Bog blagcsJovi z obilnim sadom sjegov tnid. Ne ubijajte kmetu Ijubezni do zenalje, ne ovirajmo ga vsi gtupaj in ne jemljimo mu ygega z direktnimi ali iadirektnimi davki. Pri delu Govor našega^peslaaioa v proraeimski ra^pravi. V pretfčenem tedna je p^edložll finančni >in jelunaj bo enakovreden državljan, eaakom!n!ster narodnemn predst&vništvu zakonsko |rreden člaa naše gccijalne družbe. Temelj |e pirdlogo o dovolitvi kredita za mesec april za )države in družbe; ohranit« ga, oki^pite ga, rnlnv in izredne potrebšžine države SHS. V ;ker stem okrepite skupno domovino, aami aeba imeir; VLS» kot člaa jugoslovanBkega kluba in naše finance". je govcril poslaaec Iyaa Ves^njak, ki je pov darjal, da govori v imeau kluba, čigar člani pripadajo otracki, ki zastopa široke plasti naiega naroda z malimi imetji: malo kjmetijatvo, malo obrt, delavgtvo 2 roko, a tudi delavstvo z umom. Izjavil je, da v imenu kluba gprej me proračunsko predlogo v celoti, vendar ji mora pridjati nekaj resnih? odločnih pripoajb. Razložil ia povdarjal je naža stališče proti militarizma, govoril 0 podpori invalidov in sirot, potegoval se za zahteve našega nradiiitva in de!avstva. Lepi m pomembni so tudi odstavki, kjer govori o prshrani w. v obveznem socia'nem zavarovanju za starost in one- moglost vaeh manj premcžnih slojev. Ž&Iibog nimamo dovolj prostora, da bi ta govor i»ašega zaitopnika objavili v celoti, zato podamo tukaj aamo odstavek, kjer popigaje polcžaj našega kmeta. BPremi6ni in aepreoii^ni kapital našega kmeta se je silco iziuaDJial in oslabil, 8 tem seveda pa tudi davčna sila Edino dobro, kar j« priaesla zadnja doba. je formaloa razdolžitev našega kmetijstva v zadnjlh letih. V razsulu ao kmečki don&ovi, obrabljeno, polomljeno je kmetovo oiod.e. PrimRujkaje gtraSuo živine V8led krutih birokratskih avstrijskih rekvlziiij. Posebno goveje živiD« ni. Tudi dobrih Človeških delavnih gil primanjknje. PjrimaDJkuje hlev skih in umetnih guojii. Na§a zemlja zahteva veliko in težkega intensivnega dela; kajti če kje na avetu, yelja in se pozna posebno pri cas kletev nad Adamom in Djegovimi sfnov?, da jim bo zemlja rodila trnje in osat. Pri takšnlh odnoiajih pa b§ dela do gedij prf nag od strani davčnih oblaati Se po polnoma po starcm aatinu, kakor ga je ustva rila in utrdila več kot preveč starokopitoa avstrijgka »irokracia pred gvetovno vojgko. jTako 86 ]e n. pr. v unojem (ptuj«kcm — op r nredniitva) okraju naložl Da novo ali v pre težni večloi zvišal do caravnoat neverjetne vifiine <rw»"bQodohodcfD8ki •'? k t»Vorekoč brez vgakega ' ^iai^vaoja za de^ui Omotni kme ijtov poiožaj. u • f'»i, to ni prava pot! Za branimo tol ^co hočete, da bomo imeli cen "!in obilcn kruh, pomagajte kmetu 1 novioai lnfjvesticijami, omogočiti mu preureditev njego1 vega obrnta ia izpopolnitev z nfvim goapo darskim orodjnn. Daje kmetu možaost, da lahko kruh pridela. Saj on to tako rad atori, " ker Ijubi svojo iemljo, ljubi delo, je veael, aku i 1