ekonomsko ogledalo september 2009, št. 9, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 9 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Lejla Fajić (Aktualno - Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009); mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, dr. Metka Stare, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Matevž Hribernik (Mednarodni kazalniki konkurenčnosti slovenskega gospodarstva); Janja Pečar (Zaposlenost in brezposelnost po regijah); mag.Tanja Čelebič (Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič Tisk: Tiskarna Present Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno- Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009 ...........................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................18 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Izbrane teme..................................................................................................................................................23 Mednarodni kazalniki konkurenčnosti slovenskega gospodarstva...............................................................................25 Zaposlenost in brezposelnost po regijah...................................................................................................................................25 Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje............................................................................................................................27 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Okvirji Okvir 1: Storitvena menjava v prvi polovici leta 2009................................................................................................9 Okvir 2: Gradbena aktivnost v Sloveniji in v EU.........................................................................................................12 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Ekonomsko ogledalo, september 2009 3 Aktualno Aktualno - Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009 Mednarodna finančna in gospodarska kriza ter v manjši meri pričakovano ohlajanje na področju investicij v infrastrukturo bosta raven gospodarske aktivnosti v Sloveniji letos znižala predvidoma za 7,3 %. Upad gospodarske aktivnosti v letu 2009je ob veliki vpetosti slovenskega gospodarstva v mednarodne trgovinske tokove predvsem posledica močnega upada izvoza blaga in storitev, ki se bo letos realno skrčil za skoraj 18 %. Upadu tujih in postopno domačih naročil je z zmanjševanjem obsega proizvodnje in upadanjem izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti sledil tudi upad investicij v stroje in opremo. Težave pri financiranju so poglobile tudi sicer pričakovano umirjanje investicij, predvsem v infrastrukturo, tako da bo obseg investicij v osnovna sredstva letos predvidoma nižji za 21 %. Takšne makroekonomske razmere prinašajo tudi povečana tveganja za izgubo zaposlitve in posledično dohodkov od dela, na kar se gospodinjstva odzivajo z večjim previdnostnim varčevanjem in manjšo potrošnjo. Letos naj bi znižala svoje izdatke za potrošnjo za 2,0 %. Po pričakovanjih se bo ob delovanju avtomatičnih fiskalnih stabilizatorjev, visoki rasti sredstev za zaposlene ter lanskih in letošnjih vplivih ukrepov fiskalne politike za 3,2 % okrepila le državna potrošnja. Po treh letih rasti bo letos k padcu BDP izrazito prispeval tudi padec zalog (-2,5 odstotne točke). Upad tujega in domačega povpraševanja bo letos najbolj prizadel predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovino, okrepila se bo le dejavnost javnih storitev. Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti bo letos predvidoma upadla za 18 %, najslabše rezultate pa beležijo v pretežno izvozno usmerjenih in tehnološko manj zahtevnih panogah (proizvodnja tekstilij, oblačil, usnjarska in kovinska industrija), kar kaže na vpliv neugodne tehnološke sestave slovenske industrije na gospodarske rezultate. Po nekaj letih visoke gradbene konjunkture, povezane predvsem z gradnjo cest in stavb, se bo letos znižala tudi dodana vrednost v gradbeništvu, po pričakovanjih za 12 %. Znižanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je pomembneje vplivalo tudi na aktivnost predvsem v poslovnih storitvah, trgovini na debelo in blagovnem transportu, v povprečju pa naj bi bil padec dodane vrednosti tržnih storitev letos 5,4-odstoten. Povečanje dodane vrednosti pričakujemo le v javnih storitvah, ki bo predvidoma 2,6-odstotno. Ob počasnem okrevanju v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije in šibkih impulzih pri domačem povpraševanju bo gospodarska rast v letu 2010 skromna. Po pričakovanjih se bo BDP realno povečal za 0,9 %, kar bo pod močnim vplivom predpostavljenega skromnega okrevanja v mednarodnem okolju. Ob ohranitvi tržnih deležev se bo izvoz realno povečal za okoli 4 %. Takšna gibanja bodo vplivala na rast dodane vrednosti v predelovanih dejavnostih in tržnih storitvah, počasna krepitev predelovalnih dejavnosti pa bo delno tudi strukturne narave, saj pričakujemo nadaljnje krčenje proizvodnih programov v tehnološko manj zahtevnih dejavnostih. Poslabšane razmere na trgu dela bodo še naprej negativno vplivale na potrošnjo gospodinjstev, ki zato prihodnje leto še ne bo naraščala, z omejitvami pri trošenju pa se glede na nizke prilive prihodkov sooča tudi država. Predvsem zaradi pričakovanega padca investicij v gradbeništvu se bodo tudi prihodnje leto znižale investicije v osnovna sredstva, vendar pa bo ta padec znatno nižji kot v letu 2009, in sicer 2-odstoten. Pozitivno bodo na investicije v prihodnjem letu vplivali javnofinančni investicijski izdatki, še posebej investicijski transferi, ki naj bi bili višji za 29,8 %. Zaradi zamika prilagajanja trga dela se bo zaposlenost zniževala, brezposelnost pa povečevala tudi še prihodnje leto, ko se bo gospodarska aktivnost že nekoliko krepila. Letos bo v povprečju delo izgubilo približno 24 tisoč zaposlenih (-2,4 %, po nacionalnih računih), in sicer največ v predelovalnih dejavnostih, kjer bo padec proizvodnje največji. Ker bo letos padec dodane vrednosti bistveno večji od padca zaposlenosti, pričakujemo, da se bo prilagajanje trga dela z zmanjševanjem števila zaposlenih nadaljevalo tudi prihodnje leto (za skoraj 16 tisoč oseb oz. -1,6 %). Povprečno letno število registriranih brezposelnih se bo letos povečalo na okoli 86 tisoč (lani 63,2 tisoč), stopnja registrirane brezposelnosti pa na 9,1 % (lani 6,7 %). V letu 2010 bo predvideno povečanje povprečnega števila registriranih brezposelnih na okoli 102 tisoč v veliki meri posledica gibanj oziroma hitre rasti brezposelnosti v letu 2009. To pomeni povečanje stopnje registrirane brezposelnosti na 10,6 %. Šibka gospodarska aktivnost ter padec cen nafte in hrane so močno umirili rast cen življenjskih potrebščin, ki bo v povprečju letos 1-odstotna, v letu 2010 pa 1,5-odstotna. Inflacija se je že od druge polovice lanskega leta hitro umirjala predvsem zaradi »učinka osnove« pri cenah tekočih goriv in v manjši meri tudi hrane. Relativno šibka gospodarska aktivnost pa je ob odsotnosti šokov pri cenah surovin vplivala tudi na umirjanje cenovnih pritiskov Ekonomsko ogledalo, september 2009 4 Aktualno pri ostalih proizvodih in storitvah. Po letu 2002 pa bo letos najvišji vpliv davčnih sprememb na inflacijo, saj so bile za blažitev izpada javnofinančnih prihodkov povišane dajatve na vse trošarinske izdelke. Pričakujemo, da se bo inflacija z nizke ravni v poletnih mesecih do konca leta 2009 postopoma poviševala in bo v povprečju leta znašala 1,0 %. Ob predpostavljenem postopnem globalnem oživljanju gospodarske aktivnosti v letu 2010, ki naj bi jih po pričakovanjih spremljale tudi nekoliko višje cene energentov in ostalih surovin, naj bi se nekoliko povečali pritiski na rast cen v celotnem evrskem območju, zaradi česar pričakujemo povišanje povprečne inflacije v Sloveniji na 1,5 %. Gibanje plač v zasebnem sektorju se letos prilagaja zaostrenim razmeram, v javnem sektorju pa je pod vplivom odprave plačnih nesorazmerij, zaradi česar v rasti plač sektorjev prihaja do velikega razkoraka. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju se bo letos nominalno povečala za 0,8 % (lani 7,8 %), v javnem sektorju pa za 7,0 % (lani 9,8 %), k čemur sta prispevali izplačili prve četrtine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij lani in druge četrtine letos. Za prihodnje leto tako v zasebnem kot v javnem sektorju plačna politika še ni dogovorjena. Predpostavljena uveljavitev ukrepov vlade na področju plač v javnem sektorju bi nominalno rast bruto plače v letu 2010 omejila na 1,0 %. Če pa se ukrepi ne bi izvedli, bi bila rast plač v javnem sektorju okoli 10-odstotna. Vzasebnem sektorju na rast plač v prihodnjem letu še ne bo dodatnih pritiskov s trga dela, ob rahlem okrevanju gospodarske aktivnosti in enem delovnem dnevu več pa se bo bruto plača po pričakovanjih nominalno povečala za 2,4 %. Glede na hitro umirjanje inflacije pričakujemo, da cenovna konkurenčnost letos in prihodnje leto ne bo pomemben omejitveni dejavnik za poslovanje podjetij, medtem ko se letos še nadalje poslabšuje stroškovna konkurenčnost. Letošnje poslabšanje stroškovne konkurenčnosti bo posledica zlasti visokega padca produktivnosti dela, ki naj bi se sicer prihodnje leto upočasnilo pod vplivom pričakovane ponovne rasti produktivnosti dela, in nadaljnjega umirjanja rasti stroškov dela na zaposlenega, kot posledica predpostavljenega umirjanja rasti plač. Gibanjatokov tekočega računaplačilne bilancese letosmočno razlikujejo odpreteklihlet. Visokagospodarska rast in struktura rasti, v okviru katere je bilo močno zlasti investicijsko povpraševanje, so ob dvigovanju cen surovin v preteklih letih močno povečali primanjkljaj na tekočem računu, ki pa se bo letos in prihodnje leto, v odsotnosti teh dejavnikov, močno znižal. Presežek na tekočem računu iz prve polovice letošnjega leta se bo, predvsem zaradi predpostavljenih sezonskih gibanj v blagovni menjavi in manjšega izboljšanja pogojev menjave, v drugi polovici leta po pričakovanjih prevesil v primanjkljaj, ki pa bo z 0,2 % BDP znatno nižji kot lani, ko je dosegel 6,2 % BDP. Na to bo večinoma vplival nižji primanjkljaj v blagovni menjavi. Po pričakovanjih bo saldo tekočega računa izravnan tudi v letu 2010. V prihodnjih dveh letih so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija jesenske napovedi povezana zlasti z okrevanjem v mednarodnem okolju in rastjo plač v javnem sektorju. Tveganja za uresničitev osrednjega scenarija napovedi gospodarske aktivnosti ostajajo izjemno visoka in so neenakomerno porazdeljena v smeri nižje gospodarske rasti od napovedane, zlasti v letu 2010. V primeru počasnejšega okrevanja v mednarodnem okolju bi se zniževanje bruto domačega proizvoda v Sloveniji nadaljevalo tudi prihodnje leto, v letu 2011 pa bi bila rast vseh agregatov potrošnje in posledično BDP nižja, kot predvideva osnovni scenarij. Tveganje za poslabšanje makroekonomskih razmerij v prihodnjih letih predstavlja tudi višja rast plač v javnem sektorju in socialnih transferov v letu 2010 od predvidene v osnovnem scenariju. Uresničitev tega tveganja bi lahko vodila v dodatno omejevanje drugih javnofinančnih izdatkov, kar bi v letu nizke gospodarske rasti delovalo prociklično, ali pa bi še dodatno povečala obseg zadolževanja države. V primeru večjega zadolževanja bi sčasoma prišlo do povečevanje rizičnih premij države, kar bi močno vplivalo na rast stroškov servisiranja javnega dolga in izrinjanje zasebnega sektorja. Hkrati bi se ob višji rasti plač že drugo leto zapored močno poslabšala stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar bi srednjeročno lahko ogrozilo položaj naših podjetij na tujih trgih in s tem tudi srednjeročni potencial za doseganje višjih stopenj gospodarske rasti. Zaradi nevzdržnega razmerja medjavnofinančnimi prihodki in odhodki bi se ob realizaciji takšnega scenarija namreč sčasoma povečala tudi potreba po zagotavljanju novih javnofinančnih virov, kar bi še dodatno obremenilo gospodarstvo, srednjeročno pa bi vplivalo tudi na povečanje inflacijskih pritiskov. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, september 2009 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Mednarodne institucije (EK, IMF, OECD) za drugo polovico letošnjega leta pričakujejo rahlo okrevanje svetovnega gospodarstva. Vmesna jesenska napoved EK, ki je narejena na podlagi gibanj v sedmih največjih evropskih državah, kljub večjemu padcu aktivnosti v prvi polovici leta od spomladi pričakovane za letos predvideva enak padec BDP kot spomladi (-4,0 %), saj hkrati ocenjujejo, da so se izboljšali kratkoročni obeti za rast evropskega gospodarstva. Do podobnih zaključkovje prišel tudi OECD, ki je septembra v vmesni napovedi izboljšal napoved gospodarske rasti v evrskem območju za letos za 0,9 o. t. na -3,9 %. Razlogi za izboljšanje kratkoročnih obetov so manj slabe razmere na finančnih trgih, znaki oživljanja svetovne trgovine, nadaljnje izboljšanje kazalnikov razpoloženja (septembra je kazalnik razpoloženja za evrsko območje narasel šesti mesec zapored), pričakovani obrat v ciklu gibanja zalog, predvsem pa obsežni protikrizni ukrepi vlad in centralnih bank. Predvsem zaradi začasnosti zadnjih dveh dejavnikov trenutnega izboljšanja razmer in nadaljevanja precejšnje negotovosti EK izpostavlja možnost, da se bo gospodarska aktivnost v evropskih gospodarstvih na prehodu v novo leto ponovno upočasnila. Takšna pričakovanja za prihodnje leto delijo tudi druge institucije, saj ne anticipirajo hitrega okrevanja aktivnosti vsaj do konca leta 2010. IMF je tako jeseni sicer popravil navzgor svoje napovedi za svetovni BDP za letos (-1,1 %) in prihodnje leto (3,1 %), vendar hkrati opozarjajo, da bo okrevanje počasno, dolgo in še vedno precej negotovo. IMF v Poročilu o globalni finančni stabilnosti opozarja, da razmere na finančnih trgih, kljub precejšnjim stabilizacijskim naporom,ki siceržedajejo rezultate, ostajajo precej negotove. IMF je sicer znižal ocene skupnih izgub v svetovnem finančnem sistemu med letoma 2007 in 2010 z aprilske Slika 1: Dejanska in napovedana gospodarska rast v celotnem evrskem območju in Nemčiji -Evrsko območje -----napoved evrsko območje a a a a a Vir: Eurostat, napoved Consensus Forecasts (september 2009). Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast 2009 2010 OECD sep 09 EK sep 09 CONS sep 09 UMAR sep 09 IMF okt 09 CONS sep 09 UMAR sep 09 IMF okt 09 EMU -3,9 -4,0 -3,9 -3,9 -4,2 1,0 0,4 0,3 EU n.p. -4,0 -4,0 -4,2 -4,2 0,7 0,2 0,5 DE -4,8 -5,1 -5,0 -4,8 -5,3 1,3 0,9 0,8 IT -5,2 -5,0 -5,0 -5,2 -5,1 0,5 -0,2 0,2 AT n.p. n.p. -3,8 -3,5 n.p. 0,1 0,0 n.p. FR -2,1 -2,1 -2,2 -2,1 -2,4 1,1 0,6 0,3 UK -4,7 -4,3 -4,3 -4,7 -4,4 1,1 -0,3 0,9 ZDA -2,8 n.p. -2,6 -2,8 -2,7 2,4 0,9 1,5 Vir: OECD Economic Outlook Interim Assessment (september 2009), European Commission Interim Forecast (september 2009), Consensus Forecasts (september 2009), UMAR jesenska napoved (September 2009), IMF World Economic Outlook (oktober 2009). 4.000 mrd USD na 3.400 mrd USD (5,6 % svetovnega BDP v letu 2008), od tega izgube bank znašajo 2.800 mrd USD. Po njihovih ocenah je bilo v prvi polovici letošnjega leta priznanih že 1.300 mrd USD izgub bank, kar pomeni, da proces čiščenja bančnih bilanc še ni zaključen. Ameriške banke so do sedaj priznale že približno 60 % ocenjenih izgub, evropske in britanske pa le 40 %. IMF je podal tudi oceno o potrebah po dodatnem kapitalu, po kateri ameriške banke potrebujejo 130 mrd USD, evropske 310 mrd USD in britanske 120 mrd USD. Kot ključno vprašanje za naprej izpostavljajo sposobnost finančnih institucij zagotoviti zadostni obseg kreditov za podporo gospodarskemu okrevanju in ocenjujejo, da bo ponudba bančnih kreditov padala še do konca letošnjega leta in tudi v letu 2010. Kljub vsemu so se razmere na finančnih trgih v zadnjih mesecih stabilizirale, kar potrjuje tudi druga avkcija ECB konec septembra, kjer so drugič letos bankam ponudili neomejena sredstva z ročnostjo enega leta po 1,0-odstotni obrestni meri. Tokrat so banke zaprosile za 75,2 mrd EUR, junija pa za 442 mrd EUR, kar je po ocenah analitikov posledica dejstva, da je zaradi ukrepov centralnih bank in vlad v finančnem sistemu v tem trenutku dovolj likvidnosti, tako da lahko banke dobijo potrebna sredstva tudi drugje. Gibanje cen nafte se je septembra umirilo na raven pod 70 USD/sod. Povprečna mesečna cena nafte Brent je septembra padla za 6,5 % in znašala 67,7 USD/sod. Po mnenju IEA se povpraševanje po nafti stabilizira in bo do konca leta v razvitih državah predvidoma še vedno nizko, kar je eden izmed razlogov za septembrski padec cen. Septembra so ključne obrestne mere pomembnejših centralnih bank ostale nespremenjene, še se znižujejo obrestne mere na medbančnih trgih, nadaljuje pa se krepitev vrednosti evra glede na ameriški dolar. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je septembra glede na avgust znižala za 0,08 o. t. in je v povprečju meseca znašala 0,772 %. Povprečni tečaj evra je septembra znašal 1,4561 USD za 1 EUR, kar je za 2,0 % več kot avgusta 8 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja oz. 8,2 % več kot decembra 2008. Vrednost evra se je od decembra 2008 glede na britanski funt okrepila za 4,0 %, glede na japonski jen pa znižala (-1,7 %). Vrednost švicarskega franka v razmerju do evra je septembra glede na december 2008 ostala približno enaka. Gospodarska gibanja v Sloveniji Desezonirana vrednost večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je julija nekoliko znižala.' Desezonirana vrednost nominalnega izvoza blaga je julija, po štirih mesecih rahle rasti, ponovno upadla (-1,2 %). Po dveh mesecih rasti se je julija obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti ohranil na približno enaki ravni (-0,2 %, desezonirano). Julija se je četrti mesec znižala desezonirana vrednost opravljenih gradbenih del (-4,6 %), dlje časa že pada realni prihodek v gostinstvu (-0,7 %), medtem ko se je skupni realni prihodek v trgovini na drobno (desezonirano) julija ohranil na približno enaki ravni kot predhodne mesece. Medletno so bile julija vrednosti nominalnega blagovnega izvoza, obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti in opravljenih gradbenih del nižje za približno petino, realni prihodek v trgovini na drobno in v gostinstvu pa za dobro desetino. Vrednost kazalnika gospodarske klime še vedno ostaja precej nižja kot v enakem obdobju lani, čeprav je septembra peti mesec zapored rahlo narasla. Vrednost blagovnega Izvoza se v sedmih letošnjih mesecih ohranja na nizki ravni.2 Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga, po rahli rasti v preteklih štirih mesecih, julija nekoliko znižal (-1,2 %), medletno pa je bil nižji za 22,4 %. Po podatkih za prvo polletje se je usihanje izvoznih tokov v naše najpomembnejše trgovinske partnerice sicer nadaljevalo, vendar je bil padec izvoza cestnih vozil, ki je največja komponenta v našem izvozu3, manj izrazit od padca izvoza vseh drugih proizvodov. Sprejeti ukrepi v nekaterih evropskih državah za subvencioniranje nakupa novih vozil so namreč pozitivno vplivali na postopno mesečno povečevanje obsega slovenske proizvodnje in izvoza cestnih vozil. Izvoz cestnih vozil v štiri najpomembnejše trgovinske partnerice iz EU4 je v drugem letošnjem četrtletju sicer medletno upadel (-1,1 %), a precej manj kot v prvem četrtletju (-18,1 %). V prvem polletju skupaj pa je Slovenija približno 90 % vseh vozil izvozila v države EU, največ v Francijo in Nemčijo, kamor se je prodaja povečala tudi na medletni ravni. Izmed ostalih pomembnih skupin po SMTK se je negativni prispevek k skupni medletni rasti blagovnega izvoza v drugem četrtletju še povečal. Izmed petih najpomembnejših trgovinskih partneric je bil upad izvoza 1 Vsi desezonirani podatki v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 3 Delež izvoza cestnih vozil v skupnem slovenskem izvozu blaga je v prvem polletju letos znašal 15,5 %. 4 Najpomembnejše slovenske trgovinske partnerice iz EU so Nemčija z 20,4-odstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v prvi polovici letošnjega leta, Italija (11,7 %), Francija (8,0 %) in Avstrija (7,8 %), izven EU pa Hrvaška (8,0 %). Slika 2: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) - Ind. proiz. predelovalnih dej. ---------Vred. opr. del v gradbeništvu -Prihodek v trgovini ---------Prihodek v gostinstvu -------Kaz. gospodarske klime (desna os) 180 8 170 B 130 § 120 I 110 tu ï 100 50 iS ai 40 I" 30 1 20 I 10 ! "Ö II 0 > K -5 e .=j k Vir: SURS, preračuni UMAR. blaga v drugem četrtletju medletno višji kot v prvem v Italijo (-29,2 %), Avstrijo (-24,9 %), Francijo (-12,3 %) in Hrvaško (-28,2 %), le izvoz blaga v Nemčijo je v drugem četrtletju upadel manj kot v prvem (-16,1 %). Uvoz blaga je bil medmesečno julija višji (',' %), medletno pa nižji za 32,3 %. Uvoz blaga je v drugem četrtletju nominalno upadel še nekoliko bolj (-33,3 %) kot v prvem (-26,7 %). V namenski strukturi je k znižanju največ prispeval uvoz proizvodov za vmesno porabo, kar je posledica krčenja obsega slovenske industrijske proizvodnje in tudi padca cen nafte in ostalih primarnih surovin. V strukturi po SMTK se je najbolj znižal uvoz cestnih vozil ter nafte in derivatov. Slika 3: Struktura rasti izvoza blaga po SMTK ■ Cestna vozila K Železo in jeklo; barvne kovine in kovinski izd. ■ Industr. str. za spl. upor.; električni str., aparati in napr. ■ Vsi ostali proizvodi 20 15 10 5 3 0 V -5 -10 -15 -20 -25 Vir: SURS, preračuni UMAR. -10 -20 -30 Ekonomsko ogledalo, september 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja Slika 4: Pogoji blagovne menjave Pogoji menjave -----Izvozne cene -Uvozne cene Vir: SURS, preračuni UMAR. Pogoji blagovne menjave se izboljšujejo tretje četrtletje zapored, v letošnjem drugem za 7,1 % medletno. Cene nafte in ostalih primarnih surovin, izražene v evrih, so se precej znižale (za 47,6 % in 17,4 %). Poleg slednjih so, sicer z zamikom za cenami evropskih industrijskih proizvajalcev, upadle tudi cene slovenskih industrijskih proizvodov, prodanih na tujih trgih (-2,6 %). Ob takšnem gibanju cen proizvajalcev so bile uvozne cene v drugem četrtletju medletno nižje za 11,0 % (v prvem četrtletju za 6,0 %), izvozne cene pa za 4,7 % (v prvem četrtletju za 1,6 %). Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je julija, po rasti v predhodnih dveh mesecih, ohranila na ravni preteklega meseca (desezonirano), medletno pa je bil padec manjši kot v prvi polovici leta. V primerjavi z enakim mesecem lani je bila industrijska proizvodnja nižja za 21,2 % (delovnim dnem prilagojeno). Prvič letos so julija največji medletni padec zabeležile panoge, ki so usmerjene pretežno na domači trg (z izjemo proizvodnje pijač). V teh panogah se je obseg proizvodnje v začetnem obdobju krize znižal najmanj, poglabljanje medletnega padca, ki smo mu priča od letošnjega drugega četrtletja, pa kaže, da se posledice mednarodne gospodarske krize postopno prenašajo tudi v panoge, ki niso močno neposredno odvisne od izvoza. Hkrati se je skladno z gibanjem blagovnega izvoza v panogah, ki so pretežno usmerjene na tuje trge, julija medletni padec obsega proizvodnje ponovno zmanjšal. Takšna gibanja, ki so Okvir 1: Storitvena menjava v prvi polovici leta 2009 Izkušnje iz preteklih svetovnih gospodarskih kriz kažejo, da Slika 5: Storitvena menjava v prvi polovici leta 2009 storitvena menjava kasneje občuti posledice krize in da je njen vpliv manjši kot v primeru blagovne menjave.1 Močneje so prizadete tiste storitve, ki so bolj povezane z menjavo blaga, kot npr. transport, ali pa so tesno vpete v proizvodne procese. Manjši vpliv je vsaj na začetku viden pri storitvah končne porabe, kot so npr. potovanja. Podatki o polletni menjavi storitev za Slovenijo potrjujejo navedene izkušnje, saj sta v prvi polovici leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem lani znatno upadla izvoz in uvoz storitev, vendar bistveno manjkot blagovna menjava. Presežek v menjavi storitev pa kljub zmanjšanju ostaja visok in višji kot v prvih šestih mesecih leta 2007. V obdobju recesije so bila na izvozni strani najmanj prizadeta potovanja, saj so se prilivi le malo znižali, odlivi, povezani s potovanji, pa so se celo povečali. Po pričakovanju je prišlo do največjega upada izvoza transportnih storitev (za 30,1 %), kar je povezano s še večjim medletnim znižanjem izvoza blaga v prvi polovici letošnjega leta. Visok je bil tudi padec uvoza transportnih storitev (-27,9 %). Prav tako se je v prvi polovici leta 2009 znatno znižal izvoz ostalih storitev, kar je bilo najbolj opazno pri konstrukcijskih (-31,8 %) in zavarovalniških storitvah (-28,2 %) ter pri storitvah posredovanja (-26,3 %), medtem ko se je izvoz komunikacijskih storitev celo povečal, kar kaže na veliko potrebo po teh storitvah v sodobnih gospodarstvih tako z vidika vmesne porabe kot pri končnih potrošnikih. Dejstvo, da se je tudi njihov uvoz le malenkost znižal, to dodatno potrjuje. Po drugi strani je prišlo do izjemnega znižanja uvoza konstrukcijskih storitev (za skoraj 50 %), kar je verjetno povezano z nižjo dinamiko gradnje avtocest oz. zaključevanjem izgradnje avtocestnega križa. Še vedno pa v obdobju krize uvoz nekaterih vrst storitev hitro narašča, npr. računalniških in finančnih storitev ter licenc, patentov in avtorskih pravic. To so storitve, ki so zelo pomembne za povečanje učinkovitosti in dvig tehnološke ravni gospodarstva. Storitve ■ Uvoz Konstrukcijske storitve ^^^^ ■ Izvoz Transport Zavarovalniške storitve Posredovanje Osebne, kulturne in rekreac. stor. Licence, patenti in avtorske pravice Finančne storitve Ostale storitev M Računalniške in informacijske stor. 1 iiipipB Ostale poslovne storitve IT Potovanja ■■ Komunikacijske storitve -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 Medletna rast, v % Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. 1 V začetku leta 2009 je Banka Slovenije prešla na novi vir zbiranja podatkov o menjavi storitev (poročilo BSTje zamenjalo podatke plačilnega prometa bank na obračunskem principu), zato je prišlo v storitveni bilanci do preloma serije. Preračune za nazaj je mogoče tako narediti samo za leto 2008, kar omogoča primerljivost s podatki za leto 2009. 10 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 VII 09/ VI 09 VII 09/ VII 08 I-VII 09/ I-VII 08 Izvoz1 4,8 2,5 -21,2 -21,7 -blago 1,3 -2,0 -22,5 -23,0 -storitve 21,6 20,4 -16,4 -15,9 Uvoz1 6,4 7,9 -29,3 -28,0 -blago 5,7 3,3 -31,8 -30,3 -storitve 10,8 33,9 -15,9 -11,8 Industrijska proizvodnja -1,2 0,22 -20,43 -22,23 -v predelovalnih dejavnostih -1,3 0,32 -21,23 -23,63 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -4,62 -20,63 -19,33 Trgovina - skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 0,32 -15,23 -12,93 Gostinstvo - skupni realni prihodek -2,7 -0,72 -12,03 -11,23 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR.Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki UMAR, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. prisotna od drugega četrtletja letos, so značilna za večino izvozno usmerjenih panog, razen za tehnološko manj zahtevne industrije (tekstilna, usnjarska). Največji premik pa so letos naredili v proizvodnji vozil in plovil, kjer je bil ob začetku krize (predvsem v zadnjem lanskem četrtletju) medletni padec obsega proizvodnje največji. Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih se še znižuje, kar je glede na velik padec produktivnosti zaradi močnega znižanja obsega proizvodnje od začetka gospodarske krize Slika 6: Prihodek od prodaje in industrijska proizvodnja po izvozni usmerjenosti — I-VI 2009/I-VI 2008 -VII 2009/VII 2008 -13 -15 -17 -19 Prihodek od prodaje po geografskem Industrijska proizvodnja po izvozni 1 r N ^ O CCU N oj Octu i CT C ■ iz ro i . a. .t;£™ cEro Vir: SURS, preračuni UMAR. => pričakovano. Julija je bilo število zaposlenih za 11,2 % (24.870 zaposlenih) nižje kot pred letom dni. Največji medletni padec števila zaposlenih so zabeležili v izvozno usmerjenih tehnološko manj zahtevnih panogah (predvsem tekstilna, usnjarska in lesna industrija), kjer je bilo tudi medletno znižanje obsega proizvodnje v prvi polovici letošnjega leta med največjimi. V teh panogah je bilo število zaposlenih julija kar za petino oz. za 5.929 nižje kot v lanskem juliju. Znova pa je bil medletni padec števila zaposlenih najnižji v panogah, ki so usmerjene predvsem na domači trg (za 7,9 %). Glede na to, da se je v teh panogah v zadnjem Tabela 3: Formalno delovno aktivni po področjih predelovalnih dejavnosti Število v 1,000 Rast, v % 2008 XII 2008 VII 2009 2008/ 2007 VII 2009/ XII 2008 VII 2009/ VI 2009 VII 2009/ VII 2008 Prehrambena industrija (10,11,12) 16,2 16,0 15,6 -3,7 -2,9 0,4 -3,8 Tekstilna industrija (13,14) 17,3 16,1 13,9 -3,8 -13,5 -1,9 -19,9 Usnjarska industrija (15) 4,3 4,2 3,5 -6,3 -17,1 -1,2 -20,4 Lesna industrija (16) 11,2 10,7 9,5 -7,2 -11,0 -0,6 -14,4 Papirna industrija in tiskarstvo (17,18) 10,7 10,5 10,0 -6,1 -4,7 -1,0 -6,1 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0,1 0,1 0,1 1,2 2,0 -1,0 6,4 Kemična in farmacevtska industrija (20,21) 12,2 12,1 11,8 -0,5 -2,1 1,0 -2,9 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 14,3 14,0 12,9 0,2 -7,4 -0,6 -9,3 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 9,9 9,7 8,5 -1,2 -12,2 0,2 -14,0 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (24,25) 43,7 43,0 39,0 3,2 -9,3 -1,0 -11,2 Proizvodnja IKT ter električnih naprav (26,27) 29,7 29,0 26,6 -1,4 -8,2 -0,9 -10,7 Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 16,9 16,1 14,4 5,5 -10,5 -1,3 -14,7 Prozvodnja vozil in plovil (29,30) 15,8 15,1 13,3 3,8 -11,6 -1,1 -16,0 Pohištvena industrija in druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (31,32) 14,0 13,7 12,8 -1,0 -6,6 -0,9 -9,1 Popravila in montaža strojev in naprav (33) 6,1 6,1 5,8 -2,0 -5,1 -0,3 -3,8 Skupaj 222,4 216,3 197,8 -0,5 -8,5 -0,7 -11,2 Vir: SURS Ekonomsko ogledalo, september 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja mesecu padanje obsega proizvodnje poglobilo in je bil tako julija zabeležen najvišji medletni padec proizvodne aktivnosti, je bila produktivnost dela julija že za 15,1 % nižja kot isti mesec lani (v povprečju predelovalnih dejavnosti za 10,9 %). To kaže, da je v prihodnje možna večja prilagoditev zaposlenosti tudi v teh panogah. Največji padec produktivnosti dela je bil sicer v proizvodnji pohištva (-38,4 %), kjer se je število zaposlenih ob nadpovprečnem5 deležu zaposlenih v shemi za subvencioniranje delovnega časa zmanjšalo za 9,3 %, padec obsega proizvodnje pa je bil med največjimi (za 44,2 %). Kazalniki pričakovanj so se po podatkih poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih septembra znova izboljšali. Večina podjetij pričakuje, da bo proizvodnja v zadnjem četrtletju naraščala. Na izboljšanje kazalnika pričakovane proizvodnje pozitivno vpliva večji optimizem podjetij glede skupnega povpraševanja. Kazalnik skupnega povpraševanja se je tudi septembra namreč izboljšal, na kar je vplival predvsem optimizem podjetijglede izvoza, saj so podjetja, ki pričakujejo naraščanje izvoza, prvič po lanskem septembru presegla delež podjetij, ki pričakujejo njegovo padanje. Še vedno pa delež podjetij, ki pričakujejo, da se bo zaposlovanje v prihodnjih treh mesecih zmanjšalo, presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje zaposlovanja (za 23,0 o. t.), so pa od začetka letošnjega leta tudi pričakovanja glede zaposlovanja vedno manj neugodna. Slika 7: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih -Pričakovana proizvodnja -Pričakovane cene -----Pričakovano zaposlovanje -----Pričakovan izvoz —•— Pričakovano skupno povpraševanje Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del 50 40 šr \ v. f sij /4, \ V\ S/ ' f \ \ v t* v> / Vir: SURS. Gradbena aktivnost se je julija ponovno znižala. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del do marca krepila, v naslednjih mesecih pa znižala in je bila julija 16,2 % nižja kot marca. Glede na enak mesec - Gradbeništvo - skupaj Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti - Stavbe - skupaj - Nestanovanjske stavbe Vir: SURS, preračuni UMAR. lani je bila nižja približno za petino. Še se nadaljuje nizka aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb, podobno tudi v gradnji inženirskih objektov, kjer pa je znižanje manjše. Julija se je okrepila gradnja stanovanjskih stavb, vendar v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Nova naročila in kazalniki poslovnih tendenc nakazujejo, da se bo gradbena aktivnost ohranila na nizki ravni. Število delovno aktivnih v gradbeništvu je v zadnjih mesecih stabilno, a predvsem zaradi ugodnega učinka sezone. V zadnjih petih mesecih (od februarja dalje) letošnjega leta se je število delovno aktivnih znižalo le za 0,6 %. Po desezoniranih podatkih se je število delovno aktivnih v tem obdobju znižalo za 3,7 %, ob tem pa se padci iz meseca v mesec povečujejo (julija je bilo znižanje že 1,0-odstotno). Julija se je skupni realni prihodek v trgovini na drobno6 tretji mesec zapored ohranil na približno enaki ravni (desezonirano), medletno pa se je upad realnega prihodka še poglobil. Medletno zniževanje prihodka se je julija še poglobilo v vseh segmentih, razen v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, ki letos beležijo eno izmed najnižjih stopenj upada, ter v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, katerih prihodek je bil v večini mesecev letošnjega leta večji kot lani. Največje medletno znižanje (za četrtino) so julija, podobno kot prejšnje mesece, zabeležili v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (delno tudi posledica politike na področju trošarin in relativno višjih cen goriv v primerjavi s sosednjimi državami) ter v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (posledica več kot petine manjšega števila prvič registriranih osebnih vozil). Za petino je bil prihodek julija nižji v specializiranih 5 V povprečju predelovalnih dejavnosti je bilo v shemo vključenih 29,2 % vseh zaposlenih, v proizvodnji pohištva pa 36,7 % vseh zaposlenih. 6 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 30 !" 20 M 10 0 12 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 2: Gradbena aktivnost v Sloveniji in v EU Slika 9: Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji in ostalih državah članicah EU v drugem četrtletju 2009 Poleg velike izvozne odvisnosti je eden izmed razlogov, zakaj je v prvi polovici letošnjega leta v Sloveniji prišlo do večjega padca gospodarske rasti kot v državah EU, tudi večji padec v gradbeništvu. Po podatkih o vrednosti opravljenih del v gradbeništvu se je v Sloveniji v drugem četrtletju aktivnost znižala za 19,2 %, kar je eden izmed največjih padcev aktivnosti med državami članicami EU.1 Padci so bili večji le v treh baltskih državah, od skupnega padca v EU pa je bil slovenski večji kar za 10,1-odstotne točke. Znižanje aktivnosti v Sloveniji je bilo med največjimi pri obeh komponentah gradbeništva, v gradnji stavb in v gradnji inženirskih objektov, kar je tudi posledica preteklih gibanj na tem področju. V gradnji stavb so padci vrednosti opravljenih gradbenih del največji vdržavah, ki so v preteklosti beležile visoke rasti cen stanovanj (in tudi poslovnih prostorov), rast pa je bila najvišja v Nemčiji, kjer je bila rast cen nepremičnin in gradbene aktivnosti v preteklih letih nizka oz. celo zanemarljiva. V gradnji inženirskih objektov pa je letos v kar precejšnem številu držav članic EU prišlo do zvišanja aktivnosti, kar je lahko povezano tudi s proticiklično fiskalno politiko. Gradnja inženirskih objektov se namreč v veliki meri financira z javnimi sredstvi. Posledično sta na aktivnost v slovenskem gradbeništvu vplivala dva dejavnika: zniževanje cen stanovanj oz. njihove velike ponudbe (pa tudi drugih stavb), in visoka rast infrastrukturnih investicij v preteklih letih, ki je bila tudi posledica različnega začetnega stanja. Vir: Eurostat. 1 Analiza je narejena na trenutno razpoložljivih četrtletnih podatkih Eurostat. Manjkajo podatki za tri države članice - Belgija, Ciper in Irska' prodajalnah z živili, pijačo in tobačnimi izdelki ter v prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati, gradbenim materialom ter avdio in video zapisi. V prvih sedmih mesecih je bil skupni prihodek v trgovini na drobno medletno nižji za dobrih 13 %. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je julija ponovno znižal, medletno se je upad prihodka močno poglobil. Po visokih lanskoletnih rasteh je bil nominalni prihodek v trgovini na debelo julija letos nižji za več kot Slika '0: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh -Trgovina na drobno - skupaj -Motorna goriva ---------Živila, pijače, tobačni izdelki ---------Neživila -Mot. vozila, kolesa, rezervni deli in oprema 60 v A% Vv' A \ < o ö o 8 o g š I I i š I Vir. SURS, preračuni UMAR. četrtino in je bil skupaj v prvih sedmih mesecih letos za več kot petino nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodek v gostinstvu se je julija še nekoliko zmanjšal (desezonirano), občutno nižji je bil tudi na medletni ravni. Medletno nižji gostinski prihodek julija je bil predvsem posledica nižjega števila prenočitev tujih turistov pri nas (za dobro desetino), medtem ko se je število prenočitev domačih turistov občutno povečalo. Skupaj je bil realni prihodek v prvih sedmih mesecih letos medletno za dobro desetino nižji. Slika '':Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj ---------Prenočitve -tuji -Prihodek v gostinstvu ---Prenočitve-domači 20 15 10 5 v ,ts 0 ar f -5 eledM -10 -15 -20 -25 ........! Is*......... / / /V /f\i ' nt ' 1 ' / \ ' 'K \ 1 \ \ 1 1 1 L s r i r \\ v \j 1 1 Mi / 1 \/ \ 1 v /!s\/ /' 4 * Ö Ö s s s s Š ! i -i Š I Vir. SURS, preračuni UMAR. 40 20 e0 Ekonomsko ogledalo, september 2009 13 Tekoča gospodarska gibanja Slika 12: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Gospodinjstva so julija in avgusta še zmanjševala svojo potrošnjo na domačem in tujem trgu. Prihodek v trgovini na drobno je bil julija in avgusta v primerjavi z mesecem prej nižji, medletno pa je to pomenilo 11,9- oz. 13,2-odstotni padec. Ponovno se je najbolj zmanjšala potrošnja trajnih dobrin (za okoli petino), tretji mesec zapored se je znižala tudi potrošnja rezidenčnih gospodinjstev v tujini (zasebna potovanja). Zadolževanje prebivalstva je še naprej skromno kljub dejstvu, da se tokovi potrošniških posojil že od aprila rahlo povečujejo, vendar je 8 mio EUR najetih posojil avgusta predstavljalo manj kot 60 % lanske avgustovske vrednosti. So pa že septembra potrošniki na prihodnje gospodarsko stanje in lastno finančno stanje spet gledali z vidno večjim optimizmom kot prej, kar je prispevalo k najvišji vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov (-16) po lanskem septembru (-12). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra ponovno povišala, predvsem zaradi izboljšanja kazalnika zaupanja potrošnikov in kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Vrednost kazalnika gospodarske klime od aprila rahlo narašča, vendar je kazalnik še vedno 20 točk nižji kot v enakem mesecu lani. Izboljšalo se je razpoloženje potrošnikov in razpoloženje v predelovalnih dejavnostih, vrednost kazalnika v storitvenih dejavnostih, v gradbeništvu in v trgovini na drobno pa je ostala praktično nespremenjena. Trg dela Upadanje zaposlenosti se je julija upočasnilo. Skupno število delovno aktivnih se je zmanjšalo za 0,4 %, medletno pa je bilo že za 2,8 % nižje. Desezonirani podatki pa kažejo, da se je julija število delovno aktivnih zmanjšalo le za 0,1 %, saj je julijsko zmanjšanje sezonsko običajno zaradi izteka pogodb zaposlenih za določen čas pred poletnimi počitnicami. Kot vsako leto je bilo to najmočnejše na področju izobraževanja (zmanjšanje za 1.005 oseb oz. 1,6 %). Sicer se je tudi julija število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, pomembneje pa tudi v trgovini, gradbeništvu in prometu. Septembra se je število registriranih brezposelnih oseb, po avgustovskem znižanju, ponovno povečalo. Konec septembra je bilo registriranih brezposelnih oseb 88.366, kar je 0,3 % več kot avgusta in 49,0 % več kot septembra lani, ko je bilo število brezposelnih oseb najnižje doslej. Po podatkih za avgust je bil priliv v brezposelnost za četrtino manjši kot julija, a še vedno za 57,8 % višji kot avgusta lani. Delo je avgusta dobilo 16,0 % več brezposelnih kot julija in 47,8 % več kot avgusta lani, s čimer ostaja število brezposelnih, ki so dobili delo, že peti mesec precej višje kot v enakem obdobju lani. Pač pa se je avgusta zmanjšalo število objavljenih potreb po delavcih (v primerjavi z Slika 13: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Storitvene dej. 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo Slika 14: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti I jan.-jul.08/ jan.-jul.07 Bjan.-jul.09/ jan.-jul.08 Vir: SURS, preračuni UMAR. 20 15 10 0 40 10 5 0 Vir: SURS 14 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 15: Formalno delovno aktivni in registrirani brezposelni -Del. aktivni 2009 (leva os) ---Del. aktivni 2008 (leva os) ---------Del. aktivni 2007 (leva os) -Brezposelni 2009 (desna os) ----Brezposelni 2008 (desna os) ---------Brezposelni 2007 (desna os) Slika 16: Nominalna bruto plača na zaposlenega 900 -— > > < - - ___ — ___ --- -- ___ 120 ol 80 livet i s i s- ¥ i ^ > š s i I Vir: SURS, preračuni UMAR. julijem za 16,7 %) in število realiziranih zaposlitev (za 22,1 %). Oboje ostaja za več kot tretjino nižje kot lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija znašala 9,4 % (na ravni iz julija 2006). 16 14 S? 10 1 o 8 j 6 4 2 0 o Ö Š I 8 S Š I Vir: SURS, preračuni UMAR. Povprečna plača na zaposlenega se je julija rahlo znižala, na medletni ravni pa se je njena rast upočasnila, razkorak v rasti plač zasebnega in javnega sektorja pa kljub ponovnemu zmanjšanju ostaja visok. Bruto plača na zaposlenega se je julija nominalno znižala za 0,3 %, na medletni ravni pa se je njena rast upočasnila na 3,8 %. V prvih sedmih mesecih 18 100 90 70 60 50 Tabela 5: Formalno delovno aktivni po dejavnostih Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2008 XII 08 VII 09 2008/ 2007 VII09/ XII 08 VII09/ VI 09 VII 09/ VII 08 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39,7 38,8 37,9 -1,8 -2,2 -0,2 -3,4 B Rudarstvo 3,6 3,4 3,3 -5,2 -2,5 -0,8 -6,3 C Predelovalne dejavnosti 222,4 216,3 197,8 -0,5 -8,5 -0,7 -11,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,7 7,7 7,9 -1,1 2,2 -0,3 2,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8,8 9,0 9,1 4,7 1,8 0,3 2,7 F Gradbeništvo 87,9 89,5 87,2 12,2 -2,6 -0,3 -2,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115,8 116,9 114,1 3,5 -2,3 -0,3 -1,3 H Promet in skladiščenje 51,2 51,4 49,6 5,4 -3,4 -0,4 -3,5 I Gostinstvo 33,8 34,3 34,3 1,7 0,1 -0,2 1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21,9 22,4 22,5 4,8 0,4 0,0 2,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,6 24,6 4,2 -0,1 -0,5 1,2 L Poslovanje z nepremičninami 4,2 4,3 4,4 9,6 2,6 0,0 4,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42,8 44,4 44,6 7,1 0,4 0,2 4,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,0 26,0 25,4 5,2 -2,3 0,1 -3,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,0 50,8 51,7 1,3 1,8 0,2 1,6 P Izobraževanje 60,0 61,0 60,7 1,5 -0,5 -1,6 3,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 51,0 51,6 52,2 2,7 1,2 -0,2 2,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13,8 14,0 14,1 6,5 0,3 -0,3 2,1 S Druge dejavnosti 12,8 13,1 13,4 1,3 1,7 0,6 4,0 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,6 6,4 9,5 -1,4 7,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, september 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja Slika 17: Bruto plače v zasebnem sektorju -Industrija in gradbeništvo (B-F) -Storitve (G-N;S) Vir: SURS, preračuni UMAR. je bila 4,8-odstotna, kar je 3,5 o. t. manj kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju se je julija povprečna plača na zaposlenega rahlo zvišala, njena medletna rast pa se je upočasnila. Julijsko zvišanje bruto plače sektorja (0,3 %) je bilo zelo skromno, zato se je na medletni ravni njena rast upočasnila na 2,0 %. Trend umirjanja rasti je še bistveno izrazitejši pri plačilih za nadure, saj se je njihov delež v strukturi bruto plače letos skorajda prepolovil glede na lani. V sedmih mesecih je znašala rast bruto plače sektorja na medletni ravni 2,1 %, kar je bistveno manj kot pred letom dni (9,0 %); najnižja7 je bila v skupini industrije in gradbeništva (B-F; 0,8 %), najvišja pa v proizvodnih storitvah (G-I; 2,7 %). Tudi v javnem sektorju se je povprečna plača na zaposlenega julija znižala, njena medletna rast se je prav tako upočasnila. Povprečna bruto plača sektorja je bila julija nižja za 1,9 %8, na medletni ravni pa se je njena rast ponovno umirila, a je še precej višja (7,2 %) kot v zasebnem sektorju. V sedmih mesecih je bila medletna rast bruto plače sektorja 11,1-odstotna, oz. 4,4 o. t. višja kot v lanskem primerljivem obdobju. Pri tem so najvišjo rast beležili v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (21,1 %), najnižjo pa v izobraževanju (6,0 %). Tabela 4: Izbrani kazalniki gibanj na trgu dela v % 2008 VII 09/ VI 09 VII 09/ VII 08 I-VII 09/ I-VII 08 Aktivno prebivalstvo -0,6 -0,2 0,2 0,6 Formalno delovno aktivni 3,1 -0,4 -2,8 -1,4 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 -0,5 -3,4 -1,6 Registrirani brezposelni 11,4 2,3 43,7 28,4 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 -0,3 3,8 4,8 -zasebni sektor 7,8 0,3 2,0 2,1 -javni sektor 9,8 -1,9 7,2 11,1 2008 VII 08 VI 09 VII 09 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 6,7 6,5 9,1 9,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.372,46 1.429,12 1.424,23 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.301,07 1.322,92 1.326,60 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.610,48 1.759,92 1.726,24 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Cene Slika 18: Bruto plače v javnem sektorju ■ Javna uprava - Zdravstvo in soc.varstvo - Izobraževanje Kulturne, razv.in rekr.dej. Vir: SURS, preračuni UMAR. Septembra smo bili ponovno priča deflaciji. Cene življenjskih potrebščin so se septembra znižale za 0,2 %, v primerjavi s septembrom lani pa za 0,1 %. V prvih devetih mesecih letos so se cene povišale za 1,3 % (lani 3,5 %). Po prvih podatkih Eurostata je v evrskem območju septembra medletna deflacija znašala -0,3 %, kar je za 0,1 o. t. več kot avgusta. V prvih osmih mesecih letos smo bili v Sloveniji priča nadaljevanju umirjanja inflacije iz lanskega leta. Ključni razlogi za umirjanje medletne inflacije so bili pri nas in v celotnem evrskem območju enaki. Inflacija se je že od druge polovice lanskega leta hitro umirjala predvsem zaradi »učinka osnove« pri cenah tekočih goriv in v manjši meri tudi hrane. K avgustovski 0,0-odstotni medletni inflaciji je padec cen tekočih goriv prispeval -0,7 o. t., padec cen hrane pa -0,1 o. t. Relativno šibka gospodarska aktivnost pa je ob odsotnosti šokov pri cenah surovin vplivala tudi na umirjanje cenovnih pritiskov pri ostalih 7 Največje nominalno znižanje bruto plače so v tem obdobju zabeležili v finančnih in zavarovalniških (-0,6 %) ter predelovalnih dejavnostih (-0,2 %). 8 Znižala se je v vseh dejavnostih; najbolj v izobraževanju (-2,4 %), temu sledi zdravstvo in socialno varstvo (-1,9 %), javna uprava (-1,6 %) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (-0,7 %). 10 8 6 4 2 0 30 25 20 15 10 5 0 16 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Cene 2008 2009 v % XII 08/ XII 07 ® (I 08-XII 08)/ ® (I 06-XII 07) VIII 09/ VII 09 VIII 09/ VIII 08 ® (IX 08-VIII 09)/ ® (IX 06-VIII 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 0,0 0,0 1,9 Blago 1,3 6,0 -0,1 -1,1 1,1 -Goriva in energija -7,2 10,6 0,5 -6,6 -3,4 -Drugo 3,2 5,0 -0,2 -0,1 1,9 Storitve 3,8 5,0 0,5 2,5 3,4 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 0,1 0,1 1,7 Regulirane cene1 -7,8 9,6 0,5 -6,9 -4,1 -Energija -11,9 14,4 0,7 -12,8 -7,3 -Drugo 0,4 0,1 0,0 2,6 1,2 Osnovna inflacija -odrezano povprečje 2,6 3,9 0,1 0,9 2,0 -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 0,1 1,3 3,0 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,3 -0,2 1,1 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,1 5,6 -0,1 -1,7 1,5 -na evrskem območju -0,1 2,1 0,6 -6,4 -1,7 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. skupinah proizvodov in storitev (0,8 o. t.) v indeksu cen življenjskih potrebščin. Nižje medletne rasti cen kot avgusta lani je izkazovalo deset od dvanajstih osnovnih skupin indeksa. Na pojemanje inflacijskih pritiskov kažejo tudi različne mere osnovne inflacije, pa tudi umirjanje rasti cen storitev pri proizvajalcih, v proizvodnji pretežnega dela predelovalnih in drugih dejavnosti industrije, ki so namenjeni za prodajo na domačem trgu, in rasti cen industrijskih proizvodov, ki jih uvozimo. Slika 19: Inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju -inflacija ---Osnovna inflacija (odrezano povprečje) .........Osnovna inflacija (brez sveže hrane in energije) ■ Inflacija evrsko območje I 4 1 3 / ✓ / C / __ . / \ - \ \ x \ " / \ L*\ \_____ \ v... ! 1 I V prvih sedmih mesecih je bilo gibanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva Slovenije še vedno relativno manj ugodno kot v ostalih članicah evrskega območja. Julija je bilo postopno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva prekinjeno. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, je julija padel (za 1,0 %), posledično se je umirila njegova letošnja rast (v primerjavi z decembrom na 1,3 %). Zaradi lanske podobne dinamike je bil v prvih sedmih mesecih medletno le za malenkost višji (0,1 %). V večini članic evrskega območja Slika 20: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, v prvih sedmih mesecih leta 2009 ? K 4 S s ■ Nominalni efektivni tečaj ■ ■ Realni efektivni tečs j ■ j ■ ■ : 1 U. 1 i i i ■ i ■ i ! Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Vir: ECB, preračuni UMAR. 10 3 6 6 5 2 2 0 a -4 Ekonomsko ogledalo, september 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja Slika 2': Stroškovna konkurenčnost gospodarstva oaaaoaaaoaaaoa a a a a Vir: SURS, ECB, OECD, Eurostat, preračuni UMAR. je bila cenovna konkurenčnost v prvih sedmih mesecih boljša kot v primerljivem obdobju lani, njeno poslabšanje v primerjavi z decembrom pa je bilo nižje kot v Sloveniji. Relativno manj ugodno gibanje cenovne konkurenčnosti Slovenije je bilo deloma posledica padca (oz. nižje rasti) cen življenjskih potrebščin v večini ostalih članic evrskega območja. Deloma je na to vplivala tudi struktura naše zunanje trgovine, v kateri je delež menjave z državami EU nadpovprečno velik. Vpliv okrepitve evra do preostalih valut EU na našo cenovno konkurenčnost je bil posledično večji, vpliv padca evra do valut zunaj EU pa manjši. Julija se je medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti pospešilo. To je posledica nižjega medletnega padca cen industrijskih proizvajalcev v Sloveniji kot v trgovinskih partnericah. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno rastjo industrijskih Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v drugem četrtletju leta 2009 v članicah EU I Sredstva na zaposlenega, realno 9 ■ Produktivnost dela, realno ♦ RULC Vir: Eurostat, preračuni UMAR. proizvodov predelovalnih dejavnosti, je medletno zato porastel (julija za 4,1 %, v prvih sedmih mesecih skupaj za 3,3 %). Ker se gibanje cen industrijskih proizvajalcev v Sloveniji gibanju v trgovinskih partnericah prilagaja z zamikom, je bila cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti julija že boljša kot decembra (za 0,7 %). Gibanje stroškovne konkurenčnosti je bilo v drugem četrtletju ponovno slabše kot v drugih članicah evrskega območja. Slovenija je bila med državami evrskega območja, pa tudi EU, z najvišjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti že od lanskega tretjega četrtletja. Slabšanje stroškovne konkurenčnosti se je v drugem četrtletju sicer umirilo pod vplivom upočasnjene rasti stroškov dela na zaposlenega, zaradi precejšnjega padca produktivnosti dela pa še naprej ostaja izrazito (5,3 %)9. Plačilna bilanca V sedmih mesecih letos je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 59,4 mio EUR (v istem obdobju lani primanjkljaj v višini '.257,8 mio EUR). Julija je saldo tekočega računa plačilne bilance četrti mesec zapored izkazoval presežek (42,3 mio EUR). Ob hitrejšem krčenju uvoza od izvoza blaga se je medletno najboljznižal primanjkljaj v blagovni menjavi. Sicer je saldo blagovne menjave po majskem in junijskem presežku julija izkazoval rahel primanjkljaj (11,8 mio EUR). Nižja sta bila tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, kar Slika 23: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava ^m Storitvena menjava ^^M Faktorski dohodki H Tekoči transferi -Tekoči račun 200 -400 -500 Vir : BS. 9 Upočasnjena rast stroškov dela na zaposlenega, predvsem zaradi nižje medletne rasti plač v zasebnem sektorju, je vplivala na umirjanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda, ki pa je bila še vedno na visoki ravni (nominalno na 11,3 % glede na 15 % v prvem četrtletju, realno na 8,2 % glede na 11,3 %). Padec produktivnosti je bil hkrati še vedno izrazit (-7,8 % glede na -8,8 %). Posledično je bila nižja tudi realna rast efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativno rastjo nominalnih stroškov dela na enoto proizvoda (po naši oceni 5,3 % glede na 8,4 % v prvem četrtletju). 18 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Plačilna bilanca I-VII 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VII 08 Tekoče transakcije 12.879,4 12.820,0 59,4 -1.257,8 -Blagovna menjava (FOB) 9.423,5 9.527,4 -104,0 -1.419,4 -Storitve 2.410,1 1.705,6 704,6 932,7 -Dohodki od dela in kapitala 592,2 1.041,5 -449,3 -622,9 Tekoči transferi 453,6 545,5 -91,9 -148,2 Kapitalski in finančni račun 3.031,5 -3.130,8 -99,3 1.586,8 -Kapitalski račun 140,9 -108,4 32,5 -11,4 -Kapitalski transferi 139,9 -102,6 37,3 -10,4 -Patenti, licence 1,0 -5,8 -4,8 -1,0 -Finančni račun 2.890.6 -3.022,4 -131,8 1.598,2 -Neposredne naložbe -26,8 -448,8 -475,6 97,7 -Naložbe v vrednostne papirje 2.636,7 227,3 2.864,0 -712,7 -Finančni derivativi -29,2 4,7 -24,5 36,2 -Ostale naložbe 203,0 -2.805,6 -2.602,6 2.251,2 -Terjatve 203,0 -361,9 -158,9 -1.053,7 -Obveznosti 0,0 -2.443,7 -2.443,7 3.305,0 -Mednarodne denarne rezerve 106,8 0,0 106,8 -74,3 Statistična napaka 40,0 0,0 40,0 -329,0 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne je bilo tudi julija predvsem posledica nižjih neto plačil obresti domačih poslovnih bank na posojila, najeta v tujini, in primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev, ki pa je posledica presežka do proračuna EU. Presežek v storitveni bilanci je bil nižji predvsem zaradi manjšega neto izvoza potovanjin cestnega transporta, nekoliko nižji je bil tudi primanjkljaj v menjavi vseh ostalih storitev (razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve). kapitala v višini 238,7 mio EUR (v enakem obdobju lani neto pritok v višini 1.672,5 mio EUR). Julijski neto priliv kapitala zasebnega sektorja je bil zaradi prodaje obveznice NLB višji od neto odliva kapitala državnega sektorja (neto znižanje naložb tujcev v dolžniške vrednostne papirje državnega sektorja) in BS (znižanje obveznosti do pozicije TARGET). Neto pritok kapitala je julija tako znašal 96,3 mio EUR (julija lani 490,4 mio EUR). Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so v sedmih letošnjih mesecih zabeležile neto odliv Slika 24: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe ^M Naložbe v vredn. papirje ^^M Finančni derivativi ^^M Ostale naložbe -Neto finančni tok -600 -800 -1000 Vir: BS. Neposredne naložbe, katerih odlivi od letošnjega februarja presegajo prilive, so bile julija neto odlivne v višini 69,1 mio EUR. Lastniški tokovi so bili skromni, med kapitalsko povezanimi družbami so prevladovala neto odplačila posojil hčerinskih podjetij. Naložbe v vrednostne papirje so julija znašale 874,6 mio EUR neto pritoka kapitala. NLB je namreč na mednarodnih finančnih trgih prodala 3-letno obveznico s poroštvom države v nominalni vrednosti 1,5 mrd EUR s fiksno obrestno mero 3,25 %. Sredstva so namenjena dolgoročnemu kreditiranju podjetij in prebivalstva. Ostale naložbe so bile julija neto odlivne v višini 709,2 mio EUR. Pri terjatvah so največji odliv izkazovale vloge domačih poslovnih bank v bankah v tujini. Pri obveznostih so se domače banke kratkoročno zadolžile v višini 613,8 mio EUR, odplačale pa 627,5 mio EUR dolgoročnega dolga. Bruto zunanji dolg Slovenije je konec julija znašal 39 mrd EUR (108,7 % ocenjenega BDP), bruto dolžniške terjatve do tujine pa 29,2 mrd EUR (81,3 % BDP). Neto zunanji dolg je konec julija znašal 9,8 mrd EUR (27,4 % BDP) in se je v primerjavi s koncem leta 2008 znižal za 35 mio EUR (bruto dolžniške terjatve za 206 mio EUR, Ekonomsko ogledalo, september 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja bruto zunanji dolg za 241 mio EUR). Najbolj so se znižale kratkoročne terjatve BS do tujine, saj je BS del gotovine in vlog z računov v tujini prenesla na račun pozicije do Evrosistema. Državni sektor je povečal zadolženost z izdajo obveznic, zasebni sektor, najbolj domače poslovne banke, pa se je v tujini razdolževal. Neto zunanji dolg se je počasi skrčil, saj je bilo, kljub precejšnjemu povečanju neto zunanjega dolga državnega sektorja, znižanje neto zunanjega dolga zasebnega sektorja še bolj izrazito. Finančni trgi Po nekoliko višji julijski kreditni aktivnosti se je ta avgusta ponovno znižala. Banke so v tem mesecu neto odobrile kredite v višini 69,0 mio EUR. Daleč največji del predstavlja zadolževanje prebivalstva, ki pa se je glede na mesec pred tem tudi nekoliko znižalo. Neto zadolževanje podjetij in NFI je bilo kljub operacionalizaciji jamstvene sheme na precejnizki ravni. Medletna stopnja rasti obsega kreditov se znižuje že več kot leto in pol in se je konec avgusta spustila že na 6,2 %, kar je najmanj, odkar imamo primerljive podatke10. Banke so v osmih mesecih letos neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 796,5 mio EUR (dobro petino vrednosti iz primerljivega obdobja lani). Viri financiranja na mednarodnih medbančnih trgih ostajajo še vedno precej omejeni, vse bolj upadajo tudi prilivi vlog prebivalstva v banke, ki so v primerjavi z lani nižje za skoraj polovico. V osmih mesecih letos so tako največji vir financiranja predstavljali depoziti države, trenutna gibanja pa nakazujejo, da bodo v prihodnje pomemben vir financiranja bank predstavljale tudi obveznice. Slika 25: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^^B Prebivalstvo (leva os) ^^B Podjetja in NFI (leva os) ^^^B Država (leva os) -----Prebivalstvo (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 800 400 o 300 SE > 200 100 0 -100 -200 40 35 30 COCOCOCOCOCOO^C^O^C^O^ Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg neto zadolževanja prebivalstva je bil avgusta na ravni 80,9 mio EUR, kar je za približno petino manj kot mesec pred tem. Skoraj tri četrtine celotnega neto zadolževanja predstavljajo stanovanjski krediti, ki so bili s 57,1 mio EUR na najvišji ravni letos, medtem ko se je glede na predhodni mesec precej umirilo zadolževanje za ostale namene, ki pa je s 15,9 mio EUR kljub temu preseglo letošnje mesečno povprečje. Zadolževanje v obliki potrošniških kreditov pa je bilo tudi tokrat na precej skromni ravni. Banke so v osmih mesecih letos neto odobrile kredite prebivalstvu v višini 308,5 mio EUR, kar dosega slabih 40 % vrednosti iz primerljivega obdobja v letu 2008. 25 20 15 10 5 0 Tabela 8: Izbrani kazalniki gibanj na finančnih trgih Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 31. VIII 09 31. VIII 09/ 31. VII 09 31. VIII 09/ 31. XII 08 31. VIII 09/ 31. VIII 08 Krediti skupaj 31.549,1 32.345,6 0,2 2,5 6,2 Krediti podjetjem in DFO 23.137,5 23.454,7 0,1 1,4 4,9 Krediti državi 584,6 755,4 -5,7 29,2 46,9 Krediti prebivalstvu 7.827,0 8.135,5 1,0 3,9 7,0 Potrošniški 2.883,9 2.877,2 0,3 -0,2 -0,2 Stanovanjski 3.395,3 3.693,7 1,6 8,8 16,6 Ostalo 1.547,7 1.564,7 1,0 1,1 0,7 Bančne vloge skupaj 13.689,1 14.126,2 0,2 3,2 5,9 Čez noč 5.249,4 5.628,0 0,9 7,2 4,4 Kratkoročno vezane 5.644,8 5.414,8 -1,6 -4,1 -0,9 Dolgoročno vezane 1.957,7 2.542,8 3,2 29,9 57,2 Vloge na odpoklic 837,2 540,6 -2,2 -35,4 -38,0 Vzajemni skladi 1.513,4 1.750,0 1,8 15,6 -19,8 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. 10 Leto 2005. 20 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Podjetja in NFI so že drugi mesec zapored beležila pozitiven neto tok zadolževanja pri domačih bankah, vendar je bil ta tudi tokrat s 33,5 mio EUR skromen. Neto zadolževala so se podjetja in tudi NFI. Zadolževanje pa je v nasprotju z julijem v veliki meri temeljilo na kreditih, namenjenih za obratna sredstva. Podjetja in NFI so se tako v prvih osmih mesecih letos neto zadolžila pri domačih bankah v višini 317,2 mio EUR, kar predstavlja le 10 % obsega v primerljivem obdobju lani. Medletna stopnja rasti celotnega obsega kreditov podjetjem in NFI pa se je konec avgusta spustila pod 5-odstotno raven. Tudi julija so se podjetja neto zadolževala na tujem, tokrat v višini 27,1 mio EUR, in s tem dosegla približno dve tretjini letošnjega mesečnega povprečja. Podjetja so v sedmih mesecih letos neto najemala tuje kredite v višini 286,9 mio EUR, kar je sicer le za 6,9 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Upad je posledica neto odplačevanja kratkoročnih kreditov v višini 62,1 mio EUR, medtem ko se je neto zadolževanje z dolgoročnimi krediti okrepilo za dobro polovico. Razlog, da ni prišlo do občutnejšega umirjanja zadolževanja na tujem oz. se je dolgoročno celo okrepilo, lahko iščemo v razlikah med domačimi in tujimi obrestnimi merami (povprečje evrskega območja), ki so se v zadnjih mesecih gibale na ravni okoli 300 bazičnih točk. Banke so tudi julija neto odplačevale kredite, vendar tokrat le v višini 13,8 mio EUR, kar je le odstotek vrednosti iz junija. Podrobnejša primerjava podatkov kaže, da je negativen neto tok posledica odplačevanja dolgoročnih kreditov v višini 627,5 mio EUR, kar je najvišje neto odplačilo tovrstnih kreditov doslej in najverjetneje posledica odplačila večjega kredita NLB, ki pa je tako veliko poplačilo financirala z izdajo obveznic v višini 1,5 mrd EUR. Te pa bodo tudi zaradi državnih jamstev najverjetneje postale vse bolj pomemben vir pridobivanja tujih dolgoročnih finančnih sredstev. Banke so tako v sedmih mesecih letos neto odplačevale tuje kredite v višini 2,1 mrd EUR, medtem ko je bil še v enakem obdobju lani neto tok pozitiven, in sicer v višini 1,9 mrd EUR. Slika 26: Ročnostna struktura neto zadolževanja bank v tujini Slika 27: Neto prilivi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti > -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 I Vzajemni skladi (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) ■ Dolgoročno vezane (desna os) / \ / t j I I ■I it r H iti 1 ■ ■ r I"1 i 1 """«j I Ostale vloge (leva os) - Vloge skupaj (desna os) ■ Vzajemni skladi (desna os) 100 80 60 40 $ 20 s 0 -20 -40 -60 ÖÖggggggg S * I t S »! .1 S Vir: BS, preračuni UMAR. E3Êgggg8S8 š i i i š i i i Š Vir: BS, preračuni UMAR Tudi na ravni celotnega evrskega območja so razmere na kreditnih trgih še naprej precej zaostrene. Medletna stopnja rasti se je avgusta tako spustila že na 0,3 %. Ta rast pa je predvsem posledica 3,6-odstotne rasti obsega kreditov države, medtem ko je obseg kreditov podjetjem in NFI konec avgusta medletno prvič beležil upad, in sicer v višini 1,1 %. Vsi kreditojemalci skupaj so v prvih osmih mesecih letos kredite neto odplačevali v višini 31,7 mrd EUR. Avgusta se je obseg vlog prebivalstva le rahlo okrepil, medletno je priliv nižji. K rasti so največ prispevale dolgoročne vloge, ki so že drugič zapored presegle 3-odstotno rast, nekoliko pa se je okrepil tudi obseg vlog čez noč. Vloge prebivalstva v bankah so tako v osmih mesecih letos beležile neto prilive v višini 437,1 mio EUR, kar pa je za 45 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Upad je predvsem posledica odlivov iz kratkoročnih vlog in vlog na odpoklic. Po treh zaporednih mesecih neto odlivov vlog države iz bank so te avgusta ponovno beležile neto priliv, vendar tokrat le v višini 47,0 mio EUR. Pretežen del teh novih prilivov je bil v obliki kratkoročnih vlog. Neto priliv vlog države v domače banke je v osmih mesecih leta tako dosegel 1,7 mrd EUR, kar je za 1,5-krat več kot v primerljivem obdobju lani. Vzajemni skladi domačih upravljavcev so avgusta že drugič zapored beležili neto priliv, in sicer v višini 4,6 mio EUR, kar je sicer druga najvišja vrednost letos, a dosega le dobro desetino povprečne mesečne vrednosti iz leta 2007, ko so bili zabeleženi najvišji neto prilivi doslej. Praktično vsi avgustovski neto prilivi so posledica neto prilivov v bolj tvegane delniške vzajemne sklade, saj je bil njihov obseg na ravni 5,3 mio EUR, kar je največ po decembru 2007. Vzajemni skladi so tako v prvih osmih mesecih letos beležili le še za 4,7 mio EUR neto odlivov, medtem ko so ti v primerljivem obdobju lani dosegali kar 131,8 mio EUR. Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov domačih 1000 800 600 400 200 0 -200 700 600 500 400 300 200 0 Ekonomsko ogledalo, september 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Slika 28: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. upravljavcev je avgusta beležil 1,8-odstotno rast, kar je v veliki meri posledica pozitivnih gibanj na kapitalskih trgih, ki so po naši oceni k rasti prispevali več kot 85 %. V osmih mesecih letos pa se je glede na december lanskega leta okrepil že za 15,6 %. Avgusta se je promet na Ljubljanski borzi močno okrepil, kljub sezonskim dejavnikom, ki delujejo v nasprotni smeri (dopusti), in dosegel327,4 mio EUR. To je le nekoliko manj od skupne vrednosti v prvih sedmih mesecih leta in najvišja vrednost doslej. Takšno gibanje je zgolj posledica povečanega prometa, povezanega z zaplembo delnic, ki so jih podjetja zastavila pri domačih bankah. Obseg tržne kapitalizacije vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je avgusta že drugič zapored beležil upad, tokrat v višini 0,3 %, kar je ponovno v veliki meri posledica upada tržne kapitalizacije delnic, tokrat v višini enega odstotka. V osmih mesecih letos se je obseg tržne kapitalizacije okrepil za skorajpetino. Več kot tri četrtine rasti je prispevala 36,5-odstotna rast tržne kapitalizacije obveznic, kar je posledica novih izdaj državnih obveznic. Po dveh zaporednih negativnih mesecih je septembra vrednost indeksa SBI20 beležila 3,7-odstotno rast. Indeksi na pomembnejših tujih kapitalskih trgih so se v tem mesecu gibali precejneenotno. Indeks MSCI World, merjen v evrih, je sicer beležil že sedmo zaporedno mesečno rast, vendar je tokrat prišlo do razmeroma velikih razlik med posameznimi indeksi. Osrednji indeks londonske borze je beležil 4,7-odstotno rast, vrednost osrednjega indeksa na tokijski borzi pa je upadla za 3,4 %. Javne finance V prvih osmih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,6 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost11 so vplačila znašala 8,7 mrd EUR, pešanje rasti javnofinančnih prihodkov pa se je nadaljevalo pri večini davkov in prispevkov. Na medletni ravni so se v prvih osmih mesecih letos povečali le prihodki od trošarin (17,3 %) in prihodki od prispevkov za socialno varnost (2,8 %), vsi ostali davki pa so se zmanjšali. Vlada je izvajala politiko povečevanja trošarinskih dajatev na vse trošarinske izdelke, kar povečuje prihodke od trošarin. Prispevki za socialno varnost sledijo gibanju mase plač, njihova rast pa se iz meseca v mesec upočasnjuje. Prihodki od dohodnine so se v prvih osmih mesecih medletno zmanjšali za 3,4 %, predvsem zaradi izdatnejših vračil dohodnine po dohodninskih odločbah za lani in zaradi precej manjših prilivov iz davkov od dohodkov od dejavnosti in od dohodkov od prodaje kapitala. Akontacije davka od dohodka pravnih oseb so v prvih osmih mesecih dosegle le polovico lanske vrednosti, sajlahko davčni zavezanci uveljavijo dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja in letošnjo (nižjo) zakonsko davčno stopnjo (21 %). Prihodki iz davka na dodano vrednost so bili v prvih osmih mesecih leta nižji za 11,3 % in ob siceršnjih problemih s časovnim usklajevanjem vplačil in vračil davka sledijo upadanju gospodarske aktivnosti. Po konsolidirani bilanci12 MF so se javnofinančni prihodki v prvih sedmih mesecih medletno zmanjšali za 6,9 % in znašali 8,1 mrd EUR, javnofinančni odhodki pa povečali za 10,5 % in znašali 9,2 mrd EUR. Nadaljnje zmanjševanje javnofinančnih prihodkov ob hkratnem znatnem povečevanju javnofinančnih odhodkov kaže na proticiklično delovanje avtomatskih stabilizatorjev, ob tem pa se tudi ohranjajo nekateri problemi iz preteklosti (plače v javnem sektorju, pokojnine, neučinkovitost javnih Slika 29: Davki in prispevki za socialno varnost Dav. na doh. in dobiček -Prispevki za soc. varnost Domači dav. na bl. in stor. —•— Drugi davki Davki in prispevki - skupaj o o ö o ö ö ö .i I ^ 4 i I ^ Vir: UJP, preračuni UMAR. 11 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-avgust 2009, Uprava za javne prihodke. 12 Konsolidirana bilanca po podatkih Ministrstva za finance (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 22 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-VII 09 v mio EUR VII 09/ VII 08 I-VII 09/ I-VII 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 8.112,0 -4,2 -6,9 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 7.417,6 -4,7 -8,0 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 1.616,3 -2,2 -23,0 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 2.990,6 -0,3 3,7 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 2.638,3 -6,3 -4,3 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 284,8 64,5 57,9 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 9.191,7 9,7 10,5 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 2.297,6 11,4 13,8 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 1.370,7 1,4 4,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 3.543,1 11,3 10,9 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 499,3 12,4 12,8 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 171,6 4,4 49,5 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 262,2 -11,6 10,0 Vir: MF, Bilten javnih financ. Slika 30: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 18 15 > 12 e, ni 9 er (U & 6 "n e 3 n eč 0 SE m ro -3 a n u ~n e M -9 -12 - Skupaj prihodki Skupaj odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. naročil, ipd.). Julija je bil sicer zabeležen presežek v višini 36 mio EUR, vendar je po sedmih mesecih konsolidirana bilanca javnega financiranja izkazala primanjkljaj v višini 1.080 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so se v sedmih mesecih medletno najbolj povečali odhodki za investicije in investicijske transferje (20,4 %) ter odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim (13,8 %). Krepi se tudi rast transferov posameznikom in gospodinjstvom (10,9 %), zlasti rast izdatkov za transfere nezaposlenim (76,9 %). Po valorizaciji pokojnin novembra lani in februarja letos je bila medletna rast izdatkov za pokojnine v prvih sedmih mesecih 9,1-odstotna. Rast izdatkov za blago in storitve je znašala 4,1 % in se iz meseca v mesec upočasnjuje. Po dokaj uspešnih preteklih štirih mesecih so bila povračila EU sredstev v državni proračun avgusta nižja. Povračila sredstev iz kohezijskega sklada so bila najnižja po januarju, nižja so bila tudi povračila iz strukturnih skladov, tako da so večji del prihodkov predstavljala sredstva kmetijske politike, in sicer 13 mio EUR od skupaj18,4 mio EUR sredstev. Prihodki iz proračuna EU v državni proračun so bili precej nižji kot plačila obveznosti RS do EU proračuna, zato se je neto presežek v primerjavi s preteklim mesecem skoraj prepolovil oz. znižal na 11,4 mio EUR. Slika 31: Načrtovana in povrnjena sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Predpristopna sredstva EU ■ Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2009 ■ Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2008 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-avg) Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec) 0 200 300 400 5( V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, september 2009 25 Izbrane teme Mednarodni kazalniki konkurenčnosti slovenskega gospodarstva Poslabšanje gospodarske situacije v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta se še ni odrazilo na mednarodnih kazalnikih konkurenčnosti gospodarstva. Ti kazalniki sledijo anketam in ne toliko dejanskim kazalnikom gospodarskih gibanj, karje verjetno eden od razlogov, daje Slovenija v nekaterih ključnih mednarodnih primerjavah konkurenčnosti gospodarstva letos napredovala. V poročilu WEF13 je Slovenija med 133 ocenjenimi državami ob izboljšanju vrednosti indeksa globalne konkurenčnosti (za 0,1 točke; na 4,6) pridobila pet mest in se uvrstila na 37. mesto. Med državami EU se uvrščamo v sredino povprečja držav EU (izboljšanje za dve mesti, na 14. mesto), od novih držav članic EU pa sta bolje od Slovenije uvrščeni le Češka in Estonija. Na lestvici Svetovne banke Doing business14 se je uvrstitev Slovenije rahlo izboljšala, 53. mesto med 183 ocenjenimi državami. Višja uvrstitev v poročilu WEF kot lani (za 7 mest, na 26. mesto) je predvsem posledica slabše uvrstitve drugih držav. Dejavniki, ki so vplivali na boljšo uvrstitev, so bili dober zdravstveni in izobraževalni sistem, visoka stopnja inovativnosti, dobra infrastruktura ter izboljšana makroekonomska stabilnost. Uvedba sistema e-VEM za vsa podjetja pa je pomembno zmanjšala administrativna bremena in omogočila lažje in hitrejše ustanavljanje podjetij (čas ustanovitve podjetja se je skrajšal na 6 dni ob samo še treh predvidenih postopkih), kar se je odrazilo tudi v izboljšanju uvrstitve na lestvici Doing Business. Pomembno izboljšanje je bilo zaznati tudi pri skrajšanih in boljenostavnih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Glavne ovire v poslovnem okolju so omejen dostop do financiranja (19 % vprašanih v okviru raziskave WEF), omejevalna delovna zakonodaja (14,4 %) in neučinkovita državna birokracija (12,1 %). Okoli 10 % vprašanih je tudi odgovorilo, da posel v Sloveniji omejujejo zapleteni davčni predpisi in visoke davčne stopnje. Podobno ugotavlja tudi Doing business, kjer je bilo kljub izboljšavi skupne uvrstitve poslabšanje oz. stagnacija vidna pri 6 od 11 kazalnikov, med drugim tudi pri davčnem okolju in pridobivanju kreditov. Kot že nekaj let zapored je bila najslabša uvrstitev zabeležena pri zaposlovanju delavcev (162. mesto), predvsem zaradi rigidnosti na trgu dela in visokih stroškov odpuščanja. Na nekatere izmed teh problemov opozarjajo tudi kazalniki ekonomske svobode. Septembra predstavljeni rezultati raziskave Ekonomske svobode sveta15 kažejo, da je v Sloveniji glavni problem predvsem velikost državnega sektorja in s tem povezana visoka državna potrošnja in visoki davki. Podobno kaže tudi Indeks ekonomske 13 Global Competitiveness Report 2009—2010, World Economic Forum (september 2009). 14 Doing Business 2010, Worldbank Group (september 2009). 15 Economic Freedom of the World: 2009 Annual Report, James Gwartney and Robert Lawson et al., Fraser Institute (september 2009). svobode16, ki poleg prevelikega in predragega državnega sektorja izpostavlja tudi probleme na trgu dela, predvsem v rigidni delovni zakonodaji, ki omejuje zaposlovanje in rast produktivnosti. Zaposlenost in brezposelnost po regijah Na področju trga dela so se v regijah začele kazati posledice gospodarske krize v zadnjem četrtletju leta 2008 z zmanjševanjem števila delovno aktivnih in povečevanjem števila brezposelnih v večini regij. Na zmanjševanje števila delovno aktivnih je gospodarska kriza vplivala z manjšo zakasnitvijo. Njihovo število se je v večini regij začelo zniževati novembra 2008, število brezposelnih pa je začelo naraščati že oktobra. To se je še bolj intenzivno nadaljevalo v prvem polletju letos, ko se je glede na prvo polletje 2009 število delovno aktivnega prebivalstva najbolj zmanjšalo v pomurski (-2,6 %), koroški (-2,6 %) in zasavski regiji (-2,4 %). Še vedno pa je nekoliko naraščalo v obalno-kraški (0,8 %), osrednjeslovenski (0,2 %) in spodnjeposavski regiji (0,1 %). Zmanjševati se je se je začelo tudi število delovnih mest po regijah, njihova koncentracija v osrednjeslovenski regiji pa se nadaljuje. Medletni padec števila delovnih mest je bil v prvem polletju 2009 po regijah večji od padca števila delovno aktivnega prebivalstva (po kraju bivanja). Zmanjšanje števila delovnih mest je bilo zabeleženo v večini regij z izjemo treh, kar kaže na nadaljevanje koncentracije delovnih mest v osrednjeslovenski regiji, Tabela 10: Gibanja na trgu dela po regijah I-VI 2008 /I-VI 2009, v % Statistična regija Brezposelni Delovno aktivno prebivalstvo Aktivno prebivalstvo Delovna mesta Osrednjeslovenska 23,4 0,2 1,4 0,7 Obalno-kraška 23,2 0,8 2,0 1,2 Gorenjska 52,1 -1,5 0,8 -2,6 Goriška 49,0 -1,9 0,3 -2,4 Savinjska 18,8 -1,9 -0,2 -1,7 Jugovzhodna Slo. 34,1 -1,6 0,6 -2,9 Pomurska 16,0 -2,6 -0,2 -2,9 Notranjsko-kraška 34,5 -0,9 0,9 0,6 Podravska 21,8 -2,0 0,2 -2,5 Koroška 44,3 -2,6 0,8 -3,7 Spodnjeposavska 20,7 0,1 1,7 -0,1 Zasavska 21,8 -2,4 -0,4 -4,1 SLOVENIJA 25,9 -1,2 0,7 -1,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. 16 2009 The Index of Economic Freedom, the Heritage Foundation & Wall Street Journal, 2009 Heritage Foundation v sodelovanju z Wall Street Journal. 26 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Izbrane teme kjer je bila v prvem polletju 2009 slaba tretjina vseh delovnih mest v Sloveniji. Največji porast števila brezposelnih beležita regiji, ki sta imeli v prvem polletju lani najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti. V povprečju se je število brezposelnih v prvem polletju 2009 medletno povečalo za četrtino. Najbolj je poraslo v gorenjski (za 52,1 %) in goriški regiji (za 49,0 %), najmanj (16,0 %) v pomurski regiji, kar pa se bo s stečajem Mure bistveno spremenilo. Če v Muri ostane brez dela okoli 2.500 delavcev, se bo število brezposelnih glede na lansko prvo polletje povečalo za približno 50 %, stopnja registrirane brezposelnosti pa narasla na 20 % ali več - daleč največ med statističnimi regijami. Tako visoko stopnjo je do sedaj imela le podravska regija leta 1997 (22,7 %). Regije z nadpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti so bile v prvem polletju 2009 iste kot v prvem polletju lani, medregionalne razlike pa se zmanjšujejo. Septembra 2008 je večina regij dosegla najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti, že naslednji mesec pa je ta porasla v vseh regijah (v povprečju za 1,7 o. t.) in od takrat konstantno raste. V prvih šestih mesecih letos se je medletno najbolj povečala v koroški regiji (3,1 o. t.). Nadpovprečno rast sta beležili tudi regiji s podpovprečno stopnjo -gorenjska (2,2 o. t.) in goriška regija (2,1 o. t.), ki sta imeli v prvem polletju leta 2008 celo najnižji stopnji (4,3 %), ter jugovzhodna Slovenija (2,1 o. t.), ki je junija 2009 iz podpovprečne prešla v nadpovprečno stopnjo, v prvem polletju letos pa je na meji slovenskega povprečja. Nadpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti imajo še vedno iste regije kot v prvem polletju 2008. Najslabši regiji sta ostali isti - pomurska (14,6 %) in podravska Tabela 8: Gibanje posameznih skupin brezposelnih po regijah (11,3 %), svoj položaj med nadpovprečnimi regijami je najboljposlabšala koroška (za tri mesta). Registrirana stopnja brezposelnosti je v pomurski regiji za skoraj tri četrtine presegala slovensko povprečje in bila obenem 2,3-krat oz. za 8,3 o. t. višja kot v regiji za najnižjo stopnjo - osrednjeslovenski (6,3 %). Zaradi hitrejšega naraščanja brezposelnosti v regijah s podpovprečno stopnjo se medregionalne razlike zmanjšujejo. V prvih šestih mesecih letos je bila disperzija med regijami 26-odstotna in se je glede na prvo polletje leta 2008 znižala za 2,8 o. t., kar je najnižja disperzija med regijami po letu 2000. Razlike v stopnji registrirane brezposelnosti so bistveno večje med občinami. Najvišjo stopnjo je imela v prvem Slika 32: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah, I-VI 2009 ■ Povprečje regije ^ ♦ Najboljša občina v regiji X Najslabša občina v regiji . i ■ ■ i « ♦ x ■ I ■ ♦ ♦ ♦ Vir podatkov: SURS. 25 20 10 5 0 Statistična regija I-VI 2008/I-VI 2009, v % Mladi (do 25 let) I. in II. stopnja izobrazbe Terciarna izobrazba Ženske Moški Nad 40 let starosti Nad 50 let starosti Dolgotrajno brezposelni Zaradi stečajev Iskalci prve zaposlitve Zaradi izteka zaposlitve za dol. čas Trajni presežki Osrednjeslovenska 30,6 23,9 22,1 16,6 30,2 16,3 10,0 -8,4 93,0 6,3 27,3 36,8 Obalno-kraška 45,4 26,1 19,9 9,2 38,6 13,4 11,9 -12,5 63,9 14,0 41,7 30,7 Gorenjska 91,1 63,1 10,0 45,0 59,7 34,6 17,1 -6,6 184,8 19,8 75,7 78,8 Goriška 92,3 57,3 31,6 38,0 59,7 34,4 22,9 -6,6 62,5 6,1 87,2 63,5 Savinjska 26,2 21,8 11,3 13,4 25,3 9,7 5,6 -11,7 12,3 -4,7 38,9 30,2 Jugovzhodna Slo. 51,2 25,2 44,7 27,5 41,5 21,4 17,3 -3,8 33,4 12,4 59,9 43,5 Pomurska 16,1 13,5 27,8 10,4 22,1 13,9 13,4 -4,5 16,6 -7,4 31,8 29,7 Notranjsko-kraška 51,4 44,0 13,9 26,4 42,3 25,3 16,2 -1,7 32,1 0,9 53,7 54,0 Podravska 29,4 20,6 14,0 9,8 37,7 15,9 11,0 -8,8 21,7 -3,1 48,5 46,7 Koroška 84,9 51,5 28,1 27,8 66,8 21,0 14,2 -2,1 -2,6 12,4 77,9 67,2 Spodnjeposavska 35,9 15,3 28,1 9,6 34,5 8,7 3,6 -4,7 17,2 9,6 39,0 14,6 Zasavska 25,3 19,9 3,7 8,2 39,8 17,0 14,9 -3,2 10,5 -10,3 37,7 60,1 SLOVENIJA 36,5 26,1 20,0 16,9 36,2 17,3 11,7 -7,6 39,7 1,8 45,7 42,3 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, september 2009 27 Izbrane teme polletju letos občina Rogašovci (23,0 %) iz pomurske regije. Med desetimi občinami z najvišjo stopnjo je bilo vseh deset iz pomurske regije. Najnižjo stopnjo je dosegla občina Cerkno (3,3 %) iz goriške regije. Med desetimi občinami z najnižjo stopnjo je bilo kar šest občin iz osrednjeslovenske regije, dve iz gorenjske ter po ena iz goriške in jugovzhodne Slovenije. Znotraj regij je imela največjo razliko med občino z najnižjo in najvišjo stopnjo pomurska regija, kjer je ta razlika znašala slabih 13 o. t. Najmanjšo razliko med skrajnima občinama (1,5 o. t.) je imela notranjsko-kraška regija, kjer nobena občina v regiji ne presega slovenskega povprečja. Visoka razlika je še v jugovzhodni Sloveniji, kjer so zaradi visoke brezposelnosti prizadete občine Kostel, Kočevje in belokranjske občine (Črnomelj, Semič, Metlika). Predvsem zaradi naraščanja brezposelnosti v teh občinah je regija jugovzhodna Slovenija junija 2009 presegla slovensko povprečje po stopnji registrirane brezposelnosti. Po regijah je brezposelnost različno prizadela posamezne skupine brezposelnih oseb. V gorenjski, goriški in koroški regiji je v prvem polletju letos medletno nadpovprečno poraslo število brezposelnih manj izobraženih in mladih do 25. leta. Porast brezposelnih je večji med moškimi kot ženskami, ker je gospodarska kriza v prvi vrsti prizadela dejavnosti, ki zaposlujejo pretežno moško delovno silo (gradbeništvo, promet, proizvodnja kovin). Poleg teh skupin so brezposelnosti bolj izpostavljeni še starejši nad 50 let. Število teh je najbolj poraslo v goriški, jugovzhodni Sloveniji, gorenjski in notranjsko-kraški regiji. Število brezposelnih zaradi stečajev podjetijse je najbolj povečalo v gorenjski, osrednjeslovenski, obalno-kraški in goriški regiji. Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje Vseživljenjsko učenje je način izboljševanja kakovosti človeškega kapitala in s tem zaposljivosti posameznika, pozitivno pa vpliva tudi na gospodarsko rast in družbeno kohezijo. Vključenost odraslih v formalno in neformalno izobraževanje lahko pomembno prispeva k zmanjševanju neskladij med ponudbo obstoječih znanj, veščin in kompetenc na trgu dela ter povpraševanjem po njih. Poleg tega povečuje posameznikovo fleksibilnost in konkurenčnost na trgu dela ter zmanjšuje verjetnost za prehod v brezposelnost17. Poleg vključenosti v formalno izobraževanje k zaposljivosti prispeva tudi vključenost v neformalno izobraževanje. Vseživljenjsko učenje prek učinkov na brezposelnost in zaposlenost v povprečju zmanjšuje verjetnost stopnje tveganja revščine ter pozitivno vpliva na družbeno vključenost. Na ravni narodnega gospodarstva pa predstavlja pomemben vir izboljševanja kakovosti človeškega kapitala in produktivnosti ter je dejavnik gospodarskega razvoja. 17 V Sloveniji je po podatkih ankete o delovni sili stopnja brezposelnosti v starostni skupini 15-64 let pri nizko izobraženih (prebivalcih z največ končano osnovno šolo) nižja kot pri srednješolsko in terciarno izobraženih. Prispeva k posameznikovi prilagodljivosti in poleg fleksibilnih zaposlitvenih razmerij, aktivne politike zaposlovanja in modernih sestavin socialne varnosti predstavlja eno od štirih sestavin koncepta varne prožnosti18. Slovenija je evropski cilj na področju vseživljenjskega učenja presegla, vendar je vključenost v vseživljenjsko učenje v zadnjem letu upadla. Evropski cilj na področju izobraževanja je, da naj bi evropske države do leta 2010 dosegle vsaj12,5-odstotno vključenost prebivalstva v starosti 25-64 let v vseživljenjsko učenje. EK je za potrebe spremljanja uresničevanja tega cilja razvila kazalnik vključenost v vseživljenjsko učenje19. V Sloveniji je vključenost odraslih v starosti 25-64 let v formalno in neformalno izobraževanje v letu 2008 znašala 13,9 %, s čimer je Slovenija za 4,3 o. t. presegla evropsko povprečje. Vendar Slovenija po vključenosti precejzaostaja za nekaterimi gospodarsko razvitejšimi severnoevropskimi državami. Vključenost v vseživljenjsko učenje v Sloveniji od leta 2005 upada. V letu 2004 je znašla 16,2 %, kar je za 2.3 o.t. več kot v letu 2008. V nasprotju z večino drugih držav EU-27 in povprečjem EU-27 se je v letu 2008 vključenost zmanjšala, in sicer za 0,9 o. t., kar je najbolj med državami EU-27, ki so beležile upad vključenosti. V obdobju 2003-200820 se je vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje povečala manj od povprečja EU-27 (Slovenija: za 0,6 o. t., EU-27: 1,1 o. t.). Na vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje vplivajo različni dejavniki: ponudba izobraževalnih programov, oddaljenost kraja izobraževanja od kraja bivanja/ dela, stroški izobraževanja, dostop do informacij o izobraževanju, potrebe po izobraževanju. Poleg teh dejavnikov na vključenost v vseživljenjsko učenje praviloma pomembno vplivajo še socio-ekonomske značilnosti (spol, starost, dosežena formalna izobrazba, poklic, status aktivnosti, dohodek, ipd). V formalno in neformalno izobraževanje se pogosteje vključujejo mlajši, bolje izobraženi, zaposleni, posamezniki z višjimi dohodki. Razlike v vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje glede na starost, doseženo izobrazbo in status aktivnosti se kažejo tudi v Sloveniji. 18 Podrobneje glej Evropska komisija, Towards common principles of flexicurity, 2007. 19 Indikator meri vključenost prebivalstva, starega 25-64 let, v izobraževanje in usposabljanje v obdobju štirih tednov pred izvajanjem ankete o delovni sili. Indikator je izračunan na osnovi letnega povprečja in se ne nanaša le na eno četrtletje v letu. Ta sprememba izračuna je bila uvedena oktobra 2006. Strokovnjaki opozarjajo, da je indikator metodološko pomanjkljiv. Problematično je predvsem merjenje udeležbe v izobraževanju in usposabljanju v zadnjih tednih pred izvajanjem ankete, saj tako čas anketiranja močno vpliva na rezultat. Izraz vseživljenjsko učenje je za poimenovanje navedenega kazalnika neustrezen, saj vseživljenjsko učenje poleg formalnega izobraževanja in neformalnega izobraževanja/ učenja zajema tudi informalno učenje v času celotnega človekovega življenja in ne le v starosti 25-64 let. 20 V letu 2003 je prišlo do spremembe metodologije izračunavanja indikatorja, zato so vrednosti za Slovenijo primerljive od tega leta. 28 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Izbrane teme Tabela 12: Vključenost v vseživljenjsko učenje, skupaj in po starosti v % Skupaj Po starosti v 2008 2003 2007 2008 25-39 40-54 55-64 65-74 EU27 8,5 9,5 9,6 13,3 8,1 4,7 2,1 Avstrija 8,6 12,8 13,2 19,0 11,5 5,8 3,5 Belgija 7,0 7,2 6,8 9,7 6,1 3,4 1,3 Bolgarija 1,3 1,3 1,4 3,2 0,6 0,0 0,0 Ciper 7,9 8,4 8,5 12,3 6,6 3,9 1,4 Češka 5,1 5,7 7,8 11,6 6,7 2,7 0,6 Danska 24,2 29,2 30,2 37,2 28,6 22,6 19,6 Estonija 6,7 7,0 9,8 14,2 8,2 4,3 1,5 Finska 22,4 23,4 23,1 31,0 22,7 13,3 7,7 Francija 7,1 7,4 7,2 10,3 6,8 3,0 1,0 Grčija 2,6 2,1 2,9 5,6 1,6 0,4 0,0 Irska 5,9 7,6 10,2 9,3 6,3 3,6 2,3 Italija 4,5 6,2 6,3 10,2 4,7 2,2 0,9 Latvija 7,8 7,1 6,8 10,7 5,2 2,3 0,6 Litva 3,8 5,3 4,9 9,3 3,2 0,0 0,2 Luksemburg 6,5 7,0 8,5 12,4 7,4 2,7 1,3 Madžarska 4,5 3,6 3,1 5,9 1,6 0,3 0,0 Malta 4,2 6,0 6,2 9,2 5,4 2,9 1,8 Nemčija 6,0 7,8 7,9 13,5 5,9 3,1 1,0 Nizozemska 16,4 16,6 17,0 24,0 15,6 8,5 4,3 Poljska 4,4 5,1 4,7 8,9 2,6 0,7 0,0 Portugalska 3,2 4,4 5,3 8,4 3,2 0,9 0,3 Romunija 1,1 1,3 1,5 2,8 0,5 0,0 0,0 Slovaška 3,7 3,9 3,3 5,4 2,3 0,9 0,4 Slovenija 13,3 14,8 13,9 22,5 10,1 5,4 3,2 Španija 4,7 10,4 10,4 14,5 8,4 4,8 3,7 Švedska 31,8 32,4 n.p. 28,4 21,1 14,7 11,7 Zdr. kraljestvo 27,2 20,0 19,9 23,7 19,8 13,6 5,3 Vir: Eurostat, preračuni Umar. Vključenost starejših v izobraževanje v Sloveniji je nizko. Vključenost odraslih v formalno in neformalno izobraževanje je v vseh obravnavanih starostnih skupinah višja od povprečja EU-27. Vključenost v pa s starostjo hitro upada in je v višjih starostnih skupinah (55-64 let in 65-74 let) nizka. Razlika v vključenosti starostne skupine 25-34 let in starostne skupine 55-64 let v vseživljenjsko učenje pa je med najvišjimi med državami EU-27. Nizka vključenost prebivalcev v starosti 55-64 let je verjetno povezana tudi z nizko stopnjo zaposlenosti v tej starostni skupini. Ker je vseživljenjsko učenje lahko pomemben dejavnik zaposljivosti starejših, bi veljalo povečati vključenost te starostne skupine v izobraževanje. Lizbonska strategija poudarja predvsem pomen izobraževanja v delovno aktivni dobi, vendar pa je z vidika demografskih sprememb (staranje prebivalstva) pomembno, da se v izobraževanje vključujejo tudi upokojenci. Izobraževanje v dobi upokojitve prispeva k ohranjanju mentalnih sposobnosti in sposobnosti skrbeti zase ter posledično zmanjšuje potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe, zato bi veljalo spodbujati tudi večjo vključenost starostne skupine 65-74 let v izobraževanje. Razlike v vključenosti v vseživljenjsko učenje glede na doseženo izobrazbo so, kljub zmanjšanju v obdobju 2003 2008, velike. Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje je močno povezana z doseženo formalno izobrazbo, saj se z višanjem dosežene izobrazbe21 hitro povečuje. V letu 2008 je vključenost terciarno izobraženih v izobraževanje znašala 24,6 % in je za 11,5 o. t. presegala vključenost srednješolsko izobraženih ter za 21,7 o. t. vključenost nizko22 izobraženih v vseživljenjsko učenje. V obdobju 21 Na mednarodni ravni (Eurostat) podatki o vključenosti v vseživljenjsko učenje glede po izobrazbi in po statusu aktivnosti niso dosegljivi, zato so prikazani samo podatki za Slovenijo. 22 Podatek o številu nizko izobraženih, ki so vključeni v vseživljenjsko učenje, ki je podlaga za izračun kazalnika vključenost nizko izobraženih v vseživljenjsko učenje, je manj natančna ocena SURS. Ekonomsko ogledalo, september 2009 29 Izbrane teme Slika 33: Vključenost odraslih v starosti 25-64 let v vseživljenjsko učenje glede na starost 25-64 25-39 40-54 55-64 65-74 Vir: SURS, preračuni UMAR. 2003-2008 sta se razliki med vključenostjo terciarno izobraženih in srednješolsko izobraženih ter razlika med vključenostjo terciarno in nizko izobraženimi v vseživljenjsko učenje zmanjšali, vendar predvsem zaradi zmanjšanja vključenosti terciarno izobraženih. Glede na status aktivnosti izstopa nizka vključenost neaktivnega prebivalstva v izobraževanje. Podatki o vključenosti v vseživljenjsko učenje glede na status aktivnosti kažejo, da je vključenost najvišja pri delovno aktivnih prebivalcih. Leta 2008 je znašala 15,8 % in je za 1,2 o. t. presegala vključenost brezposelnih v izobraževanje, ta razlika pa se je v primerjavi z letom 2003 zmanjšala. Sorazmerno nizka, približno dvakrat nižja kot Slika 34: Vključenost odraslih v starosti 25-64 let v vseživljenjsko učenje glede na izobrazbo in status aktivnosti 2003 ■ 2007 ■ 2008 Vir: SURS, preračuni UMAR. pri drugih dveh skupinah, pa je vključenost neaktivnega prebivalstva v vseživljenjsko učenje. Pomemben izziv je povečanje vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje. Kljub na splošno ugodnemu mednarodnemu položaju Slovenije problem in izziv predstavljajo velike razlike v vključenosti v vseživljenjsko učenje glede na socio-ekonomske značilnosti prebivalstva. Pomembni izzivi so povečanje vključenosti nizko izobraženih, starejših in delovno neaktivnega prebivalstva v izobraževanje. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, september 2009 33 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Jesenska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,3 0,9 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.162 28.750 31.055 34.568 37.135 35.870 36.386 38.058 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.369 15.467 17.123 18.367 17.657 17.866 18.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.760 28.506 30.683 33.854 36.278 35.244 35.527 37.004 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.716 28.362 30.467 33.627 35.993 35.065 35.441 36.783 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,6 10,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,7 6,7 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,0 2,5 3,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 1,0 1,5 2,5 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,9 2,0 2,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,7 2,9 -17,9 4,1 6,8 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,8 0,0 -19,0 3,6 6,5 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 13,2 16,2 -13,5 6,1 7,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 16,3 2,9 -19,8 1,8 4,9 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,8 2,6 -21,9 1,3 4,8 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,9 -6,1 4,4 5,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.646 -2.287 -82 10 29 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -0,2 0,0 0,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 38.9974 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,24 1,24 1,25 1,37 1,47 1,38 1,43 1,43 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 6,7 2,0 -2,0 0,0 1,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,2 52,8 52,7 52,7 53,7 53,8 53,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,4 4,0 0,7 6,2 3,2 -1,5 0,0 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,3 18,1 20,1 19,7 19,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,0 -2,0 3,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,5 26,5 27,7 28,9 23,7 23,2 23,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec julija 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, september 2009 34 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 2,5 7,5 7,5 5,3 2,1 4,0 -0,6 -10,9 -19,1 -23,5 9,7 9,3 3,8 11,0 3,0 B Rudarstvo 7,5 5,5 5,5 18,5 8,1 -7,3 9,1 -4,8 -2,4 -3,5 -7,8 -11,7 3,8 30,6 -7,2 -0,9 -5,9 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 2,6 8,8 8,2 7,2 2,3 4,1 -0,4 -11,9 -20,7 -24,6 10,6 9,6 4,7 12,7 4,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -14,8 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,6 -9,1 -5,1 -1,6 -8,2 -10,9 -14,4 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 32,6 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 17,3 33,5 2,3 7,3 6,2 Stavbe 17,1 14,3 11,5 31,0 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 16,7 17,1 -8,7 0,5 18,4 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 33,8 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 17,7 48,5 10,5 11,7 -2,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 18,4 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 -2,3 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 8,3 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,2 -15,7 10,6 12,9 13,4 16,8 11,7 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 3,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,7 -11,7 4,5 6,3 12,8 11,0 9,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 17,8 19,2 6,2 21,3 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,1 27,3 32,7 16,0 32,7 17,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,1 15,0 15,1 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,2 -23,7 19,7 12,7 13,2 19,5 19,2 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 6,0 9,6 3,6 4,6 8,3 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 0,9 7,2 -3,7 4,2 2,6 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 9,8 11,0 7,8 4,8 13,7 Prihodek v gostinstvu 6,7 2,3 -2,8 1,2 4,0 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,9 -12,2 2,5 6,6 2,8 2,8 2,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 1 15 13 11 10 7 4 -17 -25 -23 14 14 12 12 10 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 13 12 10 7 1 -5 -23 -29 -27 12 12 11 11 9 v gradbeništvu 4 17 3 22 15 13 14 11 3 -16 -41 -52 17 17 11 12 10 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 30 26 30 27 25 7 -14 -18 32 30 27 27 23 v trgovini na drobno 22 27 23 26 29 30 29 28 26 9 -16 -17 26 28 34 28 30 potrošnikov -14 -11 -20 -7 -10 -17 -20 -16 -16 -29 -39 -31 -5 -8 -17 -17 -19 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki. Ekonomsko ogledalo, september 2009 35 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1,3 5,2 12,9 1,7 14,8 3,8 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -21,7 -22,0 -18,0 -30,1 -22,2 -22,0 -20,1 - - -16,4 23,1 18,8 3,6 9,5 -4,4 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -7,1 -3,3 -10,7 -24,4 -12,4 -11,8 1,2 - - 4,0 5,8 13,6 2,0 15,6 4,2 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -23,8 -24,0 -19,3 -31,7 -23,4 -22,8 -20,8 - - -21,5 -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,6 -1,9 -3,2 -9,9 -5,3 -11,8 -14,1 - - -14,3 39,4 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,6 - - -5,4 56,3 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,3 - - -21,0 23,9 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 7,0 18,1 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,3 -15,6 -8,8 -16,9 -17,2 -12,9 -15,1 - - 8,5 12,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,1 -13,4 -5,3 -9,8 -15,1 -10,1 -11,9 -13,2 - 3,4 34,7 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,5 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,9 -16,3 - 7,5 21,6 30,1 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,7 -19,1 -13,2 -24,8 -25,1 -20,8 -27,1 - - 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 -1,0 - 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 9,0 - -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 -7,0 - 3,2 -2,5 3,6 -5,7 -2,5 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -8,3 -12,4 -9,1 -10,2 -13,2 -12,9 -12,0 - - 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 - - 11 11 10 10 10 7 5 5 4 3 -6 -21 -24 -25 -24 -26 -26 -23 -21 -21 -20 -17 10 9 6 6 4 1 -2 -3 -5 -8 -12 -27 -29 -30 -29 -29 -29 -27 -25 -26 -23 -20 18 13 12 17 13 11 8 7 1 2 -4 -16 -29 -37 -40 -47 -54 -49 -54 -50 -56 -55 28 28 31 31 30 26 24 24 27 24 19 4 -3 -9 -14 -19 -23 -17 -14 -12 -12 -8 31 26 28 32 29 29 27 29 25 24 25 4 -3 -14 -15 -20 -17 -17 -18 -16 -10 -10 -16 -23 -20 -16 -12 -18 -19 -18 -18 -13 -18 -33 -35 -43 -38 -37 -41 -29 -23 -25 -26 -18 Ekonomsko ogledalo, september 2009 36 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 924,5 923,1 926,0 934,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,4 854,6 859,4 864,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 40,8 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 39,9 39,9 39,9 39,3 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 321,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 323,5 323,6 325,2 327,1 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 223,9 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 223,5 223,1 223,5 224,4 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 77,5 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 79,9 80,5 81,5 82,5 V storitvah 476,2 491,6 509,1 490,5 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 491,0 491,1 494,3 498,1 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 50,3 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 50,4 50,4 50,4 50,5 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 109,0 108,2 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 107,9 107,6 109,1 109,7 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 767,0 767,1 771,6 777,0 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 696,2 696,1 700,1 705,2 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 70,8 71,0 71,5 71,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 87,3 87,5 87,8 87,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 70,1 68,5 66,7 69,5 Ženske 47,0 39,1 33,4 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 39,3 38,1 36,7 38,0 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 11,1 10,4 9,5 12,2 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,2 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 22,2 22,1 22,0 22,1 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 27,2 27,0 26,7 27,0 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 35,8 35,6 35,0 35,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 16,3 16,0 15,2 14,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 7,6 7,4 7,2 7,4 Moški 7,7 6,2 5,6 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 6,0 5,9 5,8 6,0 Ženske 11,5 9,6 8,1 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 9,6 9,3 9,0 9,2 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -0,9 -1,4 2,9 8,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 0,7 0,6 1,0 5,3 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 4,9 3,5 4,2 4,5 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 3,0 3,8 4,4 4,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 1,6 1,9 2,7 2,6 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 2,2 1,6 0,5 1,7 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 1,6 1,1 2,3 2,2 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 9,1 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 4,0 13,1 -0,7 -0,9 6,1 5,5 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 18,8 19,7 22,8 24,4 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 78,4 77,1 76,5 76,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 61,7 63,3 63,9 65,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 6,7 6,9 6,9 7,0 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 11,8 9,9 16,9 18,2 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, september 2009 37 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 39,3 39,2 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 327,9 325,3 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 224,7 223,5 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 83,1 81,8 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 500,3 499,9 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 50,5 50,7 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 109,9 109,7 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 22,1 22,3 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 6,0 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 9,0 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 4,6 -0,3 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,5 2,1 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 13,6 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 Ekonomsko ogledalo, september 2009 38 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 4 5 6 7 8 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 5,9 5,8 5,2 6,9 5,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,2 7,4 7,0 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 9,2 7,7 5,4 8,4 9,0 B Rudarstvo 4,5 6,4 13,6 3,8 5,3 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 2,8 4,3 4,2 6,1 3,3 C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,6 6,1 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 7,2 6,0 5,2 7,6 7,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,4 4,9 5,2 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 2,8 2,4 9,5 2,0 5,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 3,7 7,1 7,8 5,6 6,8 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 7,7 5,5 3,7 7,7 6,1 F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,6 6,7 5,7 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 7,7 7,8 4,6 8,6 5,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 8,6 6,9 6,8 7,9 7,8 H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,5 4,6 5,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 5,1 5,4 3,4 6,4 5,3 I Gostinstvo 4,1 5,3 8,4 5,1 4,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 5,1 4,6 5,7 5,7 4,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 5,4 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 6,0 4,1 6,2 7,6 6,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,1 7,8 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 6,4 10,1 6,8 8,9 7,7 L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,8 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 6,7 7,7 8,9 8,6 7,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 6,8 7,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 6,9 7,1 6,2 8,0 6,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,5 5,9 9,4 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 5,1 6,6 5,9 8,9 9,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,9 5,1 12,2 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 3,9 5,2 5,7 8,7 4,9 P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 5,6 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 5,4 6,3 5,1 4,2 2,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,1 12,0 3,7 4,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 3,1 3,6 4,3 5,4 3,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,4 2,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 1,7 0,8 4,4 5,0 3,2 S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,1 2,9 3,0 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 3,0 2,6 2,9 3,8 2,2 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,8 0,7 0,6 0,6 0,5 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 1,4 1,7 2,3 2,5 2,2 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 1,0 2,1 2,2 1,7 1,1 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,3 2,0 2,1 2,1 2,1 2,4 USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,348 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,352 1,351 1,342 1,372 1,362 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, september 2009 39 Statistična priloga 2007 2008 2009 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 3,6 7,4 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 6,6 8,8 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 8,1 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 8,5 12,1 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 6,8 8,2 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 3,3 6,7 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 6,9 7,1 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 5,4 6,2 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 3,2 7,0 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 3,2 8,1 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 2,2 13,8 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 5,9 5,0 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 6,6 8,3 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 9,5 9,7 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 3,2 1,8 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 3,7 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 2,9 2,9 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,2 -0,4 1,9 2,1 1,8 1,2 1,1 0,9 1,4 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,4 2,9 3,2 3,9 4,1 1,390 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 Ekonomsko ogledalo, september 2009 40 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 3,0 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 3,6 3,8 3,5 3,5 5,1 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 6,5 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 6,9 7,6 6,9 10,0 13,3 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 6,0 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 6,0 8,1 8,5 7,6 6,4 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 0,9 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 2,4 2,7 4,1 3,1 1,8 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 1,0 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 1,7 1,9 3,2 1,4 6,7 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 5,2 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 5,7 4,5 3,3 3,0 3,6 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,4 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,7 2,0 0,7 0,8 0,8 Prevoz 1,3 0,3 1,9 0,8 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 1,5 0,9 -1,6 -1,9 0,4 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,4 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 1,2 1,2 1,2 -0,7 -0,7 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 2,5 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 3,3 4,4 4,9 4,5 4,9 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 0,6 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 1,4 1,4 1,4 3,7 3,6 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 6,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 6,4 6,5 6,9 7,6 7,9 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 3,1 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 3,2 3,3 4,0 3,8 3,0 HICP 2,5 3,8 5,5 3,3 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 3,8 4,0 3,4 3,6 5,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2,8 2,3 3,9 2,0 2,5 3,1 4,4 4,4 4,1 2,8 2,1 1,2 2,5 2,5 2,3 2,5 2,7 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 1,9 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 2,4 2,6 2,9 3,0 3,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,7 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 4,6 4,4 4,2 3,9 3,8 Domači trg 2,4 5,5 5,6 5,1 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 5,2 5,3 5,2 5,9 6,4 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 4,3 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 4,0 3,5 3,1 2,0 1,2 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 7,4 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 6,8 5,6 4,9 3,9 2,2 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,7 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -0,5 0,0 0,3 -1,1 -0,4 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 6,7 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 6,2 3,0 3,6 0,8 -0,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -0,1 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 0,9 1,3 -2,6 -3,6 2,2 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -2,2 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -0,8 -0,8 -5,5 -6,6 2,1 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -6,2 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 -6,0 -6,0 0,7 -5,7 14,3 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 2,6 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 2,3 2,2 3,8 3,0 3,0 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 3,2 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 4,0 4,3 2,9 -2,3 3,9 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, september 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,0 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 9,4 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,6 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,5 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 3,3 3,2 4,2 4,3 4,6 4,3 4,4 4,4 4,7 4,0 3,6 3,1 2,8 2,6 2,0 2,4 2,0 1,6 1,1 1,2 0,4 0,9 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 6,9 6,4 6,5 5,6 5,7 6,1 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 0,3 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 1,2 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 Ekonomsko ogledalo, september 2009 42 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -77' -'.646 -2.287 -274 -538 -692 -425 -486 -642 -733 -208 225 -252 -''2 -'73 -'60 Blago' -'.666 -2.650 -359 -40' -664 -489 -668 -75' -743 -'30 37 -89 -''7 -'95 -'80 Izvoz '7.028 '9.798 20.048 5.027 4.927 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.945 4.077 '.74' '.478 '.708 '.855 Uvoz '8.'79 2'.464 22.698 5.386 5.328 5.726 5.573 6.0'7 5.789 5.320 4.075 4.040 '.830 '.595 '.903 2.035 Storitve 993 '.047 '.609 330 306 '67 334 475 487 3'4 264 339 78 '24 '05 67 Izvoz 3.572 4.'45 5.040 '.002 '.259 '.0'8 '.053 '.299 '.480 '.209 928 '.05' 426 447 385 37' Uvoz 2.580 3.098 3.43' 672 953 85' 7'9 824 993 895 664 7'2 349 324 280 303 Dohodki -440 -789 -'.039 -207 -376 -'35 -'50 -259 -394 -236 -2'3 -'77 -2'7 -'09 -5' -52 Prejemki 872 '.'69 '.264 293 298 343 266 326 335 336 252 257 97 9' ''0 ''' Izdatki '.3'2 '.957 2.303 50' 674 478 4'6 585 729 572 464 434 3'4 200 '60 '64 Tekoči transferi -'73 -239 -206 -38 -67 -60 -'20 -33 '6 -69 -'29 26 -24 -'0 -33 5 Prejemki 785 94' 783 233 230 278 '44 '90 229 220 ''9 26' 7' 93 65 '07 Izdatki 958 '.'80 989 27' 296 338 264 223 2'3 289 248 235 96 '04 97 '0' Kapitalski in finančni račun '.092 '.920 2.395 240 384 982 435 74' 632 588 -'27 -'3 338 39 7 '7' Kapitalski račun -'3' -52 -43 -27 -32 -8 -8 3 -8 -30 -5 40 -'' 3 -24 7 Finančni račun '.223 '.972 2.438 267 4'6 990 443 738 640 6'8 -'22 -53 349 36 3' '64 Neposredne naložbe -'74 -2'0 38' -40 9 56 ''4 -'42 '28 28' -'33 -274 '00 5' -'42 '03 Domače v tujini -687 -'.3'7 -932 -295 -438 -256 -'25 -450 -236 -'22 -'28 -325 -'54 -6' -224 8 Tuje v Sloveniji 5'3 '.'06 '.3'3 255 447 3'2 239 308 364 402 -5 5' 254 ''2 82 96 Naložbe v vrednostne papirje -'.442 -2.255 575 -'.203 378 -806 305 -'.'52 '65 '.257 875 '.''5 234 '20 24 -360 Finančni derivativi -'3 -'5 46 0 -20 '2 30 4 5 6 -23 -7 -7 -7 4 Ostale naložbe '.57' 4.3'3 '.4'5 '.52' '7 '.665 75 '.947 340 -947 -954 -939 -''0 -'20 246 397 Terjatve -'.939 -4.74' -562 -4'9 -'.365 -574 -978 -'87 388 2'5 805 -287 -594 -345 -427 -290 Komercialni krediti -442 -400 -'43 -'80 29 '36 -5'8 -'70 -9 554 5' 3 30 '55 -'56 -233 Posojila -733 -'.895 -54' -456 -44' -627 5' -442 '58 -308 277 -73 -2'9 -'48 -74 -'3' Gotovina, vloge -743 -2.454 ''7 2'7 -942 -85 -502 385 258 -23 47' -220 -39' -355 -'96 66 Ostale terjatve -2' 7 5 0 -'2 ' -9 40 -'9 -7 7 2 -'4 3 8 Obveznosti 3.5'0 9.054 '.977 '.940 '.382 2.239 '.054 2.'34 -48 -'.'62 -'.759 -652 484 225 673 687 Komercialni krediti 479 499 -67 55 -89 266 '79 309 -'9 -537 -380 -79 59 -303 '55 '63 Posojila 2.064 3.84' '.868 '.554 9'0 '.345 644 '.472 242 -490 -5'7 -'.279 23' 254 426 2'0 Vloge 998 4.727 '90 338 567 6'3 253 346 -272 -'37 -858 700 '88 28' 98 328 Ostale obveznosti -30 -'3 -'3 -7 -6 '6 -22 7 2 ' -5 6 7 -8 -6 -'4 Mednarodne denarne rezerve2 '.28' '40 2' 32 64 -8' 80 ' 2' ''4 46 '32 -8 -9' 20 Statistična napaka -32' -273 -'08 34 '54 -290 -'0 -255 '0 '46 335 -2'2 -86 74 '66 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga '.680 '.936 2.24' 508 466 505 523 576 598 544 444 457 '66 '40 '59 '8' Blaga za vmesno porabo 9.368 '0.436 '0.760 2.670 2.559 2.597 2.752 2.893 2.730 2.385 '.978 2.005 9'7 778 864 959 Blaga za široko porabo 5.709 7.035 6.808 '.746 '.79' '.850 '.753 '.8'7 '.648 '.590 '.479 '.574 6'9 522 650 678 Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.03' 3.44' 736 755 882 773 928 862 878 58' 540 246 2'4 295 305 Blaga za vmesno porabo ''.3'9 '2.875 '3.735 3.2'2 3.'63 3.348 3.4'7 3.668 3.543 3.'07 2.366 2.320 '.'05 955 '.'04 '.'63 Blaga za široko porabo 4.456 5.60' 5.870 '.446 '.4'2 '.506 '.459 '.520 '.475 '.4'6 '.'93 '.229 478 424 5'0 575 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, september 2009 43 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 -197 -335 -178 -117 -130 -120 -201 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -39 -112 -57 45 76 105 42 -191 -293 -188 -134 -166 -160 -285 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -34 -31 -65 -40 17 61 -12 1.781 1.426 1.618 1.710 1.757 1.866 1.716 1.767 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.216 1.298 1.431 1.308 1.339 1.430 1.401 1.973 1.719 1.806 1.844 1.923 2.026 2.002 1.990 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 1.250 1.329 1.496 1.348 1.323 1.368 1.413 46 53 109 106 118 152 170 152 124 166 196 149 107 58 107 63 94 113 114 112 102 297 350 339 335 378 422 433 444 516 487 478 446 372 392 311 281 336 347 347 358 431 251 297 230 229 260 270 263 291 391 320 281 296 264 334 204 218 242 234 232 246 329 -35 -48 -41 -41 -69 -82 -70 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -78 -71 -64 -65 -61 -52 -59 111 120 88 88 90 111 106 108 111 115 109 108 105 124 88 83 81 83 86 89 84 146 167 128 129 159 193 177 215 325 165 239 191 187 195 166 154 145 147 147 140 143 -17 -48 -59 -48 -13 -31 -15 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -34 -73 -23 37 6 -17 12 89 83 32 54 58 38 58 93 64 106 58 54 80 86 29 40 49 117 80 65 74 106 130 91 102 71 69 73 81 59 82 73 90 89 110 63 113 72 80 74 82 62 311 500 86 228 121 192 346 202 411 187 34 -130 279 439 90 -116 -101 -2 69 -80 41 5 -20 -9 0 2 5 -3 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 305 521 95 228 120 188 349 201 417 188 35 -134 239 512 97 -114 -106 1 71 -124 43 -100 53 32 -13 95 -49 -9 -84 125 51 -48 -40 85 235 56 -61 -128 -44 -176 -54 -69 -162 -102 -32 -25 -68 -160 -128 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -24 -51 -53 -97 -209 -19 4 62 155 65 11 163 111 119 78 241 85 38 41 94 267 80 -10 -75 53 33 -35 -73 -483 36 16 692 -403 -452 -457 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -95 981 251 -118 875 4 4 10 10 10 1 1 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 0 4 -5 0 912 356 36 -497 536 602 797 548 229 238 -127 -516 -489 58 -355 -685 85 -932 -71 64 -709 -360 76 147 -960 -165 384 194 -766 112 -79 355 -435 19 632 122 594 90 -215 -821 749 -677 -17 386 -79 -226 -212 -25 -98 -47 16 147 -172 -43 132 465 145 -45 -50 24 43 -63 -6 -137 -359 175 -44 -80 17 -205 -254 255 -377 280 -286 73 -95 34 218 25 35 -49 -59 -57 -207 56 37 -684 145 346 506 -468 -164 153 269 -115 -191 283 -69 411 129 -273 -813 865 -613 -1 -6 14 -5 -18 46 -9 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 1.273 279 -111 463 702 218 603 1.314 117 317 -482 -81 -508 -574 -476 -1.278 -4 -717 749 -685 -33 97 6 -81 105 155 93 220 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -377 -5 2 -28 -32 -19 -8 881 254 117 217 311 -173 512 1.133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.299 13 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -28 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 -113 -165 92 -111 9 -72 -145 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 -51 228 158 -43 -145 -24 -83 166 159 147 178 199 193 192 191 203 152 243 201 185 158 128 153 163 172 143 142 n.p. 928 710 891 934 927 1015 925 953 976 756 998 981 816 589 644 638 696 649 656 700 n.p. 651 522 561 580 612 635 578 603 607 411 629 638 511 441 430 493 556 477 525 572 n.p. 302 276 248 252 274 316 312 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 190 183 167 n.p. 1.186 998 1.116 1.145 1.156 1.225 1.222 1.221 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 745 802 819 760 754 806 n.p. 490 441 466 474 519 518 503 500 520 404 551 544 441 431 353 388 451 415 406 408 n.p. Ekonomsko ogledalo, september 2009 44 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 2008 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 68 68 68 68 68 67 67 67 67 67 67 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 105 107 107 107 110 111 114 112 118 123 124 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.150 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.663 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.115 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.344 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 597 615 610 605 628 608 589 585 559 571 560 Čez noč 552,7 218 215 264 280 274 270 278 269 255 260 218 248 240 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 251 248 249 242 258 248 241 226 248 229 237 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 60 61 60 61 62 60 60 57 56 55 48 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 22 26 27 32 30 31 33 42 37 39 35 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - 6,25 - - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, september 2009 45 Statistična priloga 2008 2009 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 66 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 124 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 520 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 226 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 220 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 29 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 - 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 - 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 - 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 - 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 - 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 - - 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 - - Ekonomsko ogledalo, september 2009 46 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.339,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.282,6 3.543,6 1.182,3 1.222,7 1.024,1 1.323,7 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.792,3 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 1.159,9 1.168,9 1.003,3 1.259,4 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,4 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 1.089,8 1.099,5 934,2 1.194,1 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 168,7 251,4 226,3 233,4 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 379,2 377,9 382,1 385,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 34,1 33,6 33,9 34,1 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,9 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 20,8 31,4 15,2 16,3 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 475,4 395,4 264,6 514,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 11,5 9,6 12,0 10,4 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,1 0,3 0,3 0,2 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 854,9 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,3 70,1 69,4 69,0 65,3 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 117,3 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 13,5 17,1 8,9 14,6 Prejete donacije 5,4 11,9 10,4 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 0,7 -0,1 1,4 1,4 Transferni prihodki 42,8 42,5 53,9 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 0,1 0,2 0,1 0,8 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 59,6 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,4 187,9 8,1 36,6 10,4 47,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.441,7 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,9 1.094,3 1.090,3 1.055,3 1.140,5 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.557,5 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,6 450,8 463,5 447,9 483,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.578,9 851,7 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 965,7 1.006,1 271,1 273,7 269,6 266,2 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.527,5 482,6 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 546,5 617,3 170,2 183,4 164,4 187,4 Plačila obresti 376,4 357,0 335,2 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 6,8 3,3 7,4 26,6 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 116,0 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 2,7 3,2 6,5 3,7 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.742,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 525,2 467,0 463,7 473,7 Subvencije 402,9 423,4 476,5 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 57,3 13,0 18,0 18,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.619,2 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 406,4 403,6 401,1 405,0 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 598,3 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 57,6 47,1 40,6 49,6 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 4,0 3,3 4,0 1,1 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.255,5 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 236,6 72,2 104,2 90,5 117,3 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 22,3 23,2 23,8 35,6 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 60,6 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 96,6 23,7 32,4 29,5 30,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -102,5 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, september 2009 47 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 1 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1.323,1 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.091,7 1.199,9 1.102,2 1.241,5 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 235,7 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 397,3 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 36,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 29,3 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 459,9 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 9,1 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 68,1 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,9 49,1 52,2 48,0 50,6 59,7 15,7 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 0,8 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,7 39,7 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 30,6 69,0 17,7 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 21,9 70,6 39,3 78,0 1.249,6 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.477,6 1.331,8 500,7 673,7 451,0 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 273,5 285,3 268,6 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,5 333,4 326,8 312,8 374,1 319,2 212,1 321,9 155,0 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 171,8 178,9 195,8 212,5 202,0 202,8 4,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 10,3 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 547,1 544,3 460,5 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 25,6 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 470,5 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 48,9 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 2,2 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 121,0 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 83,7 87,3 49,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 31,3 48,4 56,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 40,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 48 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Seznam kratic Seznam kratic BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, EMU - Evropska monetarna unija, EU - Evropska unija, HICP - Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin, IEA - International Energy Agency, IKT - Informacijsko komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, ULC - Unit Labour Costs, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WEF - World Economic Forum, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.