Dopisi. Dnnaj. (Ormožki dav6ni urad.) Poslanec J. Ž i 6 k a r je stavil v državnem zboru do finan6nega ministra naslednje vprašanje: Sodnijski okraj ormožki šteje po zadnjem Ijudskem štetju 18.409 Slovencev in 583 Nemcev. Vkljub temu uradujeta pri tamkajšnjem dav6nem uradu dva adjunkta, ki slovenš6ine nista zraožna ne v pisavi, ne v govoru. Ondotni davkar in kontrolor znata sicer slovenski govoriti, aslovenski uradovati n e z n a t a. Cela ta četvorica uradnikov pa je zraven tega javna nasprotnica slovenskega naroda; ondotni dav6ni urad je postala nemška trdnjava. Da pa temu nenaravnemu stanju ni kpivo pomanjkanje slovenskih uradnikov, nam dokazuje dejstvo, da je mnogo Slovencev nastavljenih pri dav6nih uradih na Gornjem JŠtajarskem, ki so slovenš6ine veš6i v pisavi in besedi. Njih imena so na razpolago. Podpisani si torej usojajo vprašati Nj. Ekselenco gosp. finan6nega ministra: Ali je voljan, se pou6iti o navedenih razmerah pri c. kr. >dav6nem uradu v Ormožu ? Ali ho6e nakazati deželno Iinan6no ravnateljstvo v Gradcu, da v vseh slovenskih krajih, posebei še v Ormožu, nastavlja dav6ne uradnike, ki so zmožni slovenš6ine v besedi in pisavi? Jos. Ži6kar, Berks, dr. Krek, dr. Ferjan6i6, Vencajz, dr. Zitnik, grof Coronini, Poga6nik, Klai6, Povše, Zore, Pfeifer, Biankini, Bulat, Bor6i6, Vukovi6, Barwinsky, Mandicevski, Karetnicky, Wachnianyn, Peri6. Iz Kozjega. (Resna, pa zadnja b e s e d a.) 2e ve6krat smo v »Slov. Gosp.« povdarjali živo potrebo posojilniee za Kozje in kozjanski okraj. Snovitev posojilnice v Rajrienburgu nas je napotila, da zopet povzdignemo glas in zlasti še zato, ker se nameravata združiti dve župniji kozjanskega okraja: Podsreda in Koprivnica s snujo6o se rajhenburško posojilnico. Omenjeni župniji sta najbližji Kozjega. Spoznavši, da ni pomo6i od bližine, obrnili sta še rajši v daljni Rajhenburg, kar Kozjanom gotovo ne bo delalo 6asti. Posojilnica za Kozje in kozjanski okraj je neobhodno potrebna; saj nima okraj nobenega druzega denarnega zavoda, kakor okrajno hranilnico, katera pa se še ne more vspeti do prave veljave. Vsled tega imaio kozjanski kapitalisti ali bogataši, med njimi tudi narodnjaki, svoj denar vložen drugod, žal da nekateri Slovenci tudi v nemških hranilnicah. Okrajna naša hranilnica je sedaj sicer v slovenskih rokah/; vendar poleg posojilnice ne bi trpela nobene škode. Posojilnica je v Kozjem — še enkrat povdarirao — krvavo potrebna. Zakaj ? Čujte, slovenski rodoljubi! Znan vatn je le predobro oskrbnik kozjanske grajš6ine. Ta tujec je tekom 10 let zelo obogatel v Kozjem. Sedaj izposojuje denar Kozjanom in okoličanom, kateri tako postanejo od njega odvisni. Mnogo naših ljudi je pri njem zadolženih. Zakaj so ravno njemu dolžni? To je pač jasno. Posestnik je v sili, zadregi. Kam se naj obrne? Posojilnice ni, Celje je dale6, s hranilnico tudi ni ni6, ker je ž njo preve6 posla in tudi preve6 stroškov naraste, zlasti pri vknjižbi in izknjižbi, . . . no ? No, sila kola lomi — mora k oskrbniku. Ge je narodnjak, sliši še sicer poprej od oskrbnika par žarkih, navadno se zadere nanj: pojdi h kapelanu, on ti naj da; saj je on vaš bog (dokazov zato, kolikor ho6ete). Kaj si ho6e revež, kakor ponižno poslušati, samo da dobi. I n t o Vam nič ni mar, rojaki kozjanski!? Kaj še Vam potem more sploh svetega biti v narodnih zadevah? 0, da bi se potrudil in žrtvoval kak slovenski strokovnjak n. pr. kak celjski odvetnik, da bi pomagal kozjanskim Slovencem ustanoviti posojilnico. Rojaki! Še jedno 1 Za dober mesec bodo pri nas obcinske volitve! Ako dotlej ne ustanovite posojilnice ter ne oslobodite našega kmeta, ali mu vsaj upanja rešitve ne daste, — imeli boste župana oskrbnika! To \e naša zadnja beseda v tej zadevi. Odslej pa bomo Vam za6eli o6itati hude posledice, ki se bodo rodile vsled Vaše ...! Gornja Radgona. Slovesnost, kakoršno smo obhajali dne 2. decembra 1.1., ie gotovo z veseljem napolnjevala srce vsakega zavednega in zvestega Avstrijanca, a nam Gornjeradgon6anom je prinesla še drugo veselje, zmago nad našim posilinemškim ob6inskim zastopom. Drugokrat se je že poslužil svoje domišljene vsemogo6nosti in dal ukaz, naj se na dan cesarjevega jubileja po hišah razobešajo samo mednarodae zastave. Kaj je neki vzrok tega ukaza? So ti gospodje res tako mednarodnega mišljenja? 0 prijatelji, mislite, da smo Slovenci res taki bedaki, kakor vi mislite, da ne bi znali do 5 šteti! 0, mi že davno vemo, zakaj tako ravnate. Zato ste dali ta ukaz, ker bi se druga6e pokazalo, da je GornjaRadgona slovenska, kajti skoraj na vseh hišah, ki sploh zaslužijo hišno številko, bi plapolale slovenske zastave, nemške pa bi naj bržeje nobene ne bilo, kajti Nemca, ki si ima za 6im irankfurtarico kupiti, imate samo enega, in ta ima c. kr. sodnijo pod svojo streho in zavoljo tega bi mu nikakor ne kazalo, obesiti raz streho izdajalskega znamenja. Vsi drugi pa, ki bi sicer kot odpadniki slovenskega materinega jezika tudi kaj radi frankfurtarice razobesili, si tega ne bi upali, ker jim vest, 6eravno kosmata, vendar vedno očita in pravi, da jedo slovenski kruh, kojega pa bi njim za6elo zmanjkovati, ako bi Slovence gornjeradgonskega okraja o6itno žalili. Za tem grmom ti6i zajec! Ne mednarodnost vaSa je vzrok, da dajete take ukaze, ampak to, ker ho6ete na tak na6in s6 silo zatroti slovenski zna6aj Gornje-Radgone! Zoper ta ukaz smo si, 6eravno v skrajni sili zavoljo pomanjkanja 6asa, oskrbeli Se ob pravem 6asu od c. kr. glavarstva v Ljutomeru izjavo, da gornjeradgonski župan nima praviee braniti nam slovenskih zastav. Zdaj smo bili n a k o n j u, pripravljeni za slu6aj sovražnega napada na naše zastave. V petek zjutraj je vse za6udeno in obenem oveseljeno gledalo slovensko zastavo na stolpu skupne hiše cele slovenske Šentpetrovske župnije in na g. dr. Simoni6evi hiši. (Da so bile cesarske zastave na prvem raestu, tega ni treba omenjati.) Prvi, ki se je nad tem prizorom pohujševal, bil je ob6inski sluga gornjeradgonski. Takoj plane v hiSo nad narodno gospodično, ki oskrbuie hišo, in zahteva, da zastavo v 5 minutah odstrani izpred njegovih razžaljenih o6i. Ko je njegova jeza vskipela do vrhunca, pokazala se mu je izjava c. kr. okrajn. glavarstva na župana, in ta mu je vzela bridko orožje ob6inskega ukaza iz rok. Kar je sedaj sledilo, o "tem raje mol6imo. Ob6inski sluga pa je od 2. decembra naprej oproš6en, paziti na slovenske zastave in ukazovati, da se odstranijo. Zopet mu je olajSana služba! Ti iraaš torej odslej pravico skrbeti za red, kadar mestni lakini tmpajo svetilnice po naših ulicah, kadar se pijani lantje pri cerkvi tepejo in s kamenjem zadevajo, da na dale6 okrog nihče ni življenja varen, vse te pravice imaš v gornjeradgonski ob6ini, a slovenskih zastav odstranjati, nimaš ve6 pravice, in ako bi ti jo kdo dal izmed tvojih predpostavljenih, bodi vam vsem zažugano z najnovejšim ukazom. Mislimo, da smo dali danes ob6inskemu slugi dovolj instrukcij!