v bližini »da bi ga bil rešil?" — "Ne. Otroci so bili sami doma." ski sobici v Št. Pavlu in strmn«., silno se čudeč, v tisti na hrib položeni križ. Resnično, čudovit slikar je noč. In mogočen klicar je, klica.r iz davnih dni, iz skrivnostnih dalj. "Nemirna bo noč. Zakresnikov Miha spet joka po lesih," mi je govoril stari cerkovnik in gostilničar Blaž, ko je bil odzvonii večno luč in sva stala pred cerkvijo. Zamišljen, z nekako tiho skrbjo se je zagledal v gozd pod cerkvijo. Šumelo in bučalo je v prepadu med cerkvijo in goro, kakor bi bobnel narasel planinski hudournik. Pa sem vedel, da bo tejn času teče ta-:rošnji potočič pokojno in tiho. "Kaj je s tem Miha?" sem vprašal radoveden. Počasi sva stopala od cerkve navzgor proti župnišču, in Blaž mi je pripovedoval med potjo s svojo počasno govorico Mihovo usodo in gorje. Kmet gori v gorovju je bil Miha Zakresšnik, mož že bolj v letih. Mati, ki mu je dolgo leta gospodinjila, je umrlat pa se je oženil. Mlado dekle je vzel. Ko je ne bi: Mlada žen>a je zaničevala postar-ne^a, preprostega moža, v časteh pa je imela; druge, mlajše. Miho je to grizlo in morilo, pa se je vdal pijača. Nekega jesenskega dne je bil ves dan v cerkovnikov i krčmi. Molčeč je bil, zamišljen, od sile po trt; zdaj zdaj je iz globoke togobr.e 7,amišij€inosti bolestni zavzdihnil, kakor bi bojeval sam s seboj hud Ali Mii»*iu upati, gospod doktor, tla me. spremljate v Ame- i boj. ČJe so ga kaj vprašali, je poglc— 1 tko 1 < potovat i nameravam s prihodnjim pamikom. Jutri bom dal plašno, čudeč se, fcakor ne bi vedel, kje je, kdo so ti ljudje, ki Proti večeru je prišel oče. Na zunaj dovolj miren. A videl sem, da hiočni mož omahuje pod težo udar- .., . _ 1 ca. Da naj dam zvoniti, je prosi', dikta, z začudenjem ogledoval po- . . .. & H in da naj sporočim o necreci v cas- krajino in tisti kriz na nasprotnem' ...... , . ... _ ' K mke, ce bi utopljenca kje našli. Da hribu, ki se mi je bii v sanjah neke. . .____ - . . _____. _ . . . .. . _ _ J bi rad sel k pogrebu. In kje bo me- prejsnje noci tako živo zarisal v „„„ , . , . . gov otrok pokopan, bi rad vedel. ,pom n. j Nekaj dni navrh, še preden so 00- Se sedaj stojim v mislih in spominih marsikako noč v samostan- Vsak dan som v času, kar sem bival pri učenih sinovih sv. Bene-' tegnili utopljenca iz reke spodaj v Rožu, je prišla mati. Vsa bleda, strta.. In mi je priznala: "Ne prenesem več tega. Vse noči ne spim. Komaj m3'lo zadremljem, že zasli-š:m iz Drave klic; "Mati, mati!" — Tonček me kliče." Zakrila si je od solz in prečutih Newyorško sodišče je obsodilo tovarnarja Sweensona in njegovega ravnatelja -Bertranda na šest mesecev ječe. Državno pravdništvo je namreč na podlagi nekega procesa za ločitev z;kona izvedelo, dvt 5ta Sweenson in Bertraaid svojčus sklenila pogodbo, v kateri sta se izjavila pripravljena zamenjati svoji ženi. 2eni nista v početku niti najm-: nj ugovarjali temu, samo Sweensmova žena se je v sožitju z Bertrandom tako razočarala, da je zahtevala od moža, naj jo vzarr.e nii aj, česar pa ta ni hotel storiti, nakar je vložila proti njemu tožbo Sweenson je bil prvi, ki je ugriznil v to jabolko. Bertrandova žer:r mu je namreč bila močno všeč, ker je bila vneta privrženka športa. - -Sweenscnova žena pa je bUa v tem pogledu popolnoma desinteresirani Tako se je zgodilo, da je Sweenson nekaga dne predlagal Bertrandu zamenjavo zakonskih polovic, na kar je slednji pristni v stra.hu, da ne bi ga v nasprotnem primeru tvorničar odpustil iz službe. Imel ^a sti. Bertrand sicer ni bil izprva zadovoljen s predlogom, a se je moral vdati in pristati na to kupčijo. Skandalna afera je povzročila mnogo razburjenja in sodišče je iz reklo sodbo z zanimivo pripombo, da so takšne kupčije nedopustne. 16. Julija: Auuitania v Cherbourg flomcric v Cherbourg Iwifayette v Havre Krame v llavre C« lumbua v Cherbourg ln bremen Milwaukee v Cherbourg StatTidam v ftou!<>Kne »ur Mer C«>nte liianramano v Cienovo 19. julija: I.» viarhan v r*|iert>onrjf l"iir«>|ia v Cherbourg In v Bremen Chamtilain v Havre 20. julija: Pre«. Kf»o*evelt v Cherbourg ?1 Julija: • Uyuipif v ChtrlxMirj H« m bii rji v CherlNMirg In Hamburg SlulRart v Cherbourg tn Ilrenirn 23. julija: Kotiih v • lenovo iVri* v Havre l>lRinlanil v Havre 2i Juhja: J-.erenu.irla v Chert,"tirg \ '.|-n<1im v Hmilogrie mr Mer lt«.i)in v (ienora 2ft. julija: Majcslic v r*herlM,iirg v Havre !>t utn-htaml v (*!>erl»>urir in Hamhi.i Bi em«Mi v CturUpurij in v ilremen 29. ju*ija: UVslcrnlariJ v Havre 30 Ju'iJa: be if From-f > Havre SI l-oilis v I "hei Ihiiitk In fl.imhurg Hr»tter<1am \ Koul«-en«> «ur Mer C«-nle dni tide v Uenovo 3. fvpujta: \ l'1-CAXtA v Trst Mauritania v Cherbourg s Harding v Cherbourg in "ambure 4. pvgusta: .W\v York v Clu-rboiirK i» lldiuburj. it ?ourg Pi-nnland v Havre 13 avgusta: Augustus v Oenovo Mfnnet'.rka v Cherbourg ytalendaxn v Cherbourg ln v Br.ul<-gr>e sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 17 avgusta: F:*h hamtirau \ Havre I'res. Kooseevlt v Cherbourg In w Hamburg 13. avgusta: Ber« nfjaria v cherbejurg Berlin v Bremen ■ . M ____, , Hiiiuburi; v Cherluiuri; in Haiutnirg je »namreč popolnoma v svoji obla- 19 dvgusta. Majestie v Cherbourg Be'genland v Havre £0. avgusta: SATURNIA V TRST Mil\VrLiik»'e v f'hTbourc; in H»mt>urg V.i'enrtam v Cherl>ourg in v iVtulogn^ sur Mer 21 avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: S" lil »gart v Cherbourg tn v Bremen Peittschla nd v Cherbourg In v Hairi-l.urg 8. septembra: BerengUri;* v 1'herbourtc Itresden v Ch«-tl^>urg in Br»-nien Albert B.i!in \ Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Kvr-pa v Cherbourg |n v Bremen I*«nn'aiid v-II.1 vre 10. septembra: Cf»nle lirojide v < ;<>nnv» St.il.-inl.im v I Sou]1 *g 11*. Mir Mer Champlain v Ibivr--J?t. bnis v «'h» rl«,urg in Hambu: < 11. septembra: IVnnland v 11.. vre 13. septembri: Columbus v i'li 'rlKiurg in v Bremen 14. septembra: ne .1.- Fran- . Maurelania \ I*res. li.M.s-.-. Havre i h**!l>«,iirg li v Havre 15. septembra: Bremen v • "h»-tW,iirg in v Bremen Ha riihiirg v Cherbourg in v llamli 16. septembra: Franee v ti »vre • »lymph- v i'h< rl-^iirt; Mlnnewaska v Ilavr« 17. septembra: Ai|Uitania v Hi M-ha ruli.-.i'i Vole In l;i m v Augustus v 20. septembra: l^eviathari v 21. septembra: Paris v lit-, r 22. septembra: ■ Stuttgart v b. utsrh:an l ' . "herltoiirg !.iivre Boul. gne sur Mt-r • heitourg "i, r t>..:irtr in v lir»*iiii fi tin rl«-urK in \ lfain>'Ui ; M »T 1 lambur^ Bremen 23. septembra: M«. mti<- v *h'-«"l»»,ijrg West« rnland v 11;,. t >• 24. septembra: SATCRX1A v' TI.ST l.afaw-tte v lli\r-liottHicbm, \ liou!'>gri>» Cleveland v Cli-.-ru« urg 25. septembra: Kuroj.a v • "h^rl-ourg ir Western land / Ha-, re 28. septembra: Pr»-s Harding v lia\t»- 29. septembra: R.-r» t:>r;tria v ' li*-t I.O'I' g »Jen. v SteuS-n v firemen N. \v York . Cherbourg in \ llatobii ^ 30. septembra: Honi'-rii- v "h -rbfn rg Minni'tonka 11;«\ r»- 1. oktobra: 11». d.- Krann> v I' ur- Bremen v • "ii. rt»->i.i k itj \ P.r« meri Milwaukee v •"■■erboure in v Hainl.ui^ Roma v €Ienovr» Veendam v »lotdogre sur Mer V JUGOSLAVIJO Preko Havrs Na Hitrem Ekspresnem ParniJci: FRANCE 16. Julija GIBRALTARSKI PREDOR. Kakor poročajo iz Madrida .so žareli vrtati pod Oibraltarsko o-žino. Predor bo vezal Tarifo in Al-za ea r Segruer ter 'bo ogromne važ-noči motne?, s krvjo podplute oči in' nosti za Evropo in Afriko. tariojavii »Tojemu prijatelju in mu »poročim, da prideva. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA Š;|U J 1 E "GLAS NARODA" ne cita umo ?tic članstvo, pač pa v»i Slovenci ▼ vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE PARIS 21. Julija — 2. Septembra ILE DE FRANCE 30. Julija — 27. Avgusta ' NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra. iajte ru&e pooblaičene agent* SreneH J&ne 11 STATE STREET. NEW YORK 26. avgusta: o Conte Rlancamano v Oenovo Homerie v Cherbourg Wt-t te rnland v Havre 27. avgusta: »le rte France v Havre De uriLsse v Havre Minnewaska v Cherhnuri? Rotterdam v Cherbourg in v Boulo^nt- Fjr Mer 10 avgusta: I.cviathan v Cliorbourg I afayette v Havre I'res. Harding v Cherbourg In v Ham rn:rK Rtemen v Cheibourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Arjuitania v Cherbourg Roma v Genovo 1. septembra: * Generla v. Stueben v Rremen New York v Cherbourg in llanihut^ 2. septembra: Paris v H»-_re Minnetonka. v Ha.vre 3. septembra: Veendam v Boulogne sur Mer VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence, zastopa: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1339 Seron«! Ave. New Vork. N.Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenske Berilo (ENGLISH SLOVENE RE*Ol£R> Si* ne »mo Naročite cm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street Htm York City Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jet ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da .jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N."