Kaj je novega? Smrt g. nadžupnika in dekana. Iz Vuzenice smo preIjeli žalostno vest, da je preminul v nedeljo, dne 10. t. m., tamosnji nadžupnik, dekan in duhovmi svetnik Štef. Pivec. Rajni je bil rojen v Laporju dne 19. julija 1863. Študije je dokončal v Mariboru, kjer je bil tudi posvečen dne 11. julija 1889. Shižboval je kot kaplan na: Pilštajrra, v Zetalah, Recici ob Savinji (kjer je bil tudi provizor) ter v Škalah. Prišel je za župnika v Podčetrtek dne 14. novembra 1909 in ostal tamkaj do leta 1917, ko je bil imenovan za nadžupnika in dekana v Vuzenieo. Blagopokojni je bil gorec duhovnik, ki se je veliko trudil v pastirsiki službi za lepoto hiše ibožje. Znaa je bil kot strokovnjak v glasbi. Po župnijah, kjer je službovail, je ustanavljal pevska društva ter vodil z veliko vnemo že obstoječe pevske zbore. Med duhovnkni sobrati je bil znan kot dober tovariš, verno naše Ijudstvo ga bo ohranilo v najboljšem spominu, ker mu ]e utrjeval s pravo duhovniško gorečnostjo verske svetinje v cerkvi, zunaj cerkve pa mu budil ljubezen in zanimanje do ]epe pesmi. Po svoji naravi je bil vesel, prijazen ter močne postave. Zadnjo nedeljo je še opravil službo božjo pri vuzeniški podružni cerkvi. Na povratku je rekel spremljevaicem, maj odidejo naprej, ker njemu ni prav dobro. Ko ga le ni bilo za njimi, so šli pogledat ia ga našli mrtvega — zadetega od kapi. Pogreb se je vršil v sredo ob 8. uri predpoldne v Vuzenici. Ostani ohranjen blagemu g. nadžupnikii trajino oasten ter hvaležen spomin med duhovnimi sobrati in vernim ljudstvom! Sklepni izpit na celjski orglarski šoli, ki se je vršil v torek, dne 5. t. m., je pokazal lep uspeh, ki so ga gojenci dosegli na tej šoli. Izpit je pred č. g. opatom Petrom Jurakom kot od kn.-šk. ordinarijata imenovanLm komisarjem polagaio osem gojencev, ki so lepo odgovarjali na vprasanja iz glasbene teorije in v vsem pokazali, da so v šoli pridobili dobeir temelj za nadaljnjo glasbeno izobrazbo in za uspešno delo na cerkvenem koru. Ob koncu izpita je z lepim nagovorom nagovoril absolvente c. g. opat in jih opozarjal na lepoto njih poklica. Vodja šole g. Bervar se je ob zaključku zahvalil g. opatu za naMonjenost m tudi za denarno podporo, ki jo g. opat nudi loli. Nova železniška zveza Rogatec—Krapina. V torek, dne 5. t. m., se je vršila pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, oddelek za gradbo prog, ofertalna licitacija za zgTadbo te 16 km dolge proge. Gradbeni stroški so proračunani na 30,000.000 Din. Licitacije se je udeležilo sedem tvrdk, med temi tudi dve iz Slovenije in sicer: Gradbeiio podjetje inž. DdMč m drug ter »Obnova«, oba iz Ljubljane. Delo je končno izlicitirala tvrdka »Progres« iz Sarajeva za skupno svoto 24,100.000 Din. Z delom se bo pričelo že dne 1. avgusta i. 1. ter mora biti tekom 15 mesecev dovršeno. Za Slovensko Štajersko velevažna proga bo dogotovljena do 1. decembra 1928. Neurje s točo. V pondeljek, dne 4. t. m., zveder okrog pol sedmih je zadela Žalec zopet že tretjič zelo huda nesreča. Toča nam je pobila skoraj vse. Hmelj, edrai glavni naš dohodek, fižol, koruza, žito, sploh vse, kar je dosegla. Najhujše je prizadeto poJje okrog vasi Vrbje. Pokonci stoje same gole hmeljevke z golimi trtami. Koruza je uničena, ravno tako tudi fižol, žito leži po njivah omlačeno. Poglcd je tako žalosten, da je obupati. Toča je padala skoraj 15 minut nepretrgoma, d^bela kakor orehi. Po njivah je ležala toca nad štiri pr&te na debelo. Nekaterim posestnikom so poljski pridelki docela uničeni. Zato se merodajne oblasti, posebno oblastni posilanec Kranjc, nujno prosijo, da posrediijejo za odpis zemlpkega davka. Pomoto v tetmd na naslovail strani damasktjega lisla smo <>i*azili prepomo ko je bil aM že izfekam Letnica t»i ee seveda roorala praviilino glasiiti 1927, ne pa 1919. Jakob Canjkar — osemdesefletnik. V soboto, dne 16. juiija, obhaja Jafeob Canjkar, žujmik v Središču ob Dravi, svojo osemdesetletBlco. Ob tej priliki mu bodi posvečeno teh par vrstic Na kratko si ^glejmo njegovo življenje La delovanje. J-alcob Gmjkar se je irodil v Savcih v župniji Sv. Tomaža pri Ormožu dne 1& juUja 1847. Bogoslovske studije js dovr&il v Jdariboru in. >bil leta 1871 kot tretjelefaik posvečen v jBalnika. Po končariih študijah je služboval na več župnijah. Kot kaplan je služboval pri Veliki Nedelji, pri.;Sv. Janžu na Dravskem polju, pri Sv. Masku niže Ptuja, kjer je shažboval-&o 28. avgusta 1876. Od Sv. Marka je odeel v Ruše, ¦kjeir je služboval do 1. julija 1877. Takrat so ga poaSali za pirovizoatia k Gornji -Šv. Kungoti. Še istega leta st. je vrnil y Rušein. dne 9, oktobra i. 1. je odšel v Poljeane. Njegovi žadnji kaplanski inesti eta še bili Svečina in Kapela pri Radgoni, dase 1. inaja 1884 ije pršel v Ormož za proviaorja, kjer je vvštopil v križniški red ter 1, julija 1885 postal.župnik. Z 9. jčimarjem 1. 1&95 je nastpfjil središko žup nijo, kjer Se župnikuje sedaj. CanjkarjevoEupnikovanje v Središou ostane zaameniito v zgodovini ©rediške župniji*, ker se je za njegovega casa leta 1908 im 1909 prenovila in pm*eoala &pna cerkev. Sicer >je že na pnezidavo župne cerkve mislil psrejšnji župnitk Skuh&la, a stvarjje skoraj popolnooia zaspala, šeie g. Camjkar jo je požrvil. Kljub obilnemu.tielu in visoki starosli je g.ižupnik d»idanes vedno čil in ždrav. Sedaj že 33. leto župmkuje v Središeu. Leta 1921 je ©bhajal SOletriieo mašinišitva. Sam je vedno skromen v svojem živJjenju, & točenv uradniških -pošlih. Mi mu eestitamo ob njegovi »semdeaetletnifei in mu želimo, naj ga Ijubi Bs*g da še dolgo let! »Vzajemnost«} društw) laTattinskih dnJiovnikov, vabi vse- svoje Stane na redni «beni MjOt, ki se ibo vršil dne 21. t. m., ob 10. iiri draznik %a našo ljutomersko župnijo, Iko bomo pro&tevili svoijega slavnega rojaka, ki je dika in ponos ne samo naše iare, ampak celega slovenskega naixyda isploh. Ta nai v©liksi>. uceniak je. pokazal vsemu svetu, Qa je v matem slovenskem narodu dovolj sile in moči, da m zapisan smrti, saj je tudi oaš Miklošič bil mož kot izrno fclen in zdrav. Bil je sin matere Slovenije, katere ime je zanesel širom sf\?eta. On je rodt>viten trs naših goric, kl je dai živiljenje in ra&t neifevilnim mladikam. In narod, ki šma iteke može, ki so toliko prispevali za kultu.ro, tak narod ima dane vse pogoje za toujno rast in procvit. Ves kulfhiren svet časti in slavi našega vellka^na in sramotno bi bite za na«, ako b! nas drugi asarodi morali učiti in opominjati, da šiavimo svoje zaslužne može, da v resiiici »sinovi slave smo«. Zato mora ves slovenski stiarod prispevati, da dostojno proslavi svojega velikega ikultumega delavca in se v tSbitoiein številfu udeleži te proslave, fco so mu bo odkrila spoamnska p5oš&i na rojstnd hla v Radomexščaiku štev. 11 pri 14urt<«n«ru. Proglasitev trga Ljutomer z& mesto. Dne 23. in 24. juMja 1.1. pposlavimo proglasitev trga Ljtftonier za mesto na slevesen aiačin. V soboto dne 23. t. m., je predvidena ilujnimacija vseh biš in bakljada. V nedeljo, dne 24. julija, se zberejo vsa Ijutomerska drustva ob pol 9. uri predpoldne pred obcinsko hišo. Po slavnostni seji občinskega odbora ee precita po primemih govorih dekret o proglasitvi trga lijutomera za mesto. Popoldne se vrši v Seršenovem logu velika Ijudska ve&elica z raznimi šotori, igrami, jpetjem in ^odbo itd. Nova maša v Ljiftomeru. V nedeljo, dne 3. t. m.,^ je tulcaj opcravil prvo sv. daritev novomašnrk franciškan č. g. p. Karol Dljak, sin uglednega mesčana g. Frica Dijaka. Našc najiskrenejše častitke! — Pri poslovilni večerji dne 6. VI. so ;se aavedni Tideleženci spomnili tudi naše dijaške kuhinje v Mariboru ter ije nabrala primicijantova sestra Lizika ekromen znesek 203.10 Din. Bog plaoaj vsem darovalcem! Sestanek žandarmeriiskih vpokojencev v Ptuju. V ncdeljo, dne 10. t. m., dopoldne se }e vršil v gostilniskih proetorih g. Čeha seštanetk žandarmerijskih txl, ko sreča v Št. Pavlu v državi JMint- zota patca Bajeca. Ta ga pregovori, da poskusi na šentjanž- »kem vseačiliiš&i in mu reče: »Skušaj se uoiti, toda težko boš kedaij duhovmik. Ako ne bo šlo, si za brata še vedno lahko.* F-aait je ubogal, poizkusil in šlo je! Benediktinec p ^postal. Vzjdrževal se Je večinoma sam, deloma so ga pod- pirali raziii' dobrotniki. Solze so tekle ob slovesni novi sv. fiiaši in zlasti njegov-i sodelavci v tovaroah se niso zamogii aiačuditi, da je eden njihovih tovarišev dospeil do oltarja.- "Nekateri se dejali, da "bi prej pričakovali smrt, kakor kaj takega. Res, trnjeva «o bila pota našega novomašnika, pisedno so se sešla ob oltarju. Zato pa sedaj, ko je prva glo* rija izpeta, iskreno želrmo, da bi Ijubi Bog tem obilnejše •blagoslavljal trude novega delavca v svojem vinogradu! jBog daj še veliko driugira t, največjo srčnostjo doseci podo- ben cilj! Požaf v Topovljah pri Braslovčah. Nenadoma je izbrulmil požar daae 5. t. m. ter upepelil gospodarsko poslopje po-sestniku Ivanu Serodner in drvarnico, shrambo z gospodarskiimi stroiii in orodjem posestmici Mariji Ortl. Zahvala gre požrtvovalnim sosedom in bližnjim Ijudem, ki so bili takoj na licu mesta ter rešili živino in kar se je rešiti dalo. Gasilnim društvom iz Trnave—Sv. Rupert, Kamenče —Glinje, Braslovč in Polzele, ki so lokalizirala ogenj teprepreciia nevamost za druga poslopja, gre topla zahvala, kajti lahko bi postala cela vas eno samo pogorišoe. Pohvalno je treba tudi omeniti braslovškega župana g. Omladiča, ki je prihiteil takoj na lioe nesreče ter s svojim delom in nadzomo besedo veliko pripomogel, da se je požar omejil. Ogenj se sumi, da ije Dsanetil mepremi&lijeiii alkohol s — cigareto! Štiri vole je našel. V torek, dne 5. t. m., je prignal po cesti proti glavnemu mostu v Marilboru gonjač Franc RoEenberger štiri vole ter jih kar oddal službujočemu stražmiku, rekoč, da jih je našel na cesti blizu Ptuja. Stražuik _e vole spravil v Mev v gostikii Nendl na Tržaški cesti. Kaaneje se je ugotovilo, da ®o voli iast neznanega moža, Iki je bM v bližini Št. Janža naipaden ter je pobegnil, pustiv či živino na cesti. Tat v ženski obleki. Celjski orožniki so prijeli tujemu imetju zelo nevarnega, 40 let starega Matevža Ahaja iz Verhovelj v konjiškem okraju. Ahaj je bil uslužben pri lesmem trgovcu H. v Cretu ipri Celju in je tekom lanskega in letošnjega leta izvršil vec drznih tatvin obleke in perila v skupni vrednosti 12.640 DLn. Sredi meseca junija lanskega leta se je splazil po lestvi skozi odprto okno apalne sobe, kjer sta spali dve Merki posestnika Franca Dorna v Zagradu pri Celju. Iz nezaklenjeiiih omar spečih deklet jo nemoteno ukradel razno žensko obleko in perilo. — V Zavodni isi je lansko leto ponoci prilastil iz zaklenjene pralnice več kosov ženskega perila, ki je bilo last Amalije Tominc. — Nekega dne je popival Ahaj v Zagradu pri gostiliničarki Mariji Krašovec. Da bi si ceho vrnil, ji je ukradel spodnje krilo, ki se je isušilo na vrtu. — V noei na dne 30. junija pa je Ahaj pogledal iskozi podstrešno okno hiše Fr. Mravljaka v Zagradu in pokradel razno moško in otroško oibleko. Tudi posteljna oprema mu je prišla prav. Radi to se je bil oglasil pri trgoveu Maksu Plavcu v Gaberju. — Ahaj je dober igralec in se :je ponašal vedno kot čednost in ipoštenosi: isama. Ljudje v celjski okolici so ga todi za takega smatrali. To nasemljetio čednost pa je izdala njegova ženska obleka, ki si jo je bil oblekel, da M nepoznan lažje šal ipo svojein tatinskem poslu. — Aretirani Ahaj je seveda to dejanje trdovraino tajil in je celo rekel, da je okradeni F. Donn njegov prijatelj, sarno tikata se še ne. Pri Ahaju so našli preeej ženske obleke, katero so lastnice dcbile že deiloma povrnjeno, deloma pa se iza nje še ne ve. Žile si je prerezal. Friderik Presinger v Lisoah pri Celju je hotel v pondeljek, dne 4. t. m., izvršiti saimoumor s tem, da si je prerezal z britvijo žile na levi roki in se je močoo ranill. Napravil je to v duševni zmedeaiosti. Že popoldan istega dne je namrec Presinger norel okoli svojt: ihiše v Liscah. V bližini hiše je napravil ogenj in nanj je hotel znositi pohištvo iz svojega stanovanja. Ko so mu domaeini to branili, jih je skoro pofoil. Presingerja so oddali v bolnico. Pad brzovlak radi bede in zapuščenosti. Dne 6. julija ipopoldne je postajal ob železniški progi v Brežicah star, čedno o^blečen moški, ki je vzbujal pozornost s svojira čudmim obnašanjem. V marsikom, ki je starčka srecal, se jo vzbudil sum, da se v njegovi notranjositi dogaja nekaj prav usodnega. Opogumili pa so se sami otroci, ki so ga začeli spraševati, čemu hodi ob progi že toliko časa. Mož jim ni odgovarjal, marveč je otroke povpraševal, kdaj da pride brzovlak. Zveoer se je neznanec ©glasii v kolodvorski restavraciji in naprosil natakarioo, da mu napiše razglednico, na kateri je poslal svoji, v Zagrebu poročeni hčerki zadnje pozdrave. Natakarioa, ki mu je razglednica pisala, ga je pač gledala nekam čudno, vendar mu je istorila željemo uslugo. Dne 7. julija zjutraj na vse zgodaj se je neznanec zopet pojavil na progi par sto metrov od kolodvora. Bilo je okrog 6. ure, ko prihaja beograjski brzovlak. Čim ge lokomotiva pridrvela blizu, se je tujec nagloma okrenil in se vrgel na progo. Vlak je hitel naprej na kolodvor z oikrvavljenimi kolesi. Tujec pa je obležal ob progi z odrezano glavo in desno nogo. Kakor se je ugotovilo iz najdenih doikuTneTitov, je nearecnik 751etni železostrugar Jeraej Žargi, ki je ©tanovail v Ljubljani na Poljanski cesti 15. Bil je nad 50 let usliižben kot železositrugar v Strojnih tovarnah din livarnah v Ljubljani, zapusca troje odraslib. otrok. Samoumor ali nesreča v valovih Save. Južno od Dobove, tam, kjer dela Sava koleno, je tisti kraj, kjer vrže ta reka iz sebe svoje vsakoletne žrtve. Tako je pretekli petek dne 8. julija 1.1., našel domačin iz vasi Mihalovec na produ utopljeno žensko truplo. Ženska je bila videti stara 40—50 let. Oblečena je bila v vsakdanjo, precej revno obleko. Na truplu, kakor tudi na obleki ni bilo videti nikakih znakov nasilme smrti. Utopljenka ni imela pri sebi, razen Klatih uhanov, ničesar, po čemer bi se jo moglo spoznati. Glas o najdenem truplu se je hitro razširil po Mižnjih vaseh. Že v soboto je prišel imed drugimi gledat utopljenko tudi J. Jazbec, posestnik iz Zakota pri Brežicah. Gnala ga je slutnja in' ni ©e 'motil': v utopljeni je spoznal svojo ženo Marijo, ki imu je bila pred dvema dnevoma iz neznanega vzroka izgiinila od doma. Pokojnica je bila včasih zelo otožna in je bržkone v hipni zmedenosti skočila v iSavo ter končala na tako žalosten način svoje življenje. Gadji pik. Pretekli torek, dne 28. junija, je 301etna Marija Vidovič, posestniška bči v Gradnjah ipri Kostanjcvici na Dofenjskem šla popoldne v pol ure od doma oddaljeni gozd ter brala tam jagode. Hipoma je nehote stopila na gada, ki ise je solncil. Strupena žival je pioila Vidovičevo nad gležnjem desne noge. Vsled straihu iin bolečin si Vidovičeva ni mogla ibogve kaj pomagati in je šele po dveh urah prišla domov. Doma je povedala, da 'jo je pičil gad. Namesto da :bi ,poiskali takoj zdravmiško pomoč, so ji domači zdravili že zatekajooo se nogo z obkladki. Šele tretji dan, ko je cela desna noga preko stegna siino močno zati;kla, so jo pripeliali v ijavno bokiišnioo v Brežice. Vsled zastrupljenja krvi in radi izanemarjenja takojšnje zdravniske pomoči je >bilo stanje Viidovičeve izelo nevamo. Ker je letos vsl&d vročine gadja zalega izelo ištevilna, opozarjarao vse, da pri morebitnem piku kače takoj iščejo zdravniško pomoc. Strašen roparski umor. V Subotici se je izgodil te dni strašen umor, ki (je toiliiko grozne'jši, ker ga je izvršil komaj 191etni mladenič. Na Vidov dan srta šla 161etaii Dušan Grbič in 191etni Štefan KelleT igrat nogomet na neki travnik. Med igro je Grbič prijatelju povedal, da ima pri sebi 1700 Din, ker imora nekaj kupiiti za očeta. V Kellerju se je vzbudil pohlep. Zvabil je svojega prijatelja k nekemu vodaajaku, tam sel za njim, ga naskoSil, pahn.il v vodo in mu toliko časa držal glavo pod vodo, da Grbič ni dal moJbenega znamenja življenja več od sebe. Potem je trupilo izvlekel in ga oropal. Žalidarmerija je moriloa našla in le-ta je cinično smeje priznal in popisal ves dogodek. Pač najpopolnejša propalica! Najstarejši človek Slovenije bo gotovo 1021etni Steiner iz Št. Ilja v Slov. gor., ki živi pni svoji hčeri, obmejni posestnici. Dolgo svoje živiljenje je prebil starček kot poljedelski delavec. Do nedavmo je še opravljal tudi razna težka dela, sedaj ga pa vid naglo zapušča, da se le bolj ukvarja v hiši in pestuje otroke. Mož je že praded. Hči njegova je stara 72 let, najstarejši njegov vnuk 48 let, pravnuk 22 let in preko enega leta ima že prapravnuka. V Bosni gorijo gozdovi. Vsled strašne suše grozi letos Bosni velika nevannost od gozdnili požarov. Zadnje dni so priceli na več krajih goreti gozdovi in poižari zavzemajo vedno vecji obseg. Prvi požar se je pojavil v okolici Stambuličiča. Zgorela je ogromna množina lesa in tudi več žag. Požar skušajo omejiti vojaški oddelki, toda veter onemogoča vsak poskus. — Še večji je požar, ki je nastal na žagi tvrdke Ugar v Han-Kramu. Kar v nekaj minutah so bile vse žage, vsa skladišča lesa, vse hiše v Han-Kramu v plameira. Novozgrajena šola je zgorela. Vsled burje se je požar razširil tudi na okoliške gozdove, ki so se vsi izprema- nili v ogroiono ognjeno morje. Mvjacina beži in se skriva med domaoo živino, ki jo gonijo lastniild v obupnem begu pred ognjem. Prebivalstvo je v obupu. V Haa-Kramu '^ ostalo kakih 150 rodbin brez strehe. Škoda se samo v tem kraju ceni na 50 mil. Ddn. Vojaštvo dela z vsemi močmi, pa vsled vetra požara ni mogoče omejiti. Nasprotno. Vetrovi razmašajo zublje na wse strani in daljave, da je začel goreti tudi kraljev lovski revir v Han-Pijesku. Tu je požar zaht^val tudi človeske žrtve. Izginilo je več kmetov in drvarjev, ki so bili v gozdovih. — Razen teh dveh je v Bosni še oela vrsta požarov. V vasi Gornji Podoviči je zacel goreti gozd! Mijašič. Požar je nastal na vec mestih naenkrat in se širi s silovito hitrostjo. Blizu Sarajeva gore gozdovi Vučji lug?. Sokolovič in Duboki Potok. V predelu Vijenac Ravne Planine pri Palu so oele ogronme gozdne plasti v plamenili. Južn<>zapadno od Rogatice že tri dni gorijo gozdovi. Pri Tarčinu so se vneli gozdovi, ki jih ima v eksploataciji tvrdka »Jela«. V,si 'požari se širijo. Nobena pomoc ne izda. Lokaliziranje je nemogoče. — V Turbetu je požar unicil velik gozd. Skode je 5 milijonov dinarjev. Pri Vrbanji v gozdovih Tesar in Eniševica ,so se pojavili požari tako veliki, da takih. nihče ne pomni. Tisoc vojakov je šlo ina pomoč iii posrečilo se je požar lokalizirati. Strokovnjaki cenijo škodo, ki so jo doslej povzročili požari, na 200 milijonov Dim. Na stotine družin, zlasti gozdnih delavoev, je vsled te nesnece ob kruh. Strašno neurje v Nemžiji. Na Saškem v Nemciji je divjala v nooi od 8. na 9. julija strahovita nevihta, kakoršne v ondotnih krajih nihče ne pomni. Neurje je razsajalo v celi strahoti nad Rudogorjem in Krkonoši. Že sedaj je po poročilih zahtevala katastrofa 90 človeških žrtev, konečno stevilo žrtev >pa še ni ugotovljeno, ker iso povečini vse brzo javne zveze pretrgane in prometne zveze prekimjene. Motl silovitim viharjem se je utrgal oblak in silne množine vode so v naglici zalile doline ter številne vasi zagrnile z valovi. Voda je odnesla skoro vise mostove, podrla telefonske napeljave in železniške nasipe, tako da na mnogih krajlh vise tračnice v zraku. V krajih pod Rudogorjem je voda 2& hiš popolnoma odnesla. 0 prebivalcih ni nobenega sledu. Med prebivalstvom je zavladala povsod nepopisna panika. V silneLtn strahu m plezali na drevesa, toda voda ]e narastla in valovi so jih odnesli s seboj. Koliko ljudi je pri teni utonilo, še ni mogoče ugotoviti. Na pašnikih je utonila tuJI iživina, katere ni bilo več mogoče odgnati. Na poljih, ki so vsa zasuta z iblatom, ležijo razvaline podrtih poslopij, moil podrtimi vasmi pa ležijo človeska trapla. Ik Gottleuba javIja županstvo, da je tam mrtvih. devet ©seb in so porušene štiri hiše. V Wesensteinu je bilo sest Sloveških žrtev, veliko oseb pa je pogrešanih. Na mnogih krajih še sedaj stoji voda do hlšnih streli. V bližini kraja Glashiitte je voda zagrnila z valovi osebni vlak in udrla v kupeje. Potniki so se dolgo časa nahajali v simrtiii nevamosti. Železniska proga med Altenbergom in Grossgothe je deloma ponišena. Veliko poslopij so vodne imase izpodkopale in je pričakovati vsak ]čas, da se poderejo. Škoda pre&ega že sedaj 3 milijone mark. Voda še sedaj stoji ponekod tri metre visoko. — Težke nesreoe, ki jih je povzroeila nevihta in veliko število smrtnih žrtev, je pripisovati temUj da je prebivalstvo misliilo, da je najhujše že preslo, ker je dežni vihar že prenchal, ko so okrog polmoči nenadoma pridrveli glavni navall vode iz obeh gorskih potokov in s silovitim bobnenjem začeli rušiti hiše. Prebivalstvo je bilo že v po&teljah in vsled tega je vecina mrtvih trupeil, katera danes odkrivajo, brez obleke. Vseh smrtnih sluoajev je nad 200. Škode pa še ni mogoče to&no proučiti. — Tudi s oeško-saškega obmejnega ozemlja javljajo o težkih neurjih. Posebno v krajih Bodenbach in Bodenbachfeld je divjala silna nevihta. Ljudje niso mogli vec oditi iz hiš in so zlezli na strehe, odkjer so jih reševali gasilci. V Bodenbachu je voda zalila ce&te iir stanovanja v parterju. Podrla je tudi most in gasilci so mo- anali vodo napeljevati, da je odtekata v jLabo. V Kanigswaldu in Eulaiiu je voda odplavila mnogo hiš. V T&plitz-Schonau je istotako povzrocena velika škoda. V božjepotem kraju Maria Schon so si prebivaloi koimaj še rešili življenje. Dražba konkurzne imovine v Šmarju pri Jelšah. Po sklepu odbora upnikov v konkurzni stvari Kmetiijskega iu fkonzumnega društva v Šmarju pri Jelšah ise dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne in eventuelno naslednje dni v poslovnlh prostonih prezadolženca vnši skupno ali nadrobno javna eodna dražba tirjatev, manufaMurnega, špecerijskega in drugega blaga ter oprave. Ogled in dražbeni pogoji so na razpolago pri upravniku konkurza. Najmanjši ponudek je ena tretjina, oziroma 60% nominalne, oziroma sodne cenilne vrednosti. Plačilo takoj, oziroma 10% vadij in ostanck v dveh t&denskih obrojfih. — Upravnik konkurza: Notar Jakob Kogej v Šmarju.