LJ'JBT. J.VIA >t. 19 PoHaiaa porefenleme (CL O. con U pasta) v toM, I«, januarja 1927. Storilka 30 cent. Latnlk LI I List izhaja rsak d^l^. 3 mesce« L 22—-Ia "L 6.50 reč. — V4f v Sirokosti 1 kolpa niče, zahvale, ooedcljk«. Naročnina: za 1 meNc L S.—, elo leto L 75.—, t in ocem t tro mesečno •tot. — Oflasnina za 1 hud prostora ▼ske in obrtne oglase L 1.—, ca osmrt--50, oglase denarnih zavodor L 2.—* prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravntHvo: Trat (S), ulica S. Franceico d'Assisi 20. Tc-lefoa 11-57. Dopisi naj se poiiljsjo izključno uredništvu, oglasi, rekla* maai|e ia denar pa npravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefraakiran* pisma se as spiffrMaja* — Last, zaloiha in tisk Tiskarne »Edinost« Podaredaiitve v G o r t o i : ulica Giosu* Carducci 6t. 7, I. n. — Tslef. it. 327« Glavaš ia sdfevorm urednik: prof. Filip Pecic. Življenje in delovanje ilr. Otokarja Rybžfa Pokojni da'. O lok ar Rybai\ najpopularnejši in naravnost legendami voditelj tržaških Slovanov v zadnjem poldrugem desetletju pred veliko svetovno vojno, je bil po očetu češkega, po n tat eri pa slovanskega poko-lenja Kraševec. Rodil se je od očeta inžinirja Rvbara in matere Slovenke, rojene Mahorčič iz Motovuna pri Divači. Luč sveta je zagledal v Postojni dne 12. septembra 1805. leta. Tu je bil njegov oče nameščen kot uradnik. Mladi Ryb4r se je Šolal na Dunaju, kamor je bil premeščen njegov oče iz Postojne. Na Dunaju je končal vse svoje študije. Tam je L 1889. tudi b?l promo-rirnn za doktorja prava. V sodno prakso je stopil v Trstu že lita 1888. in se je tedaj seznanil ♦od blizu z vprašanji političnega in kulturnega življenja tržaških Slovanov kakor tudi s tedanjimi najvidnejšimi zastopniki na-živi i a v Trstu. V veliki meri tudi po nasvetu in želji najvidnejših naših narodnih mož tedanje dobe se je dr. Rvbaf odločil, da se nastani v Trstu. Dasi po očetu češkega pokole-nja, se jo dr. Ryb&f od mladih nog čutil Slovenca, in to pod vplivom svoje matere, Kraševke, ki mu je z materinim jezikom dala tudi trdno slovensko narodno obeležje. Tudi v tem ozi-ru ie bil pok. Rybaf popoln Po-stojnčan in Slovenec, rodom iz Julijske Krajine. Svojo koncipientsko prakso pa mladi dr. Rybaf vendar ni začel v Trstu, temveč v Pazinu, In sicer pri odvetniku dr. Antu Dukiću, znanem istrskem politiku, poznejšem pazinskem županu in deželnemu podglavarju istrskem. V njegovo pisarno je vstopil dr. Rybaf 1. 1890. in takoj se je začel udeleževati političnih borb. Posebno agilnega in požrtvovalnega, s^ je izkazal v političnih borbah v 1. 1891. in 1892., ki so po razveljavljeni u izvolitve dr. Vergottini-ja do-vedle do zrnate dr. Laginje, kateri je bil izvoljen za poslanca dunajskega državnega zbora. V Pazinu je ostal dr. Rvbaf okoli dve leti, a 1892. leta se je preselil v Sežano, kjer je vstopil kot koncipient v pisarno tamkajšnjega odvetnika dr. Ostertaga. L. 1893. se je ožsnil z Istranko Tinlco Kastelčevo iz Materije. V sežanskem okraju je nastopil dr. Ryb&f prvič kot kandidat pri volitvah, in sicer ga je kandidirala 1. 1895. slov. nar. stranka za goriški deželni zbor. Izvoljena pa sta bila nasprotna kandidata, ker se je postavil okrajni glavar na stališče, da dr. Rvb&r ne sme kandidirati, ker nima volilne pravice. Nova doba v življenju in delovanju dr. Rybafa se je začela l njegovo preselitvijo v Trst. In sicer se je zgodilo to istega 1R95. leta. V Trstu je začel izvrševati odvetniški poklic v svoji lastni pisarni, ki jo je otvoril takoj po svoji preselitvi. Čim je uredil vse, kar je v zvezi z otvar-janjem samostojne odvetniške pisarne, se je postavil na razpolago Političnemu društvu «Edi-nost» ter se je začel kmalu u-dejstvovati na vseh poljih narodnega dela Bil je izvoljen v odbor Trpkega Sokola, Slavja nske Čitalnice in političnega društva «Edinost». Delu za So-kolstvo se je bil posvetil že kot dijak na Dunaju v «Videnkem Sokolu«. Pozneje je bil izvoljen ?a starosto tržaškega Sokola, kateremu je načel oval do svojega odhoda na pariško mirovno konferenco. Bil je tudi pod-starosta Slovanske sokolske zveze in odbornik «Obce Sokolske« v Pragi. Politično društvo «Edinost», ki je bilo tedaj pod vodstvom pok. r>rof. Mandiča. je začelo v oni dobi živahno agitacijo za narodno probu jen je tržaških Slovencev, posebno pa okolice. Že 1. 1897. so bili izvoljeni v okolici pri občinskih volitvah v nmctni svet narodni kandidati v vseh šestih okoliških okrajih, a pri prihodnjih volitvah, ki so se vrSile 1. 1900., je bil poleg dr. Gregorina izvoljen v tržaški mestni svet, oziroma deželni zbor tudi dr. O tokar Ryb&r. Izvoljen je bil tudi na vseh pozne i«ih volitvah, tako da je bil član trž^k'fa mestnega/ sveta kot zastopnik tržaSke okolice neprenehoma, od 1. 1900. do te- brulta svetovne vojne. Koncem ibtega leta j« kandidiral, kakor je omenil v nedeljski številki že g. Makso CotiČ, v triaški peti kuriji pri volitvah za dunajski državni zbor. Njegova nasprotnika sta bila kandidat narodno-liberalne stranke znameniti zgodovinar dr. Atti-lio Ilortis in kandidat socialno-demokratske stranke. Značilno — v najbo'jšem pomenu besede — za uspešnost narodnega dela v tedanji dobi, za požrtvovalnost in narodni altruizem tedanjih nabili politikov in za stopnjo naroune zavednosti tedanje našo dobe sploh je dejstvo, da je pričel dr. Rybaf pri tem volilnem nastopu v ožje volitve s k lndida-om. italijanske liberalne stranke dr. Hortisom. L. 1907., ko so se vršile prvo volitve na podlagi splošne volilne pravice, je bil dr. O. Ry-baf izvoljen v državni zbor kot za topnik petega tržaškega volilnega okraia. Istotako je ""bil izvoljen tudi pri naslednjih volitvah, ki so se vršile L 1911., ter je ostal poslanec do poloma monarhije. Dr. Ryba? se je udejstvoval v Trstu tudi na gospodarskem polju. TaKO v odboru «Trža5k« hranilnice in posojilnice«, dalje je sodeloval pri ustanovitvi «Jadranske banke» ter ustanovitvi in vodstvu «Splošne hranilnice«. Veliko zanimanja in truda je posvečal slovenskemu šolstvu v Trstu, posebno slovenski ljudski in meščanski Soli pri Sv. Jakobu in njenim poznejšim pa-ralelkam na Akvedotu. Bil ie dalje tudi član kuratorija tedanje slovenske trgovske šole. Ko se je 1. 1907. začelo živahno delavsko gibanje na tržaških tleh za emancipacijo našega delavstva iz kuratele socialne demokracije, je dr. Rvbaf sodeloval aktivno tudi pri ustanovitvi Narodne delavske organizacije, menda n a jiiiipt*zan t, xic; js e socialne organizacije na tržaških tleh v tedanji dobi. Dr. Rybaf je bil v njenem odbotru, oziroma v nadzorstvu od začetka do vojne. L. 1915., pred napovedjo vojne s strani Italije, ko mu je bilo 49 let, je bil poklican pod orožje ter poslan na italijansko fronto, kjer je ostal do sklicanja parlamenta v 1. 1917. Tedaj se je začelo med avstrijskimi Jugo-sloveni živahno in neodoljivo ju-goslovensko gibanje, ki je pač bilo taksno, kot je tedaj moglo biti. Zahteve Jugoslovenov so bile formulirane v znani maj-mški deklaraciji. Pri vsem tem gibanju v Trstu in v poslanskem klubu na Dunaju je imel dr. Rvbaf važen delež. Par let pred svetovno vojno je bil dr. Ryb&r predsednik tržaškega odbora za nabiranje prispevkov za srbski in črnogorski Rdeči križ ob času balkanske vojne. Za to svoje delovanje je dobil od tržaške policije opomin, na katerega je javno odgovoril. Premirje v 1. 1918. ga je zateklo v Trstu. S tem letom se začenja nova, povojna doba v njegovem delovanju, katerega torišče niso več bili naši kraji. Proti koncu 1. 1918. ga je namreč povabila beograjska v1 ada v Beograd. Dr. Rybaf se je obrnil na tedanja okupacijska oblast va, da mu dovolijo prehod. Njegova prošnja pa je bila zavrnjena in tedaj se je odločil, da poskusi priti Črez demarkacijsko črto brez dovoljenja. Po noči se mu je posrečilo priti na drugo stran in potem je odšel v Beograd. Iz Beograda je odšel s pokojnim Nikolo Pašićem v Pariz na mirovno konferenco kot izvedenec, kjer je ostal do julija 1920. leta. Po svojem povratku se je nameraval naseliti v Ljubljani, kjor se je tudi vpisal v tamkajšnjo odvetniško zbornico. Toda v Ljubljani ni mog-el najti stanovanja in svojo družino je moral preseliti na Bled. L. 1921. se začenja diplomatska karijera dr. Ryb&ra. Jugo-slovenska vlada ga je namreč poslala v tem letu kot predsednika jugoslovenske delegacije na prvo rimsko italijansko-ju-goslovensko konferenco, v novembru istega leta na konferenco v Portorose in 1. 1922. na drugo rimsko konferenco. Istega leta se je udeležil kot izvedenec znane g-enovske konference, oziroma svetomargerit- ske, kjer je pod. predsedniStvom tedanjega ministra dr. Krstelja »odelo val z dr. Hacinoua pri sklepanju svetomargeritskih konvencij. V avgustu istega leta je bil imenovan za poslanika v Bruslju, a vlada ga je pridržala v službi v ministrstvu za zunanje stvari kot šefa za izvrševanje mednarodnih pogodb. V pomladi 1. 1923. se je udeležil rimske konference za likvidacijo južne železnice. S te konference je bil poklican na konferenco v Opatiji za predsednika j ugoslo venske delegacije v paritetni komisiji za Reko, ker je bila italijanska vlada odklonila admirala Pričo. Pogajanja so bila v Opatiji brezuspešna ter so bila pretrgana in so se nadaljevala v juniju istega leta v Rimu in so se zaključila proti koncu avgusta zopet brez u-speha. Sklepanja rimske pogodbe iz 1. 1924. se dr. Ryb£f ni udeležil, a i« v februarju istega leta je toil imenovan v delegacijo za Sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo. Pogajanja so trajala šest mesecev. Bil je tudi predsednik Jugoslovenske delegacije na beneški konferenci ter na njenem nadaljevanju v Florenci v letu *925. Lansko leto je bil dr. Ryb&f v Beogradu, kjer je vodil že gori-omenjeni urad za izvrševanje mednarodnih pogodb do svoje smrti, ki ga je prezgodaj ugrabila dne 12. t. m Podlegel je, kakor je čitateljem znano, pljučnici. Le splošna je seveda ta zgodovinska slika pok. dr. Rybara, sestavljena na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali iz raznih virov. Za primeren opis o-sebnosti pok. dr. Rybara bi pač bila potrebna cela knjiga, ki bi morala podati tudi okvir vse tedanje dobe. F- P- Smrt velikega Jugoslovena Dr. Jovan Cvijič podlegel srčni bolezni BEOGRAD, 17. (Izv.) Včeraj ob 5. uri zjutraj je preminul dr. Jovan Cvijič, največji jugoslo-venski geograf, znanstvenik svetovnega slovesa, eden največjih Jugoslovenov. Pokojnik je že dalj časa bolehal na težki srčni bolezni. Ob njegovi postelji so bili zbrani razni zdrav-niki-učenjaki, med njimi tudi eden prvih dunajskih kirurgov in specijalistov za srčne bolezni, toda katastrofa se vseeno ni mogla odvrniti. Smrt dr. Cvijiča je napravila na. javnost najgloblji vtis. V jutranjih urah je posetil pokojnikovo rodbino kralj Aleksander ter ji izrazil svoje sožalje k težki izgubi. Pogreb tir. Cvijiča se bo vršil T v torek na državne stroške. V j imenu vlade se bo od pokojD1" / k a poslovil prosvetni minister" Mi-ša Trifunovič. Povodom smrti dr. Cvijiča prihajajo njegovi rodbini in beograjski akademiji znanosti ter beograjski univerzi brzojavna sožalja z vseh strani. Med drugimi je poslalo so-žalno brzojavko geografsko društvo v Manchestru, praška akademija znanosti in umetnosti in pa razni inozemski poslaniki v imenu svojih vlad. Truplo dr.ja Cvijiča leži na odru v avli vseučilišča. Med številnimi venci se odlikujejo posebno krasen kraljev venec, dalje venec beograjske občine ter venec narodne skupščine. Častno stražo vrSijo študentke. Dr. Cvijič je bil rojen 29. septembra 1865. leta v Loznici v podrin&kem okrožju. Leta 1893. je bil imenovan za profesorja beograjske velike šole. V jeseni 1907. leta je postal rektor novoustanovljene beograjske univerze. Napisal je okrog 70 knjig ter dolgo vrsto razprav, ki so izišle v raznih evropskih jezikih. Bil je predsednik srbske akademije znanosti, nadalje geografskega društva, častni doktor Češkega vseučilišča v Pragi ter pariške univerze v Sorbonni, nadalje Častni in dopisni član mnogih geografskih ter prirodoslovnih organizacij in akademij. Imel je zlato svetinjo angleškega kralja, zlato in srebrno svetinjo geografskega društva v Parizu, veliko zlato medaljo geografskega društva v Washingtonu in najvišja domača odlikovanja. Liktorsko posojilo Dve milijardi fn pol — TrfOTcI bodo lahko podpisovali do 31. t m. — sa polaganje trg. kavcij podaljšan RIM, 17. (Izv-) Danes zjutraj je sprejel predsednik vlade v palači «Viminale» finančnega mini*tra Vol pij a, kateri ga je tekom daljšega razgovora obvestil o uspehih liktorskega posojila, ki je po nekaterih poročilih prekoračil 2 in pol milijardi lir. Finančno ministrstvo sporoča: «Potrjuje se, da se z 18. januarjem nepreklicno zaključuje rok podpisovanja za liktorsko posojilo. Toda z ozirom na prošnje fašistovskih organizacij trgovcev, ki morajo položiti po kr. odloku z dne 16. decembra 1926. predpisane kavcije, in ker se nameravajo v to svrho poslužiti obligacij liktor»kega posojila, katere morajo sami, neposredno podpisati, pa se dovoljuje — toda samo v ta namen — podaljšanje roka do 31. januarja. Da se v tehničnem oziru olajša polaganje kavcij pri od^ delkih državnega zaklada, se dovoljuje podaljšanje roka za polaganje kavcij, ki T»i, po dosedanjih odredbah potekel 31. januarja, do 31. marca t. 1.» 80 milijonov prcDlualceo bo štela Italija koncem tega stoletja RIM, 17. (Izv.) Generalni statistični zavod je priobčil podatT ke o številu rojstev, porok in smrti v posameznih pokrajinah Italije v 1. 19^5. Na vsakih 1000 prebivalcev znaša maksimum porok 8.04 (Toskana), minimum pa 5.11 (Tridentinska Benečija). Julijska Krajina se nahaja s 6.13 na predzadnjem mestu. — Na vsakih 1000 prebivalcev pride 24.47 rojstev. V Julijski Krajini znaša število 24.08. Od 1000 prebivalcev jih je umrlo 1. 1925. povprečno 16.59; to število velja po priliki tudi za Julijsko Krajino. Po računih profesorja Leo-narda Bianchlja, ki je predaval prebivalstvo Italije približno 80 milijonov duš. Churchill pri kralju Om. Mn&oUal vrnil obisk aigle-Škemn ministra RIM, 17. (Izv.) Angleški zakladni minister *Winston Churchill je bil danes v avdijenci pri kralju, š katerim se je delj časa prisrčno razgovarjal. Sinoči je ministrski predsednik on. Mussolini vrnil angleškemu ministru obisk s tem, da ga je posetil na angleškem poslaništvu, kjer je bil pridržan na obedu, katerega so se, poleg o-beh ministrov in angleškega poslanika, udeležili še nekateri drugi dostojanstveniki. Kakor poročajo iz Londona, vlada v tamkajšnjih političnih krogih veliko zadovoljstvo radi prisrčnega sprejema, ki so ga priredili rimski krogi angleškemu ministru. Gen. de Bcno v Rimu RIM, 17. (Izv.) Včeraj je prispel v Rim guverner Tripolisa g. de Bono. Danes ga je najprej sprejel predsednik vlade, pozneje pa tninisier za kolonije on. Federzoni, s katerim je imel daljši razgovor. -- HalUflnjkilapItal na Albanskem RIM, 17. (Izv.) Kakor poroča posebni poročevalec rimskega «Giornale d'Italia« iz Tirane, se bo vršila v najkrajšem času v Rimu izmenjava ratifikacijskih listin tiranske pogodbe. «V najbližjih dneh, pravi poročevalec, bo prispel v Rim albanski poslanik Gemil-beg Dino, ki se je včeraj vkrcal v Draču. Ko bodo izmenjane ratifikacijske listine, odpotujeta albanska poslanika iz Rima in Pariza v Ženevo, kjer bosta vložila pogodbo pri tajništvu Družbe narodov. S tem bo miroljubni duh pogodbe, ki popolnoma odgovarja takozvani j «družbeni politiki«, napeeled premagaj zlobne zapreke, ki jih nastavljajo oni, kateri smatrajo pogodbo za atentat proti svojim balkanskim interesom.« V nadaljnjem poroča omenjeni poročevalec o nevarnosti novih vstaj v Albaniji, v kateri vlada trenutno mir. Da prepreči novo vstajo, mora albanska vlada izvesti, po poročevalčevem mnenju, celo vr»to reform in oni program javnih del, kakor sta si jih začrtali in nameravata izvršiti v mladi republiki albanska Narodna banka, in pa družba za gospodarski povzdig Albanske («Svea»). Prva je sicer mednarodni zavod, toda s pretežno italijanskim kapitalom, poslednja pa j a čisto italijansko podjetje. Romunska bo naredila več ladij v Trstu? RIM, 17. (Izv.) Kakor poroča «Agenzia delle Informazioni«, se v verodostojnih italijanskih krogih potrjuje vest romunskih listov, po kateri naj bi se vršila med romunsko vlado in tržaškim Tehničnim zavodom pogajanja za zgradbo petih trgovskih motornih parnikov. Pc-leo- tega se širijo govorice tudi o pogajanjih, ki so v teku za zgradbo treh j>otiiiiikili pami-kov. _ Osli na smejo v Rim RIM, 17. (Izv.) Novi rimski guverner knez Potenziani so je vrgel z vso vnemo na ureditev rimskega prometa. 1. januarja je morala izginiti iz Rima prva polovica iijakartkih kljuset; s 1. julija pa bo morala izginiti še ostala polovica. Od 1. julija dalje bosta, razen noge, edir.i prometni sredstvi tramvaj in avto. Pa tudi o«lom ni prizane-sel rimski guverner knez Poten-ziani. Na podlagi nove odredbe se od 15. januarja dalje ne sme pokazati nobeti osel preko obmejne črte rimskega mesta. IteifiM » Kiitlki Spopad med vstaši Sn vladnimi četami - 9 mrtvih in 50 ranjenih RIM, 17. Uradno poročilo, ki ga je objavila mehikanska vlada o nekem spopadu med vladnimi Četami in vstasi, pravi, da so bili vstaši tepeni in da so imeli veliko izgub. Kakor je bilo ugotovljeno, je padlo v boju devet oseb, dočim jih je bilo kakih petdeset ranjenih. Poveljnik zveznih čet je sporočil, da s® med mrliči nahaja tudi neki duhovnik, ki se je bil udeletil spopada v taljarju. MM fišMa za volitve v oblastne skupščine v Jugoslaviji BEOGRAD, 17. (Izv.) Minula nedelja je bila izredno živahna, ker so jo vse stranke porabile za. agit&cijskjL zborovanja za volitve v oblastne skupščine. Širom države se je vršilo okrog 400 shodov, med glavnimi radikal sk i shod v Somboru, kjer je predsednik narodne skupščine ostro napadal Radića. Dalje je imel svoj shod Svetozar Pribi-čevič v Zagrebu. V Beogradu je na velikem radikalskem shodu govoril Boža Maksimovič. Stjepan Radič je v nedeljo priredil 3 shode v hrvatskem Podravju, kjer so mu federalisti in drugi politični nasprotniki baje prirejali sovražne demonstracije. V Ljubljani sta se včeraj vršila dva velika shoda, in sicer so v Sokolskom domu na Taboru govorili kandidati naprednega bloka, t. j. SDS in NSS, v dvorani «Uniona» pa je govoril dr. Korošec ter še nekateri drugi predstavniki SLS. Zanimanje politične javnosti je danes v Beogradu osredotočeno samo na velike shode, ki so se včeraj vršili. Večina voditeljev strank je ostala v svojih volilnih okrožjih. Politično delo je v Beogradu zastalo. Samo v zunanjem ministrstvu so se danes dopoldne razgovarjali zastopniki jugoslovenske države in čehoslo-vaški poslanik Šeba, nadalje avstrijski poslanik Iloffinger in turški poslanik. V narodni skupščini pa je nadaljeval finančni odbor podrobno debato o državnem proračunu posameznih mi ni s trste v. D amen tirana vesti BEOGRAD, 17. (Izv.) Povodom vesti, ki so jih prinesli atenski listi o nekaki ponudbi za sporazum med Italijo in Jugoslavijo,- naj se Albanija razdeli med dve interesni sferi, t. j. ju-goslovensko in italijansko, sa danes vse te vesti demantiraj o. Demantira jin tudi jugoslovanski tiskovni oddelek v jugosio-venskem zunanjem ministrstvu. Slovaki ntepl i t tablet kaline! Amnestija za <00 slovaških emigrantov DUNAJ, 17. V soboto so bila v Pragi zaključena pogajanja med vlado in slovaško ljudsko stranko. Pogajanja, ki so se vlekla že tri mesece, so končno privedla do tega, da so se Slovaki odločili za vstop v Svehlov kabinet. Sporazum je bil dosežen na naslednji podlagi: slovaška ljudska stranka dobi ministrstvi za unifikacijo in za narodno zdravje; ministrstvo za Slovaško se odpravi in nadomesti s posebnim direktorijem. Illin-kova stranka je določila svoje kandidate ter prepustila ooslu naletel na velike tež-koče. Skušal bo predvsem obnoviti koalicijo srednjih strank: centra, ljudovcev in demokrarov, katere naj bi podpirali socijalisti. Socijalisti bi bili skoro gotovo pripravljeni sprejeti tako rešitev, vendar pa postavljajo, kakor smo že poročali, posebne zahteve. Predvsem zahtevajo, da se temeljito preuredi državna bramba. Proti tej zahtevi socijalistov I>a so nemški ljudovci, ki bi prišli pri prej omenjeni kombinaciji v poštev, že izrekli svoje pomisleke v «TaegIiche Rundschau«, ki pravi, da je sodelovanje s socijalisti pod takimi pogoji, kakor so jih predložili oni, nemogoče. Ljudovcem bi bilo sodelovanje z nemškimi nacijonalci bolj po volji. Nacijonalci bi pa naj ne prišli v vlado, ker je to iz raznih razlogov nemogoče; sodelovanje pa naj bi obstojalo v tem, da bi nacijonalci podpirali vlado centrumaških strank in bi zato dobili ra^ne garancije. Izgleda pa, da tudi ta načrt ne bo mogoče izvesti, kajti nemški nacijonalci hočejo na vsak način priti v vlado. Razorožitev nemilije Nemški predlogi niso sprejemljivi PARIZ, 17. (Izv.) Maršal Foch se je danes razgovarjal z nemškima delegatoma Pavvelsom in Foersterjem, katerima je v imenu medzavezniškega vojaškega odbora sporočil, da so predlogi Nemčije, glede njene razorožitve, nesprejemljivi. Vsi listi so mnenja, da to še nikakor ne pomeni razbitja pogajanj. Po vsej verjetnosti bodo sledili novi predlogi Nemčije ter novi predlogi zavezniških držav, dokler ne bo tudi v tem sitnem vprašanju dosežen sporazum. Odbor za «zašč!to» črne Gore SOLUN, 17. (Izv.) Iz Soluna poroča «United Press«, da krožijo tamkaj, sicer nepotrjeno vesti, da zbira Jugoslavija na albanski meji svoje čete. « ti. •EDINOST* Narodni odbor za «zaščito» črne Gore je objavil, kakor poroča «United Press», manifest, v katerem zahteva, da zapustijo jugoslovenske Čete Črno Goro, da se povrne Črni Gori neodvisnost in da se napravi iz Črne Gore in Hercegovine avtonomna, nova država. Odpor o Združenih državah proti politiki predsednika Coo-lldgea LONDON, 17. (Izv.) Po poročilih iz Washingtona izgleda, d a je položaj zunanjega ministra Kelloga omajan. Njegove izjave glede intervencije Združenih držav v Nikaragui in pa njegove trditve, da. organizira Moskva propagando proti Severni Ameriki, niso našle priznanja v ameriškem tisku. S tem pa še ni rečeno, da bi vladalo med Kelloggom in predsednikom Cooiidgeom nasprotje. Vsekakor se je Kellogg poslužil za zagovarjanje predsednikove politike argumentov, ki so bili zpIo dvomljivi. V zbornici in senatu so astro napadali politiko predsednika in njegovega ministra. Očitajo jima, da zastopata koristi petrolejskih družb. Mnogi Amerikanci se namreč bojijo nevarnih posledic, ki bi jih znala prinesti Združenim državam predsednikova politika napram Nikaragui in Mehiki. Kitajska ia JcpsnsKa Pred revizijo vseh pogodb TOKI JO, 17. (Izv.) Iz verodostojnih virov se doznava, da se je Japonska, odločila stopiti v odn-ošaje s kitajskimi nacionalisti, katerih pa bi ne uradno priznala. V govoru, ki ga je držal pred svojo stranko ministrski predsednik Wakatsuki, je izjavil, da ho sledil s simpatijami aspira-cijam Kitajske, toda Japonska je trdno odločena braniti svoje pravice, ki si jih je pridobila na Kitajskem. H koncu je omenil, V Tista, dne 1B. januarja 1927, da bo Japonska, ki se je vedno vedla korektno napram Kitajski, posredovala med njo in ostalimi državami. PEKING, 16. (Izv.) Pogodbe, ki so otstojale med Kitajsko ter inozemskimi državami in ko »o obsegale privilegij ekstrateritorijal-nosti za tujce, bodo najbrž podvržene temeljitim spremembam, radi odločitve belgijske vlade,% da se bo protivila odpovedi pogodbe, kattro ji je pred nedavnim časom iziočila Kitajska. Ta pogodba, ki je bila podpirana 1. 1845. in ki je bila obnovljena L 1865., je bila prt klicana od Kitajske v preteklem novembru. Pekingška vlada je sporočila belgijski vladi, da bo pogodbo obnovila samo £M>d pogojem, da bo v novi pogodbi spoštovana enakpravnost Kitajske in Bc-gije. Kajti v prejšnji pogodbi je bila prizadeta suvereniteta Kitajske radi določbe o ekstrateritori-jalnosti. Belgija je protestirala proti odpovedi, ker je bila enostranska. Izjavila je, da bo podvrgla to vprašanje mednarodnemu raz.odišču v Haagu. Danes pa je sporočila Belgija v Peking, da sprejema odpoved ter je pripravljena takoj pričeti z pogajanji za sklenitev nove pogodbe. Ker je Belgija dosedaj postopala sporaz. z drugimi državami v tem pogledu, pomeni nepričakovana pripravljenost za obnovitev pogajanj, da so tudi druge države pripravljene mirno sc pogajati s kitajsko vlado. Snji varnostni organi ne pozna- da to ni njegovo pravo ime, je Škof Diaz pobegnil v Gvatemalo MEHIKO, 17. (Izv.) Mehikan-ski episkopat je sprejel brzojavko škofa Diaza* ki sporoča, da se nahaja živ in zdrav v republiki Guatemala. Škof Dian je bil, kakor smo že poročali, pretekli pondeljek aretiran po nalogu vlade, in od tedaj niso sprejeli o njem nika-kih vesti. To je dalo povod za razna ugibanja o usodi, ki naj bi bila zadela škofa Diaza. Med temi ugibanji je bila tudi domneva, da je bil tajno umorjen. Mislijo, da namerava škof Diaz odpotovati v Združene države, odkoder se bo najbrž podal v Rim. DNEVNE VESTI Zstinll dan llktoKkegfl posojila Danes je zadnji dan za podpisovanje liktorskega posojila in rok se ne podaljša. Opozarjamo vse tiste, ki še niso izvršili svojega namena, da podpišejo, da je le še danes čas, da lahko prispevajo po svojih močeh k uspehu te važne finančne operacije. Podpisuje se pri pooblaščenih denarnih zavodih in pri poštnih uradih. (Glej tudi brzojavno poročilo na I. strani). Pojasnila K novemu zakonu o trsoolnl Minister za narodno gospodarstvo je razposlal prefektom daljše Pojasnilo o izvajanju novega zakona o trgovini. Iz njega posnem-Ijemo sledeče važne določbe: Za dovoljenje za izvrševanje trgovine morajo prositi vse trgovine sploh in deloma tudi obrti. Nobena vrsta trgovine, naj se izvršuje v katerikoli obliki, ne more biti oproščena od določb novega zakona. Tudi tisti, katerih dohodek od premičnega bogastva znaša manj kot 1000 lir, morajo položili kavcijo. Novemu zakonu so podvrženi tudi lekarnarji, hotelirji. če imajo tudi restavracijo, gostilne, krčme, urarji, zlatarji, fotografi, krojači itd., če poleg opravljanja dela tudi prodajajo fctvati. Brivci so izključeni iz novih določ, če ne prodajajo obenem tudi parfumov, mila itd. Prav tako so prosti vsi oni, ki le opravljajo kako delo brez vsake prodaje blaga. Dovoljenje se mora imeti od vsake trgovine, torej tudi od podružnic. Ravno tako se polaga tudi kavcija za vsako trgovino posebej. Trgovcu, ki ni vpisan v seznam plačevalcev davka na premično premoženje, se odmeri kavcija na podlagi občinskega davka na prodaje. Naprava ali oseba, ki proizvaja blago na debelo ter ga ne prodaja direktno občinstvu, temveč le preprodajalcem in grosistom, ni podvržena določbam novega zakona. Gostilne in hoteli, ki imajo tudi restavracijo, so podvržene določbam o trgovinskem dovoljenju kijub temu, da imajo že posebno dovoljenje od politične oblasti. Prošnjo za dovoljenje bodo morali napraviti in položiti kavcijo tudi vsi tisti trgovci, ki niso vpisani v seznam plačevalcev davka na premično premoženje. Mešetarji, posredovalci, ki nimajo nikake zaloge blaga, so oproščeni novih določb- Istotako tudi kinematografi. Dalje niso podvrženi novim določbam o trgovini tudi prodajalci za monopolno blago (tobak, sol itd.). Ce prodajajo še kako drugo navadno blago, morajo tudi delati prošnjo za dovoljenje in položiti kavcijo. Zadruge, ki kaj prodajajo, so podvržene novemu zakonu. I«to-tako tudi vsi oni, ki prodajajo občinstvu v javnih lokalih pridelke s svoje lastne zemlje ali z zemlje, ki jo imajo v najemu ali ki kakorkoli obdelujejo. Za dosego dovoljenja je potrebno, da prizadeti priložijo prošnji poleg drugih listin tudi potrdilo, da so vpisani pri trgovinski zbornici v seznamu firm. Novi trgovci morajo priložiti tako dovoljenj© v 30 dneh potem ko so trgovino odprli. * • • Tukajšnja finančna intendanca sproča, da je odredil finančni minister, da se olajša vpisovanje aktov o polaganju kavcij, registracijo po seznamih, ki jih sestavijo posamezna udruženja in pa trgovinske zbornice. PreM?td rtlrk In liteimm 90d ptesčem fašizma Tukajšnja kr. prefektura sporoča: še pred časom je komisar fašistovske stranke posl. Barduzzi s svojo zelo umestno okrožnico svaril javnost sploh in trgovska ter industrijska podjetja mesta posebej pred laži-pocblaščenci revij in listov, ki hodijo nabirat naročbe in oglase in pogostoma tudi navadne denarne podpore, in sicer vse to v imenu fašizma. Ker pa se kljub tej okrožnici in kljub strogi pažnji oblastev javne varnosti vendar še vedno pojavljajo tu pa tam ljudje, ki se izdajajo za pooblaščence fašistov&ke stranke ali nabiralce za gotove far šistovske liste, zahtevajoč od podjetij in zsebnikov denarne prispevke za ta ali oni cilj, je notranje ministrstvo dalo vnovič prefektom natančna navodila, da se imajo taki nabiralci izslediti in identificirati radi njihovih dejanj, ki večinoma niso nič drugega nego sleparije, in to v svrho sodnega postopanja proti njim. Hovogila e p8iov'fln]u v bližino UržBvne meje Poročali smo že v našem listu o ustanovitvi posebne varnostne službe v bližini državnih mej, o strogih kaznih, ki zadenejo one, ki prekoračijo državne meje brez potnega dovoljenja itd. Oddelki milice, orožniki in varnostni agenti silno strogo pazijo nad izvršitvijo postave o prehodih preko državne meje. Nadzirajo in motrijo ves promet v bližini mej. Naš rod v Italiji biva na ozemlju, ki je prav za prav le nekak pas ob meji. Zato je dobro, da se opremijo vsi oni naši ljudje, ki potujejo po železnicah in poštnih korje-rah v bližini mej, s potrebnimi listinami. Dogajajo se namreč slučaji, da potujejo ljudje v Podbrdo, Cerkno, Postojno, kjer jih tamkaj- jo kot domače tam naseljene ljudi in jih zato ustavijo pri izstopu iz vlakov in kori jer. Kdor nima s seboj zadostnih osebnih listin ter dovolj močnih razlogov potovanja v dotične kraje, ga brez drugega ustavijo, peljejo v svoje urade, izprašajo ter v najboljšem slučaju ga prosto vrnejo, ako se mu ne pripete Še druge hujše sitnosti. Je to Čisto razumljivo radi strogih predpisov glede varovanja državnih mej. Potniki so pa podvrženi kontroli mejnih varnostnih organov ne le na končnih postajah tik ob meji ob izstopu iz vlaka in kor jer, ampak tudi tekom vožnje do raznih mejnih postaj. Čim bodo oblasti pričele izdajati osebne izkaznice s fotografijo, naj si jo vsak priskrbi. DOPOLNILO Pri članku «Ob smrti dr. Oto-karja Rybafa» v nedeljski številki «Edinosti» je pomotoma izostalo ime pisca. Članek je spisal, kakor je sicer razvidno tudi iz vsebine, poslanec dr. Wilfan. Dodatna pristojbina za brzojavke in brezžične brzojavke za v inozemstvo je določena od 12. t. m. dalje na 380%. Iz tržaškega življenja Kako je mlad železničar napravil konac svojemu življenju Na dramatičen način si je včeraj predpoldne vzel življenje 27-letni železniški uslužbenec Anton Gual-di, stanujoč v ulici Fabbri št. 27. Okoli 11.30 je mladenič, ki je bil nameščen kot vratar na postaji pri Sv. Soboti, stopil iz tamošnje Čakalnice ter krenil počasi proti tirom, kakor da bi se hotel nekoliko izprehoditi; držal je delnico v hlačnem žepu in mirno kadil cigareto. Površen opazovalec bi ne bil zapazil na njem ničesar nenavadnega, prav gotovo pa bi nihče ne slutil, da gre mladenič v smrt. Ko je Gualdi dospel do drugega tira, je nenadoma za tre-notek postal, kakor da se je ne-česar domislil, nato je na^lo potegnil iz žepa revolver ter si pognal kroglo v prsa. Dva železničarja, ki sta se tedaj mudila tam blizu in sta bila priča dramatičnemu prizoru, sta urno priskočila k nesrečnemu mladeniču in ga prenesla nezavestnega v bližnji urad, odkoder je bil jtelefonično poklican na pomoč zdravnik rešilne postaje Toda ker je medtem slučajno privezi! tam mimo neki javni avto, je bil ranjenec s tem prepeljan v mostno bolnišnico. Medpotoma, in sicer v bližini pokopališča pri Sv. Ani. se je avto, v katerem je ležal Gualdi, srečal z avtomobilom rešilne postaje. Zdravnik je velel ustaviti avto ter izstopil, da bi podal ranjencu prvo pomoč. Toda ko ga je preiskal, je uvidel, da se Gualdi že bori s smrtjo; krogla, namerjena proti srcu, je poškodovala važne življen&ke osrgane. Nesrečni mladenič je izdihnil še tekom prevoza v bolnišnico. Pri samomorilcu so našli dve pismi; eno je bilo naskrvljeino na načelnika prometnega oddelka na tukajšnjem ravnateljstvu državnih železnic, drugo pa na Gualdi-jevega brata, ki je finančni podčastnik nekje v Poadižju. V teh pismih — vsaj v onem, naslovljenem na brata — je Gualdi brez-dvomno pojasnil vzroke, ki so ga pritirali do obupanega poraka. — Toda ker je pismi zasegla policija, jc njuna veebina neznana. Zdi se pa, da je mladenič šel v smrt radi nesrečne ljubezni. Nezgoda tramvajskega kontrolorja Predsinočnjim okoli 23. ure je 67-ktni tramvajski kontrolor Ca-millo Deacovich, stanujoč v ulici Ante nor ei št. 5, izstopil v ulici Bat-tisti s tramvaja proge Skedenj-Boschetto ter krenil k drugemu tiru, da bi stopil na drug tramvaj. Noreča je hotela, da je baš tedaj privozi'1 neki javni avtomobil, ki ga Deacovich ni zapazil, ker mu je tramvaj zs4>iral razgled. Ko se je zavedel nevarnosti, je bilo že prepozno; avto se je zaletel vanj in ga podrl. Pri padcu se je stari kontrol >r pobil po glavi ter si pretresel možgane. Siromak je bil prepeljan na re&i 1 no postajo, kjer je dobil prvo pomoč; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — O-zdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 3 tednih. ^ S tramvaja Jo padel Ko se je 31-letni težak Josip Za-tnin, stanujoč v uliei Artisti št. 2, predsinočnjim vozH s tramvajem po ulici Jstria, ga je med vožnjo v gnječi nekdo tako močno pahnil, da je mož izgubil ravnotežje in padel — sta! je namreč pri vratih — s tramvaja. Pri tem se je Za-min hudo pobil po hrbtu ter ti poškodoval hrbtenico. Mimoidoči so pomagali siromaku v neki avto, s katerim je bil prepeljan v mfcstno bolnišnico. sleparije izvrševal na precej enostaven način. Predstavil se je v prvih dneh novembra preteklega leta imenovanemu Fe-dele kot cav. Josip Consolo, i-metnik neke ribiške družbe, katero je ustanovil v družbi z dr. Done Montealbano pod imenom Italijansko-francoska akoman-ditna družba za mehanični ribolov. Obljubil je Fedele j u mesto skladiščnika z dobro plačo in sestavil z njim tudi tozadevno pogodbo, ki je pa ni podpisal. Fedele mu je verjel in mu šel na limanice, tudi ko je Con-solo zahteval od njega denar. Te zahteve so dosegle znesek 1200 lir. Tudi imenovani Capuz-ziello je postal na približno e-nak način žrtev prefriganca. Nekega lepega dne je Conso^ lo zapustil naše mesto pod pretvezo, da gre v Milan v svrho priprav za otvoritev sedeža o-menjene družbe v Trstu, a se ni več vrnil... Ni potrebno omenjati, da vse skupaj, kar je Consolo govoril in obljubljal obema oškodovancema, ni bilo drugega kot izro-dek domišljije, ki naj bi služila v sleparske svrhe. Vsa poizvedovanja po tem Consolu, ki je baje našel že tudi ime Josipa Destefani, so ostala brezuspešna in kazenski senat je moral soditi neznanca v kon-tumaciji. Branil ga je odv. Kezieli. Consolo ali Destefani je obsojen na sedem mesecev ječe. Tržaško sodišče Slaparlja Včeraj je tržaški kazenski senat obravnaval zadevo Josipa Consola, obtoženega sleparije v znesku 1200 lir in 600 lir na škodo Franca Fedele in Teodora Capuzziello. Consolo, o katerem se sumi, TELESNA VZGOJA SPORT ADRIA - SPARTA 4:0 (3:d) prekinjena) Rumena 3, Vrtovec II. 1. Razredna razlika obeh tekmecev se jasno zrcali že v rezultatu, če pomislimo, da je bila tekma prekinjena skoro pol ure pred koncem, in to radi tega„ ker je Sparta zapustila igrišče radi nekega auta. Adria je igrala z desetimi možmi. Pohabljena je bila v napadu, kajti igrala je brez krila- Manjkal je Golobič. V brambi je Šteblaja nadomeščal Kocjančič I. Sparta je tudi nastopila z desetimi možmi, a se je v teku tekme izpopolnila. Tekma ni bila ravno lepa, kajti -Sparta je imela pred seboj premočnega nasprotnika, da bi &e mogla uveljaviti. Vrhu tega je začela gojiti — posebno v brambi — igro na moža, kar ji bo zamoglo v bodočnosti zelo škodovati. Temu je ž 3 dokaz prvi kazenski strel. Ima pa dobro linijsko igro in lepe atlete, tako da je v resnici čudno, kako da ta Četa ne zaseda boljšega mesta v klasifikaciji. Kar jo je v nedeljo rešilo veliko večjega poraza, je izredna požrtvovalnost vratarja, ki je v celi tekmi bil žrtev lastnih branilcev. Izkazal se je v mnogih lepih trenotkih. Napad Adrije je igral raztrgano in se naslanjal na delo posameznika. Videli smo nešteto strelov Sak-side I, Sakside II in Rupene, večinoma o nepravem kraju. Najboljši so pri Adriji bili halfi z Vrbcem. Tudi bramba je igrala slabo. Rupena II. je imel zelo malo dela Pi vi goal je padel po Rupeni I. iz kazenskega strela, drugega je zabil isti Rupena po lepi Saksido-vi akciji, pri tretjem je vzel obema branilcema Sparte žogo in jo poslal z močnim strelom v vrata. Adria je med tem že zastreljala en kazenski in en prosti strel. V drugem polčasu je Adria nekoliko bolj pritisnila in prišla tu-patam do strela. Toda kmalu je zopet Adria vsilila svojo premo.. Iz kornerja, ki ga je streljal Sak-sida, je poslal Vrtovec II (rezerva) žogo v levi kot vrat. Kmalu za tem incident, ki dokazuje, kako malo vplrva ima sodnik pri nas na potek igre. Sodnik g. Pertot. Ni ravno slab sodnik. Zmagovalka: Rupena II, Kocjan-čič I, Cesar, Štolfa, Vrbec, Košuta, Vrtovec, Saksida, Rupena, Sak-sida II. S. R. CONCORĐIA - TOMMASEO 3:1 (2:1) prijateljska Radi slabega terena se ni mogla vršiti prvenstvena tekma, vsled česar sta še kapetana domenila za prijateljski nastop, ki ni radi svojega značaja in blatnega igrišča nudil pravega užitka. Dijaki so nastopili v prvenstveni lormaci'ji, medtem ko je Concor-dia nadomestila Fabjana in Žer-jala A. z Vekjetom in Godino. Oba sta zelo mlada, a tem požrtvovalne j ša elementa in nista v ničemer zaostajala z drugimi starejšimi tovariši. Tudi to pot so črnobeli prema-gaii močno dijaško četo. zmage so bili tudi vredni, ker so v tehničnem in taktičnem oziru prekašali nasprotnika. Zabeležiti moramo dejstvo, da pridobiva napad Concor-dije polagoma strel na goal; ostali del čete je kot vedno zadovoljil. V tomazejski četi je briljirala halfeka vrsta, obrambni trio ni zaostajal za halfi; le napad bazira igro vse preveč na posameznike in se ni mogel kljub dobrim elementom uveljaviti. V splošnem pa se opaža progresiven napredek. Takoj v začetku premoč Goncor- dije, a rdečerumeni izvršijo par fug in v 14 min. zabije Muha s prostim strelom edini goal za dijake. Črnobeli pričnejo odločneje pritiskati in se nastanijo v kazenskem prostoru tomazejcev. Več nevarnih strelov ubrani vratar, enega drog, a končno izrabi Godina lepo priliko in izravna. Čez dve minuti pa prevzame vodstvo igre Conrordia; Sancin A. obrne cross Flegota A. z glavo v vrata. Od tu dalje igra bolj monotona. V drugem polčasu se Tommaseo zdrami in igra bolje, mestoma tudi nad vladu je; v sredini po'časa napravi Sancin A. tretji goal. Napad črnobelih, gotov zmage, ne igre več z isto voljo kot preje, Celigoj je parkrat resno ogrožen, a rezultat se ne menja. Sodnik g. Smerdel. S. S. OBZOR - ZORA 4:9 (2:9) V letošnjem prvenstvu I. divizije presenečenja niso še odpovedala. V^nedeljo na Trsteniku je bila usoda z vrlimi Obzoraši zelo — hudomušna, a za nasprotnike kruta. Ako bi ne bilo treh enajst-metrov proti Strgarju, vrlemu in ob enem toliko preizkušenemu vratarju Zore, bi se danes v&i Čudili rr?ultatu te tekme: Zora je izšla iz tega boja poražena z 1:0. Res, da tej nedeljski tekmi ni mogoče pripisovati velike važnosti; skozi ves čas je pihala močna burja in tudi drugače ni bilo vreme najlepše; važno je to, da so Zoraši igrali v drugem polčasu s sedmimi igralci in proti burji ter prejeli šele proti koncu pravi goal dneva. Obzor je zmagal! Toda zmaga je bila taka, da ni zadovoljila čete, ki edina zasluži doseči prvenstvo. Goalov ni napravila lepa kombinacija... Napadalna vrsta je igrala čudno nerazumljivo igro in niti ko je igrala z burjo, ni resno ogrožala. Redki streli v vrata in neuspeli korner ji. Le z vrsto halfov in obrambe, kar se je moglo videti v prvem polčasu, so Zoraši bili v premoči in so zadostili svoji nalogi z lahkoto. Zora? Ta Četa mi dela vtis, da vse svoje poraze, zaslužene in nezaslužene, doživi potom — smole. Kriva je tudi njena preglasna nrav, njena nedisciplina, ker vse to povzroča pri sodniku, rekel bi, neko antipatijo — in to škodi. Sicer tej četi gotovo ne manjka tehnike in tudi ne skupne igre. V nedeljo je delala čudeže in drugI polčas, ko je igrala proU močnj burji, ni bilr. nikoli popolnoma zaprta. Bog ve, zakaj se je torej usoda tako maščevala nad vrlo četo. Sodil je g. Bernetič. Moral bi bit* bolj oprezen, kar se tiče enajstmetrovk, ker žoga, ki prileti u obraz, ni še napaka. Sicer je naJo» ga sodnika skrajno težka. — J. B< M. D. ROCOL - M. D. SV. IVAH 5:2 (3:0) Nedeljska nogometna prvenstvo, na tekma II. divizije med zgc« raj imenovanimi moštvi je pokazala, kar se je že v naprej pričam kovalo. Igra je bila napeta in živa; Rocol je diktiral tempe igre in njegova premoč je bila vidna. Ta četa ima lepo medsebojno igro ter se bo z vztrajno trenažo Se visoko povzpela. Napadalna vrste; ima v svojem centru — Kaliga-riau dobrega strelca, halfska vrst* se drži več v napadu nego v obrambi; backa precizna in gotova, istotako vratar. Sv. Ivan ima tehniškb igro in zelo mlado moštvo. V te| četi je najboljša obramba, halfska vrsta je tupatam malo raztrgana; napad je deloval dobro. V prvem polčasu igra Rocol a burjo ter zabije tri goa!e po zaslugi Kaligarisa Sile in Babiča. V drugem polčasu si Sv. Ivan opomore ter zabije potom fuge ia enajstmetrovke dva goala; Rocol noče zaostajati ter prebije še dva-' krat vrata Sv. Ivana po zaslugi Kaligarisa in Sile. Sodnik g. Pertot je sodil dobro. Četa zmagovalka: Gustinčič I. Ražem, Roječ - Slamič II., Lal I., Škamparle I. - Preprost, Vatoveo, Kaligari-s, Sila 1. - Babič. Športni omladinaš. ŠPORTNO UDRUŽENJE Pokrajinski odbor v Gorici Odborova seja se bo vršila V društvenih pro-storih v četrtek dne 20. t. in. ob 8. uri in pol zvečer. Naj ne manjka zastopnik Solkana in Vrtojbe, kor je dnevni red jakoi važen. — Predsednik. S. Đ. ADRIA Jutri važna odborova seja ob 8.30. Naj nihče ne manjka! — Tajnik. — Naj si vsak prijatelj društva zr.ponmi datum 27. februarja. Za-* kaj, Lo izvedel o pravem času! Vesti z Ooriškeca Goriške mestne vesti Zmešana varščima in njeni vlagatelji Kar naenkrat so stali pred stotinami trgovcev, branjevk, kro-šnjarjev, obrtnikov in pa gostilničarjev zadnji dnevi podpisovanja liktorskega posojila ter tudi prednost položitve varščine v imenski vrednosti liktorskega posojila. Do tu je šlo vse gladko, v tem trenutku pa se je nekaj naenkrat zmešalo, kot se tako rado zgodi z vaako postavo, ki objema ljudske plasti. Postave o ureditvi trgovine in o polaganju var&čin je namreč izšla že koncem decembra. Časopisi so njej pisali, pa le bolj na kratko kot o vsaki postavi. Ni zato takrat sporočila toliko besed. Novoleto je cebalo pred vrati in ni da bi ga Človek urekal s postavo. Stvar je potem zaspala in kot z vsako zadevo. ki spi, ni bilo z njo posebnih težav. Cas je pa tekel po svoji navadi in roki so tudi potekali Po raznih uradih so tipkale tipka-rice vrste okrožnic, ki so opominjale trgovce na novo postavo in jim vznemirjale vest. Začeli so tekati v Gorico vpraševat po raznih podatkih; vsaka nova pojasnila so prinesia nove dvome, nove slučaje in povpraševanja in zopet nove nasprotujoče si okrožnice z novimi beganji. Ali o posojilu, ali ne, ali v emisijski veljavi ali v nominalni, ali poseben podpis posojila za varščino, ali ono že podpisano posojilo, ali obrtniki in mešani obrati, gostilničarji itd. — Neizčrpno se je pokazalo polje dvomov. Zaključek posojila jih bo razpršil celo vrsto, konec januarja jih bo prinesel celo novo vrsto. &T. PETER PRI GORICI Dolgo se ni nihče oglasil od nas in.prav zato treba poročati danes par malenkosti, ki bi jih bilo sicer prezreti, a je vendar le dobro, da jih svet ve. Dolgo je že od Silvestrovega, od tedaj torej, ko so se ljudje poslavljali od lanskega leta in pozdravljali novo. Izbirali so ljudje za to najrazličnejše načine zabave in pprostore. Sempetrci so se našli v nekem lokalu ter si naročili mu-ziko, violine in kitare. Ko je bilo vse najbolj veselo, so došli neki gospodje, ter pobrali instrumente in ukazali prisotnim, da se odstranijo- Seveda so se, pa ne domov, ampak v druge gostilne in drugam zopet po zabavi. Torej ni bilo mnogo škode, a neprijetno vendar. Zanimiva je pri nas služba nekaterih ljudi. Nič nimajo, včasih so se bavili s kako obrtjo in le slabo živeli, danes pa se jim va-ščani čudijo, ko žive tako dobro in so lepo oblečeni itd., pa nihče ne ve, od kje jim teče ta vir. In ni malo takih. Sicer se nočemo vtikati v posle teh, le omenjamo, da jim bodo skoraj gotovo zrasla velika ušesa od tankega prisluškovanja po gostilnah in drugod. Našemu poštarju pa se moramo tudi orav spoštljivo zahvaliti. Ta- ko rednega in točnega dona^anja^ pisem nismo še imeli. Seveda mu pomaga tudi tajnik, pa ta lo halj na skritem, in vse je v najlepšem redu. IZ KANALSKEGA VRHA Obiskala nas je v preteklem» letu toča in kar ni toča razdrobila, je segnilo radi prevelike mo če. Tako smo imeli preteklo jesen silno slabo letino in smo zato prepolni gospodarskega pomanjkanja ter primanjkuje zato denar na vseh koncih in krajih kot drugod po deželi. Puščoba in skrb vladata zato pri nas. Kako nas je pa presenetilo, ko smo javno, vpričo druge številne množice zvedeli na našo sramoto v Kanalu, da. pri nas žvenketajo kozarci, se razlegajo pesmi, nato pa da treska v pijanstvu po celi vasi kletvina in s*j maje jo na okoli v poznih urah zibajoče se postave. Kar nismo mogli verjeti svojim ušesom, da se vse te nečedne stvari vršijo pri nas v Vrhu, ko pa nas bo kmalu pajčevina zapredla v našem dolgočasju in revščini. Odposlanstvo naših mož in fantov se je zato podalo k prečast. dekanu v Kanal, da jim razloži, kdo izmed nas v Vrhu pluje v lastno skledo in se izmišljuje take neresnice. Sicer pa nam ni treba nobenega imena, preveč je ožigosan dotični že po svojem ravnanju, tako da lahko vsak izreče nad njim obsodbo. Več Vrhovcev. KANAL Llktorsko posojilo. V Kanalu so podpisali še sledeči: C. g. Alojz Makuc T>00 Bajt Franc 300, Logar Gabrijel 200, Kralj Ivan 300, Žnidarčič Antonija 100, Paravan Franc 100. Goljevčček Josipina 200, Makarovič Štefan 100, Brezavšček Vid 100, Ilrezav-šček Kok 100, Kosir Blaž 500, Bucik Mihael 100 Gorjup Ivan 200, Paravan Josip 100, Medveftček Mihael 100, Žbogar Andrej 100, Jerl-čijo Alojz 400, Cefarin Janko 200, Kralj Katerina 100, Skodnik Ivan 200, Medvešček Franc 100, Zega Ljubivoj 100, Gerzinič Josip 500 Cecchl Fernanda 200 Leban Karo-lina 200, Zega Ema 200, Vižintin Marij 200. Skupaj 5'iOO. Celotna svota 73.300. AVCE V Avčah so podpisali za posojilo: Lipicar Štefan 200, Patuna Rita 200 Kamenšček Mirko 200, Kovačič Ivan 200, Gorjup Rihard 200, Bav-daž Rudolf 200, Štekelj Rudolf 100, Stanič Avgust 100 Kovačič Avgust 200, Jermol Marija 200, Ga-brijelčič Avguština 200, Gospodarska zadrutra 400, Laugo Katerina 100 Kovačič Ciril 100, Lipicar Stanislav 100. Skupaj L 2700. AJDA Posebni odbor je nabral sledeče svote za llktorsko po«o.ii!o: RovsiČ Radivoj, učitelj, 200, Cargo Raj-mond, pisar, 200, Goljevšček Štefan 100, Gorjup Aloji 100, Maurič Miha 100, LoviSČek Anton 200, Berdon Štefan 200, Ambi Josip 100, Pirih Ivan 200, Kos Ivan 100, Ber-nik Ivan 200, LoviŠček Anton 100, Kranja Jernei 200, Perko« Valen- V Trstu, dne 18. Januarja 1§27. (EDINOST) III. tin 100, PerŠe Franc 100, Vidič Gabrijel 200, Bevčar Josip 200, Gerbec Mihael 100, Križnič Ivan 100, Vi-diC Josip 200, Markis Štefan 100, Qualizzc. Ernest 100, LoviŠček Anton 100, Mavric Franc, učitelj, 200, Cehovin Rudolf, učitelj, 200. Skupaj L 3600. BOČINJ Odbor pod predsedništvom poteptata g. Gerometta je nabral sledeče podpise: Konsumna zadruga 000, Malnič Josip 500, Baloli Justina 500, Stanič Alojz, cestar, 500, Plesničar Angelj, obč. tajn., 400, Bernat Andrej, obč. sluga, 100, Fi-glioli Nicolo, učitelj, 200, Vidič Vincenc 200, Leban Ana 200, Bajt Franc 100. Strgar Andrej 100. Ka-inenšček Josip 200, Perše Alojz 300, Drasček Ivan, poštni uradnik, 200, Kogoj Ivan, poštar, 200, Ambi Francesca 100, Gerbec Eliza 100. (*:uk Jakob 200, Baudaž Alojzija 100. Strgar Štefan 100, Kragelj Andrej 100, Krainič Ivan 100, Gerbec Franc 100. Skupaj L 5100. BOVEC V bovškem okraju so bile podpirane sledeče svote za liktorsko posojilo: Bovec L 5000, občina Cez-fi=oča L 5000, občina Soča 5000, občina Trenta 1000, občina Srpenica L 50200. občina Log 1000, Gogo 1 j Josip 1000. Babuder Leopold 1000, Stergulc Alojz 200, Klavora Adolf 500, Sezione P.N-F. 100, Mlekuž Lada 200, Mlekuž Fr. 200, Klanip-fer Kateri na 300, Kamfer Amalija 300, Ostan Domicijan 500, Klavora Josip 500, Mlekuž Henrik 500, Pire Karal 1500, Mlekuž Adolf An-to i 1000, Durjava Anton 500. Mra-kič Ivan 1000, Stergulc Andrej 500, Ocvirk Anton 1000, Milielič Franc 1500, Sulin Ivan 300, Man hetti Er-nest 100, Paulin Matija 200. Kenda Josip 200, Mlekuž Josip 500. Mili eIič Ivan, ml. 500, Mazgon Ivan 200, Capizzi Matevž 200, Kovač Josip 200, Kravanja Franc 200, Kra-vanja Matija 200 Filipič Ivan 200, F a bris I ligi r; 200. Fabbri Josip 500, Delia Mea Giuseppe 500, Kravanja Andrej 200, Kutin Pavel 200, Uršič Franc 400, Uršič-Cicigoj Marija 200, Trebše-Kes Avgusta 200, Ros-si Nicola 200. Venuti Ines 200, Hranilnica 5000, Ljudska posojil-l ica 2000, Ostan Izidor 2000. Mar-zolini Elena 200. Damiani Loris 200, Komac Josip 200. Dr. Edvard Huber 2000, Klavora Andrej 200, Kaus Feliks 200. Kenda Franc 200, Sivec Franc 200, Lazar Vera 200, Berginc Josip 100, Zore Josip 200, Paulin Ivan 200, Kravanja Jakob 100, Kravanja Anton 100, M uznik Franc 200, Flajs Ana 1000, Munih Ciril 100, Zore Marija 100, Kašča Andrej 500, Neumann Josipina 500, Flajs Josip 200, Logar Friderik 2U0, Muznik Albina 200, Valaš Franc 200, Cernuta Martin 1000. Jakelj Marija 200, Ja.kelj Josip 100, Cuder Anton 400, Berlot Peter 200, Keniper Franc 200, Kravanja A in on 500, štrukelj Ferdinand 200, Kovač Tomaž 100, Cernuta Albin 200, Cernuta Andrej 200, Vencelj Franc 200, Forni Giovanni 200, Berginc Egidij 200. Logar Andrej 700 Jazbec Ivan 1000, Berginc Ivan 200, Braz Josip 200, Melihen Jakob 200, Rot Anton 200, Mendot Ivan 200. Fon Anton 200. Braz Anton 200, Trebše Andrej 400. Trebše Ivan 400, ?auar Josip 200, Berginc Andrej 200, Trebše Adolf 200, Knez Anton 200, Knez Ivan 200, Braz Friderik 200. Knez Josip 200. Melihen Anton 200, Hrovat Alojz 200, Zor Sava 200, Da Pozzo Giaeomo 200, I)e Crignis Ezio 200. Hrovat Anton 200. — Skupaj L 118.200. IDRIJA Zaznamovati imamo slučaj španske bolezni. Ta je osamljen pa že vzbuja strah med našimi ljudmi v mestu, posebno po vesteh iz drugih krajev. Poudarjamo, da za sedaj ni nič nevarnega in ljudje naj osta^ nejo mirni. Oboleli se odpravijo v bolnico. Vzbuja se med našimi ljudmi mnenje; da se zopet začne s prireditvami v rudniškem gledališču. Zanimanje je in upamo, da bo vsak enako vesten v slučaju, da se odpro vrata našega hrama. Poslednje čase se je življenje tu umirilo in zadobilo svoje staro prejšnje lice. Zadnja večja zanimivost je bilo liktorsko posojilo. Odkar pa so odšli še uradi javne varnosti, smo se povrnili v staro. Zdaj čakamo, da pride kaj novega. — KOMEN Kako sta bila roparja zasačena in prijeta? Sedaj ko sta roparja, ki sta strahovala ob vseh urah samotne ceste našega Krasa, v varnih rokah postave zastražena od močnega krdela varnostnih organov, se na podlagi njihovih izjav, dalje izjav prič in pa orožnikov da predočiti njiju pot po umoru ter potek njihove aretacije. V zgodnjem hladnem jutru sta nekoliko vznemirjena hitro bežala skozi nizko hrastovje in borovje proti Lipi ter dalje do Gorianskega., kjer sta jedla v gostilni pri Štreklju. Pri vasici Prečnik sta zavila v Šempola.j-ski borov gozd ter sta. si po nekolikem hlađenju zopet upala na cesto. Skrita v neki kaverni sta ju blizu ceste opazovala dva orožnika iz Komna ter ju ustavila. Starejši Mam ilov ič se je hotel ustavljati z revolverjem v roki, toda orožnikom se je posrečilo podreti ga na tla ter še uloviti njegovega mlajšega pajdaša. Celi drugi dan so hodili razni napadene i ogledovat ujetnika in takoj prepoznali v njima roparja, ki sta jih napadla. Ilči umorjenega Reharfa je omedlela., čim jih je zag^dala, žena je pa spoznala denarno listnico, katero sta imela pil sebi, kot last svojega moža. Tudi ju je spoznala kot gosta., ki sta prenočevala njr;»č pred umorom v njihova, hiši, kjer sta gotovo tudi slišala, da se Rehar na-pravlja drugo jutro v Gorico na sejem kupit si prašiča. Odšla sta v zgodnjem jutru, Češ da si gresta iskat dela ter sta na samotnem kraju počakala na Rehar j a ter ga oropala in usmrtila. Pred oči vidnost jo takega pričevanja nista mogla dalje zanikati svoje krivde ter sta priznala umor in rop. Tudi vsi drugi napadenci zadnjega časa v komenskem okraju so spoznali v njima svoje napadalce. Radi ropov in zadnjega umora ie bilo aretiranih več oseb. Vsi ti osumljenci bodo seveda izpuščeni, ujeta roparja, pa pripeljana z močnim oboroženim spremstvom v goriške zapore, kjer jima bode sodila porota zasluženo kazen. Vse samotne poti branišklh dolin ter one ceste, ki se vijejo mimo mladih borovih gozdov v nabrežinske kamnolome ter končno one, ki se spuščajo v serpentinah v vipavsko dolino s Krasa proti Gorici, bodo zopet oživele s potniki, ki ne bodo merili svoje poti v strahu, da se jim izza bližnjega ovinka zar-blešči revolverjeva cevka. Znanost Irnimetnost ALOJZIJ GRADNIK: DE PRO-FUNDIS Izšla je v Ljubljani nova zbirka pesmi, ki jo je izdal naš ožji rojak, Medanec Alojzij Gradnik. Prav zato, ker je Gradnik zrasel na tukajšnji zemlji in se je v knjigi premnogokrat spominja, je pravilno, da ne gremo brez besede mimo nje. Knjiga nosi naslov «De pro- fundis» (Iz dna), obsega 56 pesmi, med njimi šest ciklov, in je razdeljena tnja osem razpredel-kov. Prvi razpredelek tvori cikel «De profundis», ki vsebuje deset drobnih pesmic in ki je po njem dobila vsa zbirka naslov. Ta cikel ni brez vzroka na prvem mestu v zbirki. V njem najdeš tihe, bolestne besede, besede iz onostranosti, ki govore o ničevosti vsega svetskega in o brezmejni ljubezni, ki je edina nesmrtna. Tu niso le tihe bolestne besede, polne čustva, marveč tudi metafizični utrinki, ki prehajajo v mistiko. Ne vem zakaj, ali že davno sem mislil, da je Gradnik poklican, da nam napiše najmeh-kejše mistične pesmi; in čudim se, da jih ne piše. Že «Pot bolesti« in tudi «Padajoče zvezde», predvsem «Pisma» so kazala, da poj de v to smer. Tu je Gradnik, v svojem elementu. Vendar še vedno okleva. Ali se še vedno išče? Ne razumem, čemu se večkrat oddaljuje od svoje bistvenosti. Čemu se na pr. ukvarja s pre-vovli slabih originalov? Cemu piše take pesmi kot so v III. razpredelku? Drugi razpredelek (dva soneta) govori o sv. Frančišku Asi-škem, ki je sedaj aktualen (radi VII. stoletnice). V III. razpredelku je šest pesmi; ta je po moji misli najšibkejši v zbirki. IV. razpredelek vsebuje sedem prevodov kitajskih pesnikov. Najboljši sta «List na vodi» in «Podgana». V V. razpredelku najdemo posvetila. Umestna je pointa soneta «Ivanu Enulicherju», ki pravi: «kako bodočnost nam kovala bode mladina barov, šimija, fokstrota». Soneta «Pred slovesom» in «Na Visokem», ki govorita o pisatelju Ivanu Tavčarju, sta zelo pestra, posebno poslednji. VI. razpredelek govori o tukajšnji naši zemlji: o Komnu, Dornbergu in Devinu, o - Kobaridu in o Brdih («Svatba v Br-dih», «Semenj») ter o borcu za pravico «Vi togo j u ». Lepi ilustraciji se mi zdita «Svatba v Brdih» in «Semenj», posebno še zadnja- Ta pil j etno za,diši po naši zemlji, edino verz «zal>li-ska nož se in frčijo čaše» pretirava. Taki razbojniki pa le niso Brici. No, res je, s kljukci so se fantje že večkrat «pošlatali», a to je bilo v tistih lepih idiličnih časih, ki jih sedaj ni več. Tudi Brda so se modernizirala in neumestna ljubosumnost ter sovraštvo med vasmi se je izgubilo. «Vi togo j» je cikel petih krepkih sonetov, ki opevajo borca Vitogoja iz preddobe kmetskih uporov. Cikel se končuje: «Do vol j trpljenja je, dovolj je žrtve, vstanite. prišla ura je osvete!» In vstale bodo davnih borcev čete: Za vse, kar se je živim naklonilo, vam mrtveci prinesejo plačilo! V VII. razpredelku najdemo domoljubne pesmi, ki bičajo krivice in so polne vere in idealizma. VIII. razpredelek je zadnji in vsebuje 28 sonetov. (V prejšnjih razpredelkih najdemo 26 sonetov. Vsa zbirka vsebuje torej 54 sonetov; 'tedaj *ima veČina pesmi v zbirki obliko soneta^ Ti soneti so naj m očne j ši in tvorijo težišče vse zbirke. Prav lahko se merijo z najboljšimi, ki jih ima slovensko slovstvo: s Kettejevimi ia Prešernovimi. V teh sonetih je prišel tja, kamor so dospeli vsi čuteči in misleči duševni velikani: v ti-sti vodnjak, ki ga omenja Tolstoj v «Izpove-di». In spoznal je, da so tudi tiste kapljice medu vse otrovane: «in strup samo je jedro bil v na- [sladi.» Posebno lepi so sledeči soneti: «Bežali dnevi so...», «Tožba ma-rijonete», «Utopljenci», «Večerne sence», «Spomini», cikel «Vmitev» in «BIodne sanje», ki posega najgloblje. Sonet «Sestri Gusti« je lep, kakor nov denar, le «stric» je malo prehud, čeprav morda resnicoljuben. Isti blesk ima «Vrnitev« III. in «Jeseni v Medani« I. in II. V «Vprašanju» pa je nekoliko poze, ki je popolnoma odveč. Kdor prečita zbirko, vidi, da sta prvi in zadnji razpredelek najboljša Prvi radi nežnosti in mistike, zadnji radi ubranosti in globin. Lokalizmi so, razen treh, vsi italijanskega (deloma furlanskega) izvora Nekateri so celo specielno me danski, zakaj «me-zad» imenujejo na pr. Kozanci «madzad«, «pajoi» — «paju» itd. Upravičeno je rabiti lokalizme slovanskega izvora, ne pa tujega, posebno takih ne, za katere imamo domače izrate. Zunanja oprema knjige je sijajna. — Alojzij Gradnik «Be profun-dis», 1926. Originalni lesorezi Božidarja Jakca. Založba «Jug» v Ljubljani. Natieiiila «Delniška tiskarna«, d. d. v Ljubljani (M. Ambrožič). Strani 110. — Karal Širok. ilia „Pri m HT Prosto po Bevkovih «Profilih». Čudna p»gnameiortnja. gostilnic. Nov pisatelj in sotrudnik «Edinosti*. - Pisateljske nagrade. - «Prl njega dušu. - «Pek&iasio vino.» Prtu t in sir. - Kajbae in še manjše porcije. - Voda in vina. - Polenta na Sel ovca. Vi se čudite naslovu te gostilne? Pa čemu to, Vas prosim vse skupaj? Ali je to kaj posebnega? Vi-diie, še pred 20 leti- sem v gorenjskem Kamniku pil cviček v gostilni «Pri nebeškem očetu», tako imenovani, ker je krčmar v vsakem stavku vsaj enkrat zaklical «Oče nebeški!», kot da je hotel zapeti crno genljivo pivsko, ki se s takim začetkom z boljšim ali slabimi uspehom, cwiroma glasom poje v Jurčič - Govekarjevem «Desetem bratu», pa tudi drugod, če je v družbi razpoloženje za to... Slavni francoski pisatelj Anatole France je spisal čedno povest «Pri lepJ gosji nožici« ali tako nekam; v Ljubljani imajo «Fajmoitra», »Zelenega volka«, ki ga je naslikal goriški kubist in futurist Špuc; na Dunaju je za ponočnjake gostilna «Zum siissen Madel», v Brnu je baš nasproti minoritski cerkvi znana vrnarna «Kjer volk gosćm pridiga«; v italijanski Gorici imajo gostilno «SHS», tu se ponašajo z «Li-zo» s cCrraim orlom«, ki bi se isto-tako mogla nazivati «Pri pasji dlaki«, ker je tam bil spisan roman enakega naslova; v Gorici imajo «Maksa«, «Lekamo za zdrave ljudi« itd. Tako bi Vam mogel našteti nad sto takih zanimivih imen in zaslužiti že s tem poglavjem vsaj 15 lir nagrade, pa ne maram, ker imam še od zadnjega prvega 13 lir v žepu. Spričo takega poznameno-vanja go»tilnic se Vam tedaj nikakor ni treba čuditi, da imamo v Trstu ali kjersibodi eno, ki ji pravimo «Pri njega duši!« Pač pa se smete čuditi, da se Vam v »Edinosti« predstavlja nov pisatelj in sotrudnik. No, «..,. jez tudi v tr6p se vriniti želim... ko že na Kranjskim vsa-k pisari, že bukve vsak šušmar daje med ljudi...« Veste, te pametne besede je zapisal pesnik, ako se ne motim Prešeren, baš isti, ki ima čeden spomenik pred frančiškan- sko cerkvijo v Ljubljani. In če že «na Kranjskim vsak pisari«, zakaj ne bi še jaz začel! To ne more biti niti tako težko. Poglejte: Damir Feigel sedi «Pri črnem orlu«, pije pol litra vipavca, gladi svojo raz-, kuštrano brado, gleda na obsežno dvorišče, kjer kmetje vprega jo in spregajo — ne morda nepravilnih glagolov — pač pa svojo ljubo živino; Damir oslini košček svinčnika, izpije čašo in se veselo nasmeji: «Pasja dlaka, to bi bilo nekaj novega!« in piše svoje «Domače živali«. — France Bevk, ki je sit dolgega — sedenja hodi k brivcu, na trg, v gostilno in, če nima kaj boljšega pod peresom, piše dolgočasne «Profile»; Starovaški, ta «še (Dalje na IV. strani) Poslano*) Podpisana preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekla proti Pepci Matevc iz Merskega št. 44. (173) Pepca Fratnik, Idersko pri Kobaridu. ") Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. BERLITZ-SCHOGL Via FaWo F"" vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-63 ?l ATftCKfl Borsatti & hi^lio. Trst' LUlI #tfliJH Corso 47 (lekarna Rovls) popravlja, prodaja in kupuje »lAto. srebro po poštenih cenah. Govori sc slovenski. 2 MLEKARNA ia prodajalna zelenjave se ugndno prodata radi selitve. Luzzatto, Via Raffineria 3, gostilna. 85 PRODAM konja in voz s stalnim delom. Colo^na in monte 244. 86 HIŠA v Rojanu, Molini št. 731, s hlevom in vrtom se proda za L 65.000.—. Pojasnila sc dobfjo pri Dr. D. Godina, via Imbriani 14 I. 72 SAMO potom energičnega zdravljenja z GIvkolom se ozdravi gla\ oboi, šibkost, uitVi'krvnosi. cfecmoflosl. Izdelek lekarne Castcllanovici«, Trst, Via dci Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. 61 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29 Telefon 33-19, 1« Po kratki in mučni bolezni, v najlepši mladosti 25. let, je dne 16. t. m. umrla naša ljubljena hči in sestra OLGA ČOK učiteljica v Škalsklh Cirkovcah pri Celju, Pogreb se bo vršil v četrtek pop., 20. t. m., iz centralne postaje v Trstu na domače pokopališče na Katinari pri Trstu. KATINARA, 18. januarja 1927. Žalujoči: Marija vd. 2okv mama. frmav Anica por. Kalan, Jalica, sestre, in ostali sorodniki. (175) ZAHVALA. Vsem, ki so v tako obilni meri sočustvovali z nami ob bridki izgubi dobrega in nepozabnega -Dominika PISora izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. AJDOVŠČINA, 17. januarja 1927. (174) Žalujete družine. VELIKA SKLADIŠČA CORSO VITT. E. I M/16 TRST CORSO VITT. E. IIM6 NADALJUJEJO OB UDELEŽBI VSEGA TRST/? IZREDNO OB PRILIKI SESTAVE VSI OSTANKI ZA SEZIJO SE PRODAJAJO PO RAZPRODAJNIH CEHAH PODLISTEK m V. I. K8I2ANOVSKA: ROMAN Deklica ni odgovorila. Saj ni niliče govoril o Samuelu in o sramotnem dogovoru, po katerem jc morala liči grofa M. vzeti za moža krščenega Juda. Bilo ji je težko povedati knezu O., da je s svojo možitvijo plačala očetove in bratove dolgove. S kakšnim pogledom bi jo premeril ta ponosni plemeniftaš, ki bi utegnil sicer razumeti njeno dejanje in jo obenem pomilovati, nikakor pa bi ji ne mogel odpustiti njene ljubezni napram človeku, ki je toliko manj od nje! Silna borba se je vnela v slabotni, kolebajoči Valerijini duši, vsi družabni predsodki, s katerimi je zrasla, so vstali pred njo kakor velikani; sramovala se je sebe in svoje ljubezni in za nobeno ceno bi ne bilo priznala Raulu tega, česar ni povedala niti svoji najboljši prijateljici, ker se je bala nevernega in začudenega Antuanetinega pogleda Ker ni bila več pod. vtisom plamenečega pogleda Samuelovega in oblastnega vpliva, ki ga je imel ta človek nad njo, je zopet podlegla čuvstvom nadutosti in lažnivega sramu. Valerija &e je privadila, da so jo gledali kot žrtev, a njeno prijaznost do ženina so smatrali za nujno potrebno dolžnost; toda ni imela poguma oči: «NaŠla sva se in jaz ljubim t, ^a velikodušnega, poštenega Človeka«. ftekai minut je trajala ta notranja borba in. končno je ponos premagal. S tihim, drhteči«^ glasom jc Valerija rekla: — Ni potrebno imenovati človeka, ki ga vzamem; vi ga ne poznate, ker ne občuje v vaši družbi. Samo vam moram povedati, da sem bila prisiljena izbrati svojega ženina; čast moje rodbine in dana beseda me vežeta z njim z neraz-rušliivo vezjo. In če me ljubite, Raul, ne mučite me, pozabite ta trenotek, ki preide; jaz ne morem i z preme niti tega, kar je narejeno. Vstala je in naglo šla iz vrta ter pustila Raula v neizrekljivem obupu. Mladi knez je bil razvajen od sreče. Vse v življenju se mu je nasmihalo, vsalta njegova kaprica se mu je izpolnila. Ta prvi, četudi težek neuspeh je bil močnejši od njegovih sil. Pokril si je obličje z rokami, se naslonil na naslonjalo klopi m debele solze so mu Me iz oči. Bil je tako zatopl jen v svojo bolečino, da. ni slišal bližajočih se korakov in govora, dveh glasov. Na Raulovo srečo je bila to njegova mati; opirajoča se ob roko grofa M., je prišla semkaj, da se odpočije. Ko je grof zagledal objokanega in zdivoj enega kneza, se je ustavil presenečen, a k neg inja je pobledela od strahu ter se vrgla k sinu: «Kaj je s teboj, dragi sinko ?» — ga je vprašata, nemirno. — «AIi si bolan ?» Raul je naglo vstaj, s težavo zadržal solze, stopil k grofu in z glasom, tresočim se ed obupa in strasti je vprašali — Koga mora Valerija vaeti aai moga, da reši čast vašega imena? Kakšna neusmiljena nujnost jo veže s Človekom, Iti ga ni hotela imenovati t — Raul, kako grdo govoriš! — ga je prekinila prepadena kneginj(a, ko pa je pogledala bledo in izpremenjeno grofovo obličje je bila uverjena, da se je njen sin dotaknil sveže rane. — Prijatelj, zaradi tega čudnega sprejema bi mogel od vas zahtevati zadoščenja, — je rekel grof zatajujoč se, — toda vaše duševno stanje vas opravičuje in neprijetno mi je, potrditi vam, da je Valerija že dva meseca nevesta bankirja Meierja. Iz prav tehtnih vzrokov ne moremo zaroke razdreti vkljub temu, da mi je zoprna. Z gluhim stokom se je Raul iztrgal iz rok materi, ki ga je skušala zadržati, in stekel je Iz vrta. — In vi ste molčali do sedaj o tako važni zadevi, grof? — je rekla kneginja, ki se je spustita vsa onemogla na divan — vendar pa moramo najti sredstvo, da pridemo iz tega kočljivega položaja. — Ah, kneginja, če bi tako sredstvo obstajalo, bi ga bil gotovo izrabil, predno sem se odločil dati grofico M. krščenemu Judu; seveda sem vam dolžan povedati zadevo; toda zdi se mi, da zdaj nJ čas razpravljati o tako zamotanih stvareh. * — Prav imate, prijatelj, pogovorila se bova o tem jutri zjutraj, zdaj pa poj diva gledat, kaj dela Raul; v tem nastroju duha, v katerem se nahaja, je zmožen napraviti kakšno neumnost. Vkljub živčni slabosti v nogah se je kneginja O. zopet oprijela grofove roke in skupno sita obšla vse dvorane, galerije in terase, toda Raula ni bilo nikjer. Grof je tolažil knjeginjo, pozval Rudolfa in ga poslal, naj gre iskat Raula. Ko ga ni našel v gradu, je šel Rudolf v vrt, kjer ni bilo v tem hipu nikogar, dasi je bil ves drevored razsvetljen: toda. tudi tam ni bilo Raula« Ves vznemirjen se je Rudolf napotil končno na konec parka k jezeru; tam, na umetnem otočku, se je nahajal majhen, silno razsvetljen paviljon. Pri bregu je bila ena gondola odvezana in se je zdaj nahajala ob vznožju stopnic, ki so pelj.«Ue v paviljon. Rudolf je skočil v gondolo in naglo zavesi al k otoku. Toda v paviljonu ni bilo nikogar. Obšel je vrtič, ki je obdajal paviljon; tam je bila jama; v ozadju je mramorna vila držala v roki gorečo svetilko; njen plamen je odseval v curkih vodometa, ki se je izlival kot slap v ježem. Svetlobni trak iz jame je razsvetlil z bledo lučjo nekatera drevesa in breg. Rudolf je zapazil neko temno postavo, ki je ležala na travi dva koraka od vode; sklonil se je in videl, da je bil to knez, ki si je pokril glavo z rokami in ni nič videl ne slišal. — Raul, pridi k sebi in bodi mož, — mu je govoril Rudolf, ga prfjel ter ga skoraj s silo dvignil na noge. — Kako moreš ležati v vlairni travi, se izpostavljati prehlajenju in vzbujati radovednost drugih!... Saj bodo zapazili, da si izginil. Umiri se, dragi prijatelj, — je pristavil, ko je videl izpremenjeno kneževo lice, — kakor vsak moški more»x tudi ti prenesti, kar je neizbežno; sicer pa bodi mož in pomisli na svojo ubogo mater: življenje je polno takšnih slučajnosti, zato ne smeš pasti z duhom. Usoda ima v rokah tvojo srečo. ▼ mm, rac ib. januarja ivz7. «ie prav stari upokojenec*, zčha po ulicah, jtijA na vremensko hišico, kontrolira goriške ure, dvori Šiori Nani in drugim prekupčeval-kam na trgu, ob poledici pobira kratkokrile punce po mestnem tlaku in pi-se svoje dolge «Izpreliode», ako inu ie dolgčas in ako baš ne sedi «Pri Maksu*... Tako je povsod gradiva dovolj. «iireift nur hinein ins volle Menschenleben, denn manV a!i*ip-ckt, v/ird es int'ressant» pravi Goethe, če se zopet ne molim. Vrh tega trdijo izkušeni ljudje, da pfsttffeijovanje — dobro nese. — Zdaj razumem, da zida Damir krasno vilo na Levadi, da France Bevk kupuje na Travniku Pater-nollijevo palačo, kjer otvori knjigarno in trgovino umetnin, s kte-riin podjetjem vit dnevih ]>ožene v kojiki rz Katoliško in še knjigarno -a vsaj moderno motorno kolo. Edini dr. Loj-ze Kraigher ne pride nikoli na zeleno vejo, ker .e revež opustil pisateljsko karijero in se jo posvetil zobozdrav-rnštvu, ra kar pa ni potrebno velikih talentov, ko tak caneštir» iz-V. - nje tdo čepovanski adohtar št^1-fs*, ki je rlovršil edinole dva semestra lokovške univerze... Ta o, zdaj seun Vam menda dovolj jasno razložil, kaj in kako je s to zadevo in zakaj sem se odločil da zastavim svoje pero, pa smem z Vašim dovoljenjem začeti s «Pri njega duši*, da ne bi kdo mislil, da sem.pozabil na predmet te^a podlistka. Predvsem moram povedati, da pri «niega J uži* ni morda — klft-vina in da se prav nič ne bojim, da pridem zavoljo te besede v spor s kazenskimi §§. Se vipavski «pr' mej duška* ni greh. Nikakor pa ne jam.r"'m za one, ki prisezajo pri svoii duši, zlasti če privežejo duši pridevnik, izpeljan od krsta in krvi. Kaj takega je v resniri sirovo in pohujšljivo... «Pri njega duši» je le izraz, ki potrjuje resnico; pri tem pa ne pušča prav nikakršnega ma-ieža na belem oblačilu lastne du>*v Ako pa morda Ie napravi črno p'čico Lki kapljica črnila na beli poli papirja naj se napravi senčna pegica na njegovi duši, ki ie morda itak že črna ko dimni-karjeva vsakdanja uniforma. — Ako grem takole mimo te gostilna in se navmem na četrtinkoj ostajam vselej v točilnici, kjer sta le dve nepogrnjeui mizi. Zakaj ne hodim v prostrano «gosposko sobo*, povem pozneje. — < Sior Franzili, prosim četrtin-ko novega!* — k Tu d i dve, gospod! Čemu pa je rabilo, • votlo in dozorelo na trti, jiri njega duši?! Takole kozarec dobrega vina, zrnaste, se vselej prileze. pri njega duši.» — «A'i lovolite mi opazko: vino se mi zdi motno,* rečem in vzdignem posodo proti solncu. «Kaj? Motno? Pri njega duši, hočestD, da bo novo dobro, močno in mastno vino že sedaj o sv. Martinu čisto? Le pijte čisto vino! Tako ima v iem času z vodo vred jedva 0 7", za svoje j.a jamčim, da ima 12—130, pri njega duši!» Ko odhajam, se mi zdi, da slišim krčmarja, ko govori sam s seboj: ' Guinpec neumni, ali ne veš, da sem kupil vino z drožmi vred, pri njega duši?. Mari naj jaz pijem drožje, ki me istotako kot vino stane 240 lir hekto? Zato moram sod z vinom in drožmi večkrat popla-skati, da izteče eno in drugo, pri r.jega duši! Kam pa pridemo? Za mošt sem plačal 240 lir, fiO lir imam stroškov: ako ne zaslužim vsaj 1 liro in 40 stotink pri litru, raje zaprem krčmo, pri njoga duši, saj že lati ko živim brez dela!» Ako se gost pritoži, da je vino vodeno, ga potolaži: «Kaj pa ho-česte, pri njega duši? Vino je iz gonij« Vipave; tam so vina že od nekdaj bolj «švahce», zlasti pa letos, ko ;c bilo toliko dežja... (Pri sebi se pokesa: Pri njega duši, an-ti sem res prilil preveč vode) A jutri. go>pod, nastavim nov sod. To je kaj posebnega! Fino vkio. poštena kapljica, in poket (prosto po francoskem bouquet) ima ko vijolica. Soma čista malvažija, beli burgundec, rebula in rizling! Sicer bo nekoliko dražje, ali kaj bo tisto, pri njega dufii!» — Iz kleti nosi vino v velikih ople-tenili posodah, v katere toči, reže in mea:i i:: peterih sodov... Ako se mu zdi pijača preveč čista, poplo-ska sod da ;*e dvignejo droži — in vino postane — mastno, pri njega duši — Kupil je lani dva soda pristnega dornberžana, ki pa je raste! in dozorel v — Siciliji. Da se ž njim ; oj-alia, ga prinese liter na mizo. Na-si vinopivci, navajeni bolj lahke kaprice, se zavzamejo: «Šior Franzili, močno jc ko Špirit!» — Krčmar se jezno obrne in ragodr-nja pri sebi: «Pri njega duši, dobro da vem. Jutri ne bo več tako močno, pač pa dražje, a pili ga boste vendarle!*... Krčmar «Pri njega duši» toči črna vina: ako je istrsko vino — kislo ga toči za pristni kraški teran po 7.?0 lir, nko sladi, je najboljši refošk, pri njega duši. Letos :e kupoval po Vipavskem in po Brdiii. Pokuševal ie" pri ne-ktu, ki je svoj revni pridelek pomnožil in povečal z bistro — stuior Franzili nosi brke kratko pristrižene. Tista krtačica pod nosom nima samo estetične vrednosti, temveč mu dobro služi zlasti po zimi, ko sili prehlad z nahodom v nosne žlezde. Z dolgim ostrim nožem v desnici reže male in še manjše porcije, s palcem in kazalcem levice pa polaga tenko tenko rezane koščeke na krožnik in ga s tako spretnostjo pokrije, da gost misli, da ne bo kos obilni j užini; v resnici pa vsega skupaj ni kot za en sam zalogaj... Pri tem važnem delu potegne krtačico prav pod nos, da zajezi izločevanje in oceianje ne-všečne tekočine, a pri vsej hvalevredni brigi kane le tu pa tam nekoliko kaplji-c na šunko in sir... Včasih se mu sicer posreči, da pravočasno ulovi potoček tekočine na vrh levice, še večkrat pa ne... in jaz sem za lake malenkosti precej občutljiv, dasi Franzili poskuša z- dolgim nožem izbrisati mokre sledove. Gostje v gosposki sobi tega ne opažajo in se ne brigajo za take stvari. Iz enega podobnega razloga sem pred leti šel lačen spat. To je bilo tako: Prenočeval sem z dvema prijateljema pri gozdarju na Selovcu nad Čr-ničami, odkoder sem bil naslednji dan namenjen v svoje lovišče nad srnjaka. V nahrbtniku sem imel 1 kg dobro obležane pljučne pečenke oziroma mesa za goljaž, pa šu toliko fine ajdove moke za polento. Ne maram se hvaliti »-svojo kuharsko umetnostjo, le toiiko Vam povem, da znam pripraviti gol/al boljše nego ga kuhajo v njegovi pravi domovini v Szegedi-nu, in da je rii lepe Furlanke, ki bi se mogla v mešanju polente meriti z menoj, pri njega duši. Vse sem bil že pripravil: meso je bilo zrezano, mast se je cvrla, nasul sern rdeče paprike in potrebno merico soli; čebulica in druge dišave so Širile omar: d ji v vonj po kuhinji, iz pokrite ponve je prijetno zadišalo; voda v bakrenem kotličku je vrela, začel sem sipati moko in mešati... Pristopi pa gozdarjeva Žena in reče, da ne vidi rada moških pred ognjiščem, pa mi vzame svoje žezlo iz rok in jame mešati. Pokrito ponev sem odmaknil na drugo stran in dejal: >: kdor ne vidi, ta ne ve, jed mu gre v slast, pa io tudi drago — plača. . KrČmariev, kot je onr «Pri njega dusi», je bilo in jih bo. To prav za prav ni nič čudnega, pač pa to, da mi neumni gitmpci v dolini šentflorjanski pijemo jemo in drago plačamo, kar koli nam -ponudijo in jim polnimo mastne žepe. pri njega d u š . i. Gospodarstvo ŽITNA TRŽIŠČA 15. I. 1927. Položaj na svetovnih žitnih, tržiščih ostaja glede opredelje-nja cen tudi po novem letu precej zamotan in nejasen kljub temu, da naznanjajo zadnja poročila približno 40 milijonov stotov pšenice prebitka. Na evropski kontinent že prihaja kvalitativno zelo dobro argentinsko blago. Avstralija, katere letina je bila izvanredno bogata, se ravnokar pripravlja na izvozno kampanjo. Ti dejstvi vplivata na evropske konsu-mente le toliko, da se jih po-la.šča mlačnost in da nikakor niso volinj sklepati dolgotrajnih terminskih kupčij. Računajo pač na izdatno padanje cen. Naj bo kakorkoli, nadalj-ni razvoi^cen bo vsekakor odvisen od zimskegra uroda pšenice v Zedinjenih državah in od zadržanja Rusije. Veliko vlogro bosta igrali že navedena Argentinija in Avstralija. V merodajnih krogrih računajo, da nam bosta v nasprotju z drugimi povojnimi leti prinesla me- seca januar m februar najnJJfe cene. Položaj žitnih tržišč v Italiji je tudi v zadnjih dneh v precejšnji meri podvržen oscilacijam tujih valut. Kljub temu opažamo, da tudi Italija ni naklonjena sklepanju kupčij za preveč oddaljene mesece. Mlinska industrija se večinoma o-mejuje le na kritje najnujnejših dnevnih potreb. Povprašuje se radi znanega zakona o reše-tanju moke na S2% izključno le po prvovrstni p&enici z visoko specifično težino. Zadnje cene ameriške pšenice različnih izvorov so se gibale med L 187 do 190 franko železniška postaja Benetke. Madžarsko blago notira v relacijii Postojna do« larjev 6.15—6.20, a jugosloven-sko dinarjev 335—340. Italijanska trgovina s koruzo najn nudi zelo žalostno lice. Italija je pridelala zelo mnogo imenovanja bla^ra. Rajdi tega so ponudbe domačega blaga na" notranjih tržiščih precej obilne in izpodrivajo na ta način s trgov inozemsko blago. Opaža se letos tudi še drugo dejstvo, ki zelo ovira, uvoz inozemske, predvsem jugoslovenske umetno sušene koruze. Srednja Italija, kjer je pra-šičjereja 7,elo razvita, je nabavljala v prejšnjih letih, posebno pa lani ogromne količine umetno sušene koruze, katero je uporabljala kot prašičjo krmo. Pomanjkanje denarja in veliko padanje prašičjih cen naprav-lja italijansko prašičjerejo nerentabilno. Radi tega koljejo prašiče neopitane. Ni mogoče predvidevati, kako dolgo bo opi-sajio dejan.sko stanje trajalo, na vsak način pa zadaja inozemska mast in svinjina italijanski prašičjereji težke udarce. V naši deželi je položaj popolnoma razjasnjen. Pridelali smo malo. Radi denarne krize se bomo odločevali za nakup cenejšega blaga. Letos se bo brez-dvomno bil boj med jugoslo-vensko in romunsko koruzo, ki je znana pod imenom «Foxani» ali «Colorfox». Glede kakovosti zadnjega blaga so sodbe naših trgovcev različne. Neizpodbitno pa ostane dejstvo, da je jugoslo-venska koruza iz Srema dosti boljša od romunske «Foxani» in tudi je prva cenejša od druge. V zadnjih dneh so jugos1©-venske ponudbe skoro popolnoma izostale. To je v zvezi s preskrbo van jem jugoslov. pasivnih krajev in pa z dejstvom, da prodajajo jugoslovenski izvozni-čarji svojo koruzo doma po višjih cenah, nego jih inozemstvo more plačevati. V naše kraje prihajajo že prav redke ponudbe jugoslovenskega blaga po Din 190, največ pontudb se giblje na bazi Din 198—200 franko Postojna tranzit. Omeniti moramo, da je romunska «Foxani» tudi pri teh cenah še veliko dražja. Slavonski oves notira Din 215. Po ostalih inozemskih mlinskih proizvodili se ne povprašuje. — Fr. Cotič. O «DVEH» MLEKARNAH Mlekarne so sploh va.žen predmet našega narodnega gospodarstva posebno v naših gorah. One rede kmetu žep in družino in je sploh to najvažnejši zaslužek našim ljudem tam gori. Ni čudno torej, da se za ta predmet zanima vsakdo, ki mu je mar življenje naših kmetij, ki z živinorejo stoje ali padejo. Obratno: Mnogo zakrivi nad samim seboj vsakdo, ki gre slep mimo tega važnega vira in mu ni mar, stoji li dobro ali slabo. Naši ljudje so dobroto teh mlekaren kaj kmalu spoznali-in danes že ni skoro gorske vasi, kjer ne bi zadružno izdelovali masla ali sira. S postankom teh posameznlih edinic našega zadružnega življenja, se je razvijala med našimi ljudmi tudi zadružna misel, ki nam je že nekako po izročilu urojena, ter ob enem tudi druge dobre lastnosti, ki jih zadrugar v zadrugi nehote goji. So pa tu važne tudi slabe strani, ki jih je sicer mnogo manj, vendar so. Ena teh slabih strani je vprašanje .oz. razvada, imeti dve mlekarni v isti vasi. Dopis v «Edinosti» iz Idrijskega pri Kobaridu me je napotil k pisanju tega sestavka. Torej če ne drugje, tri v^isi so v naših hribih, k j ar trosijo ljudje po nepotrebnem denar in e-nergijo ter se radi malenkosti ločijo v dve skupini, ki si potem medsebojno nasprotujejo in mečejo polena pod noge. Te vasi so: Idrsko, Poljubinj in Št. Vidska gora. Treba to vprašanje bliže pogledati. če bi imela vsaka iz- med teh vasi toliko živine, da bi lahko dali vsaki izmed mlekaren dovolj mleka, dela in razprodaje, bi človek nič ne rekel. Toda po dve mlekarni v eni vasi, ki bi komaj zavoljila potrebe ene mlekarne in niti ne, je nepotreben Iuksus, ki si ga zamore morda privoščiti kdo drugi, nikar pa gospodarsko tako udarjeni in ošibeli naš kmet. Je to mozolj na* gospodarskem našem telesu, toda tega mozolja ni prav nič potreba. Poleg mnogih bi bil vsaj eden manj. Dve mlekarni sta se navadno razvili v vasi iz kakih osebnih spopadov in nasprotij. Kdo ve, kdaj se je morda zgodila kaka malenkost med dvema občinarjema, in niti tako jasna potreba, kot je potreba skupnega dela pri zadružni mlekarni, ju ni mogla, združiti. Ravno narobe, še bolj jih je oddaljila, ko sta začela ustanavljati vsak svojo mlekarno. In potem gre to dalje. Vsak si pridobi nekaj privržencev, bodi da so' upravičeni ali ne, pa ti pride v vas razpor in razdor, ko bi lahko bil lep mir in skupno delo. Strokovnjaki in dopisniki poudarjajo delitev sil in materije, nepotrebno konkurenčno nastopanje posameznih mlekarn kot Škodljive posledice tega napačnega dela. Treba p>a poudariti še posebno drugo zlo: Vsaka mlekarna bi morala res pomeniti za vs^k kraj gospodarsko centralo, ]>o-vzdiffo gospodarskega življenja v celi tamošnji okolici, početek kmečke organizacije in povzdig zdravja in dela. Morala bi res biti to, n. pr. kar je gospodarska zadruga za svoje kmete v bistriškem okraju. Kdo ni vesel poročil, ki jih ta za/driica pošilja med nas potom našega časopisja? In da so mlekarne v Gorah organizirane vsaj približno tako, vsaka bi lahko pomenila za svoje kmetovalce enak napredek, onako notranjo moč in resnost, ki bi hkratu popolnoma spremenila lice na-Semii klavrnemu gospodarstvu. Seveda, če moramo trositi svoje moči v takih nepotrebnostih, kot so n. pr. pogajanja za s trni te v omenjeni!) mlekarn, kar bi se namreč moralo že davno samo ob sebi zgoditi, je verjetno, da nimamo ča.s>a za druge, važnejše, pomembnejše stvari. In dokler ne preidemo teh kamnov na naši poli, Čakamo zastonj na podvig. — Toda vsi bolj vneti z^i cepljenje moči in govoričenje o vsem možnem, o resnem delu pa misli od stotih eden. Ker je ta primer tako zelo značilen za nas dandanes, ga posebej in nalašč omenjam. L V. 99ieziŽna ¥©lsksš" Pege in proge Franc Sal. llupnik. V tretje gre rado, zato se oglašam zopet k predmetu: pege in proge. I. Najprej par pripomb k odgo-voTom g. dr.ja K.a v «> pri Tominšku, priznavam, da sem grešil; kdor pa priznava svoje napake, se je tudi že poboljšal. II. Popolnoma se pa strinjam z g. cm. dr.jem, da slovnica ni izčrpala vseh mogočih slučajev. Iz lastno skušnje vem, da puš^a človeka v marsikaterih slučajih na cedilu. Zato se pa objavljajo od časa do časa v revijah pa tudi dnevnikih («Kritika». «Zvon»; «Slo-venec», «Narodni dnevnik») razprave in razpravice, s katerimi so slovnica nekako izpopolnjuje. Recimo, da bi bil jaz vse napake, ki mi jih očita g. dr. K., v resnici v svojih člankih zagrešil, vprašam, ali so se zmanjšale rarli teh očitkov pravopisne in slovniške netočnosti v njegovi knjigi, ali so se radi mojih grehov njegovi izbrisali? Poudarjam pa, da leže listi tako rekoč na mizi le do rlruge, novejše številke, medtem ko so knjige na razpolago čitajočemu občinstvu leta in leta, zato pa treba prav posebno-paziti na jezik in pisavo v knjigak, s čimer pa nikakor ne trdim, da ne smemo zahtevati pravilne slovenščine v listih, kjer marsikatero napako le odpuščamo, upoštevajoč naglo in siino delo urednikov. Naj mi verjame g. dr. K., da sem bral njegove odgovore s posebnim užitkom, ker čitam poleg leposlovja najrajši slovnico in slovniške razprave, izjavljam pa ob enem, da se nisem mogel otresti občutka, da mi podtika g. dr. med vrsticami namene, ki jih nisem imel. Hotel sem edino le opozoriti bravce «Edi-nosti» na nekatere pege in proge, da bi se te ne ponavljale. Će sem pa s pegami razžalil g.a dr.ja, naj mi oprosti! Tudi brez njegovega nasveta, naj se učim slovenske slovnice, bom nadaljeval svoje študije, saj priznavam brez pridržka, da je še dolga in težavna moja pot do popolnega znanja slovenske slovnice. Na Romunskem Naučni minister je sklenil a založbo «Casa Scoalelor» v Bukarešti dogovor, po katerem prevzame država izvodov vseh novejših knjig boljših rumunr skih pisateljev in jih odda ljudskim knjižnicam. Nova bolezen? Šestnajstletnemu učencu trgovske šole iz Tholey-a, Klausu Nieder-u, ki obiskuje šolo v Neunkirchnu, se je nenadoma na poti v šolo omračil um. Dijak, velik, močan mladenič, je bil mahoma brez cilja. V Ober-steinu so ga zaprli. Kmalu so se pa prepričali, da je bolan. Izgubil je popolnoma spomin. Ko so ga peljali v bolnišnico, je vso pot spal. Domneva se, da je to nov slučaj možganske hripe. Papir iz slame. Zedinjene države in Kanada imata velike količine slame. Doslej se je izdeloval iz slame samo trd, debel ovojni papir. Preti kratkim ^e je pa posrečilo Francozu De Vaine-ju izdelati iz slame dober časopisni papir. Ta papir je nekoliko bolj siv kakor navadni papir. V Kanadi se že gradi sedaj velika tovarna, ki bo izdelovala papir za časopise iz slame. Če se pomisli, koMke množine gredo v Severni Ameriki sh-mo za časopise, koliko gozdov s« uničuje leto za letom samo v ta namen potem je nova iznajdba izredne važnosti. Tvrilka H. PEfRIČ u eostolil priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in sr«brnih predmetov in raznovrsin u daril. Zaloga originalnih SiraJcth strojev «Sin-Žer». Prodaja tudi na obroke. Pock v vezenj« brezplačno. (i35) L?.«r^nt Pnccetli (Vilin Mar'a) R'lio -Gorica (prej v Parizu 39 Fuc P-s j*1) Hre? opertclje in bfjtc In zimo* r jo Chl Š ki so poskušali v.«a bre^n: j.e. ii -.r^d-j-t'. a, z.'pct ^riJo-bitt sluh, uč n-kovitem raOinti: ušesna proteza, ki jc usp?h dolgoletnih In t- iid.t-p inili zr»-> nih raziskovanj proti glunosti, šibkemu Aiunu m brcncanju. Interesenti se tahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega j^etiali.f.i za uiesno protezo, I aurenta Pucc^tti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokaral t.* novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 16 v: Trst, torek 18. in sredo 19. januari*. Holel Vanoli, Piazza U ita. Gorica, Četrtek 20. januarja, via Gar-baldi 10. (163) Pr3€>r.o prodate [ KROMf, QOLDINA*JE ZLATO in Z&ZS&O obiičite zlatarno 11 ] Srpnigm v tostjj, I Sltn Via Mazsini M. -13 kjtr dobite najvišje cene. - Kupujem listke me»tne zastav ja'nfce. Podpisana naznanja, da je z dnem 5. januarja t. 1. določena cena za na L 1.60 liter na drobno. Za pre- prodajalce posebni popusti. 0#1krvana mlefcarra V. Cominotti Trst (5) VIo D. PC!!Gtt! Šf. a 152 Zobozdrafnik v u Dr. SflRDOC 0. ordinira v TRSTU Via M. R. Ircimani šf. 16. lii. (prej Via S. Oi vdnni) Od 9-12 in od 3-7 no Tržaška posojilnim m m registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni liiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za Čekovni promet, ter j h obrestuje po 4% 4 večje In stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpolago varsoitai celice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 26-67. 113 najstarejši slov. denarni zavod