Delo s čebeljimi družinami pri pridobivanju matičnega mleč Rezultati vzrejne dejavnosti v le1 Vabilo na 12. čebelarski praznik Slovenski, L MED J Pokrov za LR panj PVC z izolacijo ■ odporen na vročino do 110'C - maksimalna UV zaščita - dvojna stena omogoča, da je panj pozimi lopel in poleti hladen TOKA CM.03 EUR REDU Bik HJ EIIR z» Pod niča LR renlilirara PVC NtmtBk 1H.4H EUR;» fi30W3W.11JSEUfl.r3or NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Pri ¡f&i&viriikijtt mi ku |pu fcbtlarikt LOGAR TRADE d.O.O, Hiprrmr v \rfdcrrali i(+ LnZ fO KCII Poslovna cona A 41, 51^208 Šenčur JSZZZZZTATZL Tel.: 04 23 19 410. ¡nfo@logar-trade.si, www.logar-trade.si -= = —| SMUKALNIK CVETNEGA PRAHU PVC - večji in zra£nej£i predal, da se nabrani cvelni prah lepo suši in ni tako hitro podvržen plesnenju - primeren aa AŽ in LR panje mmm, 9,io EUR m OAC&UOJEURrm IPSar ČEBELARSKA OPREMA IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Izdeh 'ano s smislom za slom za detajle TEHTNICA ČEBELARSKA SMS/GPRS - enostavna namestitev in upravljanje preko sms sporočil -nizki stroški vzdrževanja deluje na baterije, življenjska doba baterije je do 10 let - vodotesno ohišje iz nerjavečega jekla - garancija 2 leti AKCIJSKA CENA; 695,00 EURzdcv REDNA CENfcTGOJO EUR m Delovni Ca s trgovine: od ponedeljku do pelka: 9.on - iion 1 i loo - i7,oo ob sobotah: 9.00 - J 2,(Ml. UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! V novi čebelarski sezoni, ki je v tem mesecu v polnem razmahu, čebelarji znova upamo, da bo letošnja letina dobra, da bodo čebele dobro prestale vse vplive okolja in da bomo jeseni zazimili močne in zdrave čebelje družine. Vemo, da temu ni vedno tako, zato v čebelarstvu delujejo službe, ki čebelarjem pomagajo krmariti med različnimi dogodki, ki se jim pripetijo med letom. Za čim širšo podporo čebelarjem si prizadeva tudi ČZS, v okviru katere od začetka tega leta delujem tudi sam. Vključen sem predvsem v izvajanje nalog Rejskega programa (RP) za kranjsko čebelo, ki je naš temeljni dokument in katerega poglavitni cilj je ohraniti zadostno število osebkov kranjske sivke in njihovo enakomerno poseljenost po vsej Sloveniji. K uresničevanju tega cilja vabimo tudi vse čebelarje, saj se dobro zavedamo, da nam bo kranjsko sivko uspelo ohraniti samo, če si bomo za to prizadevali vsi skupaj. Ob tem smo lahko zadovoljni, da nas podpira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - tudi s sredstvi za izvedbo nekaterih nalog - kljub temu pa moramo poglavitno delo opraviti čebelarji sami. V minulem obdobju so bili za ohranjanje kranjske čebele izvedeni ukrepi iz Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji, kot so menjava matic, subvencioniranje vzrejevalcev matic, spremljanje kakovosti vzrejenih matic kranjske sivke ter naloge v okviru Rejskega programa, med katerimi je tudi vsakoletna odobritev vzrejališč čebeljih matic. Vse te naloge izvajamo tudi v tem letu. Za izvajanje nalog Rejskega programa je nujno, da se v njihovo izvajanje vključijo tudi čebelarji s svojimi čebeljimi družinami, to pa lahko storijo z izpolnitvijo in podpisom izjave, ki so jo tisti, ki tega še niste storili, dobili poleg te številke Slovenskega čebelarja. Prosimo vas, da priloženo izjavo izpolnite in pošljete na ČZS ter na ta način pisno potrdite, da si tudi sami prizadevate za ohranitev kranjske sivke, da se zavedate pomembnosti ohranitve kranjske čebele in da se zavezujete, da boste v svojem čebelarstvu skrbeli za čistost kranjske čebele. Do zdaj je to storilo 4044 čebelarjev, naš cilj pa je, da Fotografija na naslovnici: Rojenje je naravno, njegov namen je razmnoževanje čebel. Čebele k rojenju spodbuja rojilni nagon. Foto: Marjan Janežič KAZALO ■ * UVODNIK Dr. Peter Kozmus 157 OHRANIMO ČEBELE 159 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Prof. dr. Aleš Gregorc in Peter Podgoršek: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2013 160 Nataša Lilek: Tudi cvetni prah je lahko obremenjen z ostanki akaricidov 162 Franc Šivic in Vlado Auguštin: Novice iz sveta 164 IZ PRAKSE ZA PRAKSO_ Franc Prezelj: Premeščanje čebeljih družin na krajše razdalje z roji 165 Jani Hostnik: Delo s čebeljimi družinami pri pridobivanju matičnega mlečka 166 Andreja Smrdelj: Izdelava sušilnika sadja in talilnika na obnovljiv vir energije - sonce 168 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Zlatko Kafel: Označevanje prevoznih enot Zlatko Kafel: Registrska tablica - lokacija ali čebelnjak? DELO ČEBELARJA 170 170 Andreja Smrdelj: Najlepši mesec - največ dela ZDRAVJE ČEBEL 171 Mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.: Preventivni ukrepi pri kužnih boleznih 173 Dr. Vlasta Jenčič in Stane Srčič: Rotenon - da ali ne? 174 ZGODOVINA ČEBELARSTVA 175 DOGODKI IN OBVESTILA 176 OBVESTILA CZS 179 MALI OGLASI 192 V SPOMIN 196 INDEX EDITORIAL Peter Kozmus, DSc SAVE THE BEES 157 159 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Prof. Aleš Gregorc, DSc and Peter Podgoršek: The Results of Breeding Activities in 2013 160 Nataša Lilek: Pollen can be Contaminated With Acaricide Residues 162 Franc Šivic and Vlado Auguštin: World News 164 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Franc Prezelj: Relocating Bee Colonies Over Shorter Distances With Swarms 165 Jani Hostnik: Working With Bee Colonies in Obtaining Royal Jelly 166 Andreja Smrdelj: Making the Oven for Fruit and a Melter on a Renewable Energy Source - The Sun 168 Q&A_ Zlatko Kafel: Labelling of Transport Units 170 Zlatko Kafel: Registration Plate - Site or Beehive? 170 BEEKEEPER'S WORK_ Andreja Smrdelj: The Most Beautiful Month - Maximum of Work 171 BEES' HEALTH_ Ivo Planinc, MSc, DVM: Preventive Measures for Infective Diseases173 Vlasta Jenčič, DSc and Stane Srčič, DSc: Rotenone - yes or no? 174 HISTORY OF BEEKEEPING 175 NEWS AND EVENTS ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 176 179 SMALL ADS IN MEMORIAM 192 196 bi bile v izvajanje nalog RP vključene čebelje družine večine čebelarjev v Sloveniji. Če sodimo po poročilih čebelarjev, so čebelje družine letošnjo zimo dobro prestale, zato, kot kaže, čebelarjem med sezono ne bo treba množiti čebeljih družin, da bi napolnili prazne panje. Zaradi tega pričakujem, da bo tudi odbira čebeljih družin glede na značilne karakteristike kranjske čebele letos inten- Vabilo na 12. čebelarski Letošnje srečanje slovenskih čebelarjev bo v soboto, 24. maja 2014, ob 11. uri, v Polhovem Gradcu. Prisrčno vabimo vse čebelarje in čebelar-ke, pa tudi soproge čebelarjev in vse ljubitelje čebel. Za vas smo pripravili zanimiv in pester program: razstavo ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Jožeta Rihar-ja, razstavo čipk z motivi čebel, za zabavo bo poskrbel ansambel Toneta Rusa, če se vam ne bo mudilo domov, pa se bo ob 19. uri začela tudi gasilska veselica z Mladimi Dolenjci in Dejanom Vunjakom. Zaradi organizacije in naročanja kosil prosimo društva, da do 10. maja 2014 pošljejo izpolnjene prijavnice na naslov: ČD Dolomiti, Polhov Gradec 72, 1355 Polhov Gradec, ali na e-naslov: kosir.anja@ siol.net. Vse dodatne informacije so vam na voljo po telefonu št.: 031/604 309 (g. Prebil). Bone za prijavljena kosila boste prevzeli na infotočki na sami prireditvi. Cena kakovostnega kosila, mariniranega z medom, in postreženega na mizo bo 7 EUR. Pijačo boste lahko naročali med prireditvijo, poskrbljeno bo tudi za dodatno ponudbo jedi z žara, marsikatero dobroto pa boste lahko dobili tudi na stojnicah. Za usmerjanje na parkirišče bodo poskrbeli naši redarji, vendar vam priporočamo, da pridete dovolj zgodaj, tako da si boste lahko v miru ogledali raz- zivnejša in s tem tudi uspešnejša. Na vsa morebitna vprašanja vam bo z veseljem odgovoril terenski svetovalec, pristojen za vaše območje, poleg tega pa vam bo lahko tudi praktično svetoval o izvajanju osnovne odbire. Naj na koncu vsem čebelarjem zaželim uspešno in medeno sezono. Naj medi! Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja Priznane rejske organizacije stavo, se sprehodili po grajskem parku, si ogledali znameniti Neptunov vodnjak in grajski stolp z uro ali pa se povzpeli 150 metrov do Blagajevega spomenika. V neposredni bližini je lepo urejen čebelarski dom z Riharjevim čebelnjakom in drevoredom me-dovitih dreves. Če vas zanima ogled cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, ki je biser poznogot-ske arhitekture na Slovenskem, se prijavite organizatorju čebelarskega praznika. Z veseljem vas v čim večjem številu pričakujemo v Polhovem Gradcu, saj bomo ob čudovitem druženju preživeli nepozaben dan. Janko Prebil, ČD Dolomiti Polhov Gradec praznik v Polhov Gradec OHRANIMO CEBELE Učni čebelnjak na O: Na Osnovni šoli Dobrovo Goriška brda je lani začel delovati čebelarski krožek. Vanj se je vpisalo pet mladih čebelarjev. Za delovanje krožka je ČZS na podlagi razpisa iz Sklada za ohranitev kranjske čebele, v katerem zbirajo sredstva za postavitev učnih čebelnjakov, zagotovila tako panje kot tudi čebelnjak. Učenci so zelo zadovoljni, da lahko znanje o čebelah in čebelarjenju pridobivajo in poglabljajo v svojem čebelnjaku. Njihov mentor Branko Planin-šek, ki je sicer član ČD Kanal-Brda, se je z veseljem lotil usposabljanja učencev za mlade čebelarje, saj bomo le tako tudi v prihodnje imeli čebelarje, ki bodo znali ohraniti našo čebelo. Ob tej priložnosti se čebelarji iz Goriških brd zahvaljujemo ČZS za vso pomoč pri postavitvi učnega čebelnjaka. Zmago Štucin Ob morebitnem pomoru čebel čebelar kliče 1121! Čebelar ob morebitnem pomoru čebel o tem obvesti Center za obveščanje v Republiki Sloveniji, in sicer po telefonu št. 112, in to ne glede na uro ali dan v tednu. Čebele najprej pregleda veterinar ter nato ustrezno ukrepa. ČZS Pomladni zajtrk V obdobju, ko v naših vrtovih še ni svežega sadja, čakajo pa nas spomladanska utrujenost in šolski napori, si lahko hitro sami sestavimo zdrav zajtrk. Velikost koščkov sadja in oreščkov z rezanjem in drobljenjem prilagodimo našemu EMŠU. Sestavine in priprava zajtrka za dve osebi: • 1 zvrhano žlico medu zamešamo v • 2 dl mlačnega mleka ter z mešanico prelijemo • 4 dl ovsenih kosmičev in pustimo stati 5 minut; nato dodamo še • 3 dl mešanice suhega sadja in oreščkov, • 2 žlici cvetnega prahu ter • 1 jogurt, pomešamo ter zaželimo dober tek. Med in sadje dasta takojšnjo energijo, ovseni kosmiči balastne snovi za poznejši učinek, nenasičena olja iz orešč-kov pa z zapoznelim energijskim učinkom pomagajo dočakati naslednji obrok. Ko imamo možnost, dodajamo temu receptu sveže sezonsko sadje. Na sliki so suhi jabolčni krhlji, brusnice, slive, marelice, rozine, orehova jedrca, lešniki, arašidi, brazilski in indijski oreščki ter mandlji, vsemu temu pa po svojem navdihu lahko dodamo še drugo suho ali sveže sadje. Dober tek! Sandi Marolt Aleš Gregore*, ales.gregorc@kis.si, in Peter Podgoršek V začetku sezone so vzrejevalci v svojih vzrejali-ščih čebeljih matic predvideli 196 kandidatov za matičarje. Vse te čebelje družine so bile skrbno pregledane. Najprej smo pregledovali njihove morfološke značilnosti ter morebitno navzočnost spor Nosema sp., na terenu pa je delovna skupina na podlagi rezultatov teh pregledov ter na podlagi pregleda mirnosti čebel na satju, strnjenosti zalege in obarvanosti obročkov zadka odbrala 82 matičarjev, od katerih so vzrejevalci v letu 2013 vzrejali matice. V vzreja-lišču »Plemenilna postaja Rog-Ponikve«, kjer vzre-jajo rodovniške matice, so bili odbrani tudi trotarji. Skupaj je bilo vzrejenih in vpisanih v Izvorno rodovniško knjigo 29.892 matic, od tega 189 rodovniških. Preizkušanje potomcev Leta 2013 je bilo v progeno testiranje oddanih 517 matic. V testiranje jih je oddalo 26 čebelarjev. Rezultati testiranja bodo znani po zaključeni čebelarski sezoni v letu 2014. Rezultati testiranj v letu 2013 pa se nanašajo na podatke o maticah, ki so bile vzre-jene in oddane v testiranje leta 2012. Ena točka ocene mirnosti je tako vredna 0,81, ena točka ocene rojivosti pa 2,23 kg medu. Selekcijski indeks je izračunan po formuli 0,42 x donos medu (kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V preglednici 1 so prikazane povprečne vrednosti selekcijskega indeksa za posamezne vzrejeval-ce in za ocenjevane linije odbranih matičarjev. Preglednica 1: Razvrstitev prvih desetih vzrejevalcev po selekcijskem indeksu (Si) testiranih matic v letu 2013 Št. Vzrejevalec Si 1. Donko 20,596 2. Bukovšek 20,596 3. Tratnjek 20,596 4. Bučar 20,596 5. Jug 20,596 6. Dremelj, J. 20,596 7. Herbaj 20,596 8. Kapun 20,253 9. Dremelj, I. 20,013 10. Grm 19,801 Označena plemenska matica v razpošiljalni matičnici Selekcijski indeks Indeks je izračunan na podlagi rezultatov proge-nega testiranja na rojivost, mirnost čebel in pridelek medu. Razmerja med temi lastnostmi je na podlagi večletnega spremljanja rezultatov določil dr. Poklukar. Predpostavil je, da je v čebelarstvu odločilen donos medu ter da sta mirnost in rojivost pomožni lastnosti, ki imata sicer določen vpliv na pridelek medu. Ugotovil je, da z mirnimi in nerojivimi družinami pridelamo več medu. Obe lastnosti je izrazil tudi v kilogramih medu. * Prof. dr., Kmetijski inštitut Slovenije Povprečna ocena rojivosti v letu 2013 je bila 3,25 od možnih 4 točk. Trend rojivosti se v zadnjem obdobju zmanjšuje, to pa ni zaželeno. V preglednici 2 prikazujemo deset vzrejališč, v katerih so bile linije matic najmanj rojive. Vrstni red v tabeli je od najmanj do bolj rojivih matic. Linija predstavlja odbranega matičarja v vzrejališču. Preglednica 2: Vzrejališča z najmanj rojivimi linijami matic Št. Vzreja Matičar Rojivost 1. Pislak 345 3,998 2. Dremelj, I. 18961 (2010) 3,886 3. Kavaš 18542 (2011) 3,767 4. Grm 13703 (2011) 3,631 5. Koštomaj 19898 (2011) 3,625 6. Kapun 1486 (2010) 3,615 7. Vozelj 23736(2009) 3,584 8. Jakšič 21443 (2010) 3,549 9. Luznar 19659 (2009) 3,535 10. Bučar 1697 (2011) 3,507 Za čebelarje kupce matic je zelo pomembna lastnost mirnost. V preglednici 3 prikazujemo razvrstitev linij, od najbolj do najmanj mirnih matic, glede na povprečje za mirnost. Preglednica 3: Razvrstitev linij glede na povprečje za mirnost Po slabih donosih leta 2012 se je povprečna ocena donosa medu leta 2013 znova zvišala na običajnih 26,1 kg. Trend povečevanja letnega donosa medu ostaja približno 0,3 kg na leto. Sklep Čebelarji so ocenjevali tudi obarvanost delavk. Obarvanost je bila ocenjena pri 385 družinah. Povprečna ocena obarvanosti je 3,65 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je prejelo 70,4 odstotka čebeljih družin - to je več kot v prejšnjih letih -, 25,0 odstotka jih je prejelo oceno 3, oceno 2 pa je preje lo Preglednica 4: Razvrstitev linij glede na tehtano povprečje donosa medu Št. Vzreja Linija Med (kg) 1. Koštomaj 19897 (2011) 31,364 2. Kapun 1486 (2010) 30,811 3. Pislak 345 29,915 4. Luznar 19659 (2009) 29,115 5. Grm 13703 (2011) 28,852 6. Grm 13701 (2011) 28,790 7. Grm 13679 (2011) 28,515 8. Bukovšek 29701 (2010) 28,059 9. Bučar 1398 (2011) 27,854 10. Pislak 7567 (2010) 27,842 4,2 odstotka čebeljih družin. Obarvani družini sta bili dve. Stopnja obarvanosti je bila leta 2013 podobna tisti leta 2012. Pričakovane rejske cilje za kranjsko čebelo bo mogoče dosegati v še večji meri, ko bo v program vključena večina čebeljih družin na območju Slovenije, kjer bo osnovna odbira tudi potekala. Poleg tega ima na doseganje rejskih ciljev velik vpliv odmiranje družin, ki se v različnih stopnjah pojavlja v različnih okoljih in različnih letih. Pomembno je, da k izvajanju vzrejne dejavnosti pristopi večina čebelarjev, ki se dejavno vključujejo v program zagotavljanja čistosti rase. Po drugi strani pa naj čebelarji vso svojo pozornost namenijo vzdrževanju močnih in zdravih družin, saj bo to v daljšem časovnem obdobju prispevalo k njihovemu manjšemu odmiranju. J Št. Vzreja Linija Mirnost 1. Pokorni 30506 (2011) 3,570 2. Zaletelj 14234 (2008) 3,516 3. Luznar 19659 (2009) 3,444 4. Bučar 1697 (2011) 3,434 5. Andrejč 17818 (2010) 3,429 6. Bukovšek 29701 (2010) 3,423 7 Koštomaj 19897 (2011) 3,409 8 Pislak 7105 (2010) 3,403 9 Dremelj, I. 2630(2009) 3,401 10 Dremelj, I. 18961 (2010) 3,394 Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775 ali 02/570 18 17 (zvečer) Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Tudi cvetni prah je lahko obremenjen z ostanki akaricidov Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si Kadar govorimo o ostankih sredstev, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj, največkrat najprej pomislimo na njihove ostanke v vosku in medu, vendar se moramo zavedati, da se lahko ti znajdejo tudi v drugih čebeljih pridelkih. V prejšnji številki SČ ste lahko prebrali izsledke analiz ostankov akaricidov v medu in vosku, tokrat pa lahko preberete, kako uporaba teh snovi onesnaži cvetni prah osmukanec, satje (oz. vosek), iz katerega pridobivamo izkopa-nec, in tudi na izkopanec. Pridobili smo jih v okviru lanskega Operativnega programa varoza čebel, ki smo ga izvajali v sodelovanju z VF NVI. Vzorčenje Vzorci osmukanca in izkopanca, pa tudi satja oz. voska, iz katerega je bil pridobljen izkopanec, so bili leta 2013 odvzeti iz tistih čebeljih družin, pri katerih se je izvajalo konvencionalno zatiranje varoj. Tako je bil leta 2009 uporabljen amitraz (Apivar), leta 2010 kumafos (Checkmite), leta 2011, 2012 in 2013 pa timol (Apiguard, Timovar). Vzorci so bili pridobljeni tudi iz tistih družin, pri katerih je bil leta 2012 za zatiranje varoj uporabljen amitraz, in iz družin, pri katerih je bil leta 2012 uprabljen kumafos. V vseh primerih je bila za zimsko zatiranje uporabljena oksalna kislina. Pridobili smo tudi vzorce cvetnega prahu iz rojev naseljenih v nove panje. Uporabili smo satnice s certifikatom, da so brez ostankov. Rezultati in razprava Cvetni prah osmukanec velja za pridelek, ki naj bi bil najmanj obremenjen z ostanki različnih akaricidov, saj ga pridobivamo na vhodu čebel v panj. Skupaj je bilo pridobljenih in analiziranih 16 vzorcev cvetnega prahu osmukanca, in sicer iz družin, v katerih je bilo leto prej za zatiranje varoj uporabljeno eno izmed sredstev z aktivnimi učinkovinami timol, kumafos ali amitraz. Vzorce smo pridobili z zunanjimi osmukalni-ki. Rezultati so pokazali, da je bila vsebnost ostankov omenjenih sredstev in njihovih metabolitov v vseh analiziranih vzorcih cvetnega prahu osmukanca pod mejo detekcije (< 0,005 mg/kg). Izsledek kaže tudi na to, da vir akaricidov ni okolje. V našem primeru ostankov akaricidov v osmukancu ni bilo, nikakor pa se ne smemo zavajati in biti prepričani, da cvetni svetovalka JSSČ za zagotavljanja varne hrane Vzorec analiziranega cvetnega prahu izkopanca prah osmukanec ni problematičen glede možnosti pojava ostankov akaricidov v njem, čeprav ga pridobivamo zunaj čebeljega panja. Ob čezmerni in nepravilni uporabi akaricidov obstaja namreč možnost pojava uporabljenega akaricida tudi v cvetnem prahu osmukancu. Cvetni prah je sicer podvržen tudi onesnaženju iz okolja. To je lahko vir pesticidov, ki jih uporabljajo v kmetijstvu za zaščito in varstvo rastlin pred škodljivci. Okolje je tudi vir težkih kovin in organskih onesnažil, ki jih čebele lahko prenesejo ne samo v cvetni prah, ampak tudi v druge čebelje pridelke. V cvetnem prahu, ki smo ga analizirali, smo med drugim določali tudi vsebnost pesticidov, ki izvirajo iz kmetijstva. Največkrat so bile zaznane substance, ki jih v kmetijstvu uporabljajo kot fungicide. Ti naj sicer ne bi ogrožali čebel, vsak pojav takšnega sredstva v čebeljih pridelkih pa je seveda problematičen s stališča zagotavljanja varnega živila. Najvišja dovoljena vsebnost pesticidov iz okolja v čebeljih pridelkih za zdaj še ni določena, je pa vsebnost teh snovi v čebeljih pridelkih primerljiva z vsebnostjo pesticidov v drugih živilih in prisotnost le teh naj ne bi predstavljala problemov za zdravje ljudi (Bogdanov, 2006). Hrana za čebeljo zalego ter zelo pomembna snov za razvoj in življenje čebel je tudi cvetni prah, ki ga čebele shranijo v celice staja in ga imenujemo čebelji kruhek oz. izkopanec. Tega pridelka, namenjenega za humano uporabo, na našem tržišču tako rekoč ni mogoče dobiti. Nekateri čebelarji ga pridobivajo samo za domačo uporabo. Vzroka, da čebelarji tega pridelka ne pridobivajo, sta predvsem težavno (dolgotrajno) pridobivanje in kot po- sledica tega tudi poškodovano satje, saj to po izkopavanju velikokrat ni več uporabno za vrnitev v panj in ga lahko le še pretopimo. Ker izkopanec pridobivamo iz notranjosti panja, je v primerjavi z osmu-kancem veliko bolj dovzeten za ostanke akaricidov. Da bi podrobneje ugotovili, kaj se dogaja z izkopan-cem, smo v vzorcih tega peloda in vzorcih satja (ki smo ga pretopili v vosek) ugotavljali vsebnost ostankov akaricidov, ki so bili uporabljeni v čebelarstvu. Analizirali smo vzorce starega in vzorce mladega satja, pretopljenega v vosek, kot tudi izkopanca, pridobljenega iz takšnih satov. Rezultati analiz vzorcev, pridobljenih iz družin, pri katerih sta bila za zatiranje varoj samo enkrat uporabljena akaricida amitraz in kumafos, so pokazali, da je bila vsebnost kumafo-sa v satju oz. vosku od 0,09-3,02 mg/kg, v izko-pancu pa od 0,014-0,08 mg/kg. Zanimivost, ki je sicer še nepojasnjena in zahteva dodatno preverjanje, pa je, da smo zaznali večjo vsebnost akaricidov v mladem satju in izkopancu, pridobljenem iz mladega satja. Morebitno pojasnilo tega pojava je za zdaj lahko le to, da so bile satnice že obremenjene z aka-ricidi. Zaradi tega je izjemno pomembno, da čebelarji obremenjen vosek, še posebej če za zatiranje varoj uporabljajo akaricide, izločajo iz čebelarstva in ga ne dajejo v predelavo v satnice. Raziskav, ki bi nam pomagale bolje razumeti izsledke o vsebnosti akaricidov v cvetnem prahu izkopancu, je za zdaj, žal, zelo malo oz. jih skoraj ni. V izkopancu, pridobljenem iz družin, v katerih je bil amitraz uporabljen samo enkrat, nismo našli ostankov metabolitov amitraza. Te pa smo našli v satju oz. vosku, iz katerega smo pridobili izkopanec. Tako je bila najvišja vsebnost metabolitov v vosku iz starega satja 0,08 mg/kg, v vosku iz mladega satja pa 0,14 mg/kg. Za vosek sicer za zdaj še ni predpisana najvišja mejna vrednost ostankov akaricidov. Pri čebeljih družinah, pri katerih je bil v letu 2012 za zatiranje varoj uporabljen kumafos je vosek iz starega satja vseboval 76,1 mg/kg kumafosa, vosek iz mladega satja pa 33,7 mg/kg kumafosa. Posledično je izkopanec iz starega satja vseboval 0,041 mg/ kg kumafosa, izkopanec iz mladega satja pa 0,031 mg/kg kumafosa. V vzorcih izkopanca, pridobljenega iz družin, v katerih smo leta 2012 varoje zatirali z amitrazom, nismo zaznali metabolitov amitraza niti v starem niti v mladem satju. Vsebnost metabolitov amitraza pa smo zaznali v vosku: najvišje vsebnosti metabolitov so bile od 0,06-0,7 mg/kg. V vzorcih izkopanca, pridobljenih iz mladega satja na novo naseljenih družin (rojev), teh ostankov nismo zaznali. Prav tako ostankov kumafo-sa in metabolitov amitraza nismo ugotovili niti v vosku. Izkopanec je hrana čebelje zalege, zato mora biti ustrezen, saj vsebnost nenaravnih snovi v njem lahko povzroči nalaganje teh snovi v čebelji zalegi in čebelah, končno pa tudi v njihovih pridelkih (čebele s slino vlažijo grudice cvetnega prahu, mlade čebele proizvajajo matični mleček). Verjetno posledice uporabe različnih akaricidov za zatiranje varoj zaradi izjemno kratke življenjske dobe čebel niso tako očitne pri njih samih, so pa dokazane v njihovih pridelkih. Zato smo čebelarji odgovorni, da bomo tako ljudje kot tudi naše varovanke čebele uživali kakovostno, predvsem pa varno hrano. J Vir: Bogdanov, S. (2006): Contaminants of bee products. Api-dologie, let. 37, št. 1, januar-februar, str. 1-18. Noč, B., Justinek, J., Kandolf, A., Lilek, N., Samec, T. (2013): Poročilo o ugotavljanju ostankov zdravil. ČZS. Novice iz sveta ZDA V tej državi je gojenje mandljev očitno dober posel. Z mandljevimi drevesi je zdaj zasajenih 810.000 akrov površin (1 aker je 0,4 ha), v prihodnjih dveh letih pa bodo površine mandljevih nasadov povečali še za 80.000 akrov. Če se bo tako nadaljevalo, bodo mandljeve plantaže leta 2020 v Kaliforniji obsegale kar milijon akrov. Največ sadijo mehkolupinaste različice, kot je na primer sorta Nonpareil, ker je povpraševanje po njih večje zlasti na hitro se razvijajočih trgih Indije in Kitajske, zato je v primerjavi s trdolupinastimi plodovi temu primerno višja tudi cena. Kljub temu pa gojenje trdolupinastih zahteva manj dela, ker zaradi trše lupine odpade eno škropljenje proti črvom in ker cvetijo pet dni pozneje. Zaradi poznejšega cvetenja in seveda tudi opraševanja teh vrst mandljev je na enoto površine potrebno manjše število čebeljih družin, manjše pa je tudi tveganje pozeb. Tudi čebelarji raje vidijo, da je čas opraševanja čim daljši, saj je cvetni prah man-dljevcev eden izmed najbolj hranilnih za čebele. Po končanem cvetenju se pojavi brezpašno obdobje, ki traja približno mesec dni oz. dokler ne zacvetijo ci-trusi. To obdobje povzroči v čebeljih družinah stres, saj iz obilja nenadoma preidejo v hudo pomanjkanje. Delno ga čebelarji sicer lahko ublažijo z zasilnim krmljenjem, vendar to ni poceni. Da bi ustregli željam in potrebam tako lastnikov plantaž kot tudi čebelarjev, si znanstveniki prizadevajo, da bi z žlahtnenjem in s selekcijo vzgojili mehkolupinaste različice, ki bi cvetele še pozneje kot trdolupinaste. Vsekakor bo pot do praktične rešitve problema naporna in dolgotrajna, zato zanjo velja ameriški pregovor: »Kar je vredno, ni lahko dobiti.« Franc Šivic Vir: Traynor, J. (2014): Streching out almond bloom. American Bee Journal, št. 1, januar, str. 29-30. Mandljev cvet 164 * Avstralija Avstralski znanstveniki bodo na tisoče čebel opremili z miniaturnimi čipi, s katerimi bodo na podlagi njihovega gibanja skušali ugotoviti, kako se širijo bolezni, zaradi katerih so na severni polobli odmrle celotne populacije teh delavnih opraševalk. Člani tamkajšnje državne znanstvene agencije CSIRO pravijo, da bi mikročipi lahko pripomogli v boju proti skrivnostnemu izginjanju čebeljih družin iz panjev in k zajezitvi širjenja nevarnih zajedavcev. Znanstveniki bodo čebele v posebnih hladilnikih najprej uspavali, nato pa bodo 5 miligramov težke in 6,25 kvadratnih milimeterov velike (oz. majhne) mi-kročipe s pincetami in lepilom pritrdili na žuželke. Nekatere mlajše čebele, ki so po navadi bolj dlakave kot njihove starejše kolegice, bodo morali prej tudi obriti. Avstralski raziskovalci računajo, da bodo tako lahko ugotovili, kateri pesticidi največ prispevajo k sindromu izginjanja čebeljih družin. Poleg tega naj bi kmetje in sadjarji s podatki o njihovem gibanju dobili koristne napotke o opraševanju rastlin. »Čebele igrajo ključno vlogo v kmetijstvu,« je poudaril vodja projekta pri CSIRO Paulo de Souza. »Tehnologija nam bo pomagala, da bomo bolje razumeli njihovo vlogo v okolju.« Strokovnjaki bodo tako med avstralskim poletjem na južnem otoku Tasmanija z mikročipi opremili 5000 čebel. Naprave, ki oddajajo radijski signal, delujejo podobno kot cestninske kartice: kadar se bo označena čebela približala posebnemu senzorju, jo bo ta zaznal in shranil podatke. Znanstveniki bodo tako dobili tridimenzionalno sliko njihovega gibanja. V prihodnosti načrtujejo izdelavo še manjših čipov, s katerimi bi lahko opremili tudi manjše žuželke, npr. komarje. Brez dvoma bi bil to korak naprej v boju proti boleznim, ki jih prenašajo ta neprimerno bolj nadležna in nevarna bitja. Vlado Auguštin Vir: http://www.theguardian.com/environment/2014/ jan/15/scientists-fit-honey-bees-with-tiny-sensors-to--study-decline-of-colonies EU Strokovnjaki evropskega referenčnega laboratorija za čebelje bolezni, ki deluje v francoskem tehnološkem parku Sophia Antipolis pri Antibesu, so na podlagi ankete prikazali stanje čebelarstva v posameznih državah članicah povezave. Leta 2010 je bilo v EU ter na Norveškem in Kosovu približno 620.000 čebelarjev, največ v Nemčiji (89.000), tej državi pa je sledila Italija. Skupaj so pridelali 220.000 ton medu, od tega levji delež v Španiji, kjer so ga pridelali 33.000 ton. Največji donosi na panj so bili na Finskem, in sicer 40 kg, sledila ji je Nemčija s 30 kg/panj, nizozemski čebelarji pa so pridelali komaj 5 kg medu na panj. Cene kilograma medu so bile od 2 do 40 EUR. V teh državah je bilo skupaj približno 14 milijonov čebeljih družin, na prvem mestu pa je bila z 2,500.000 naseljenimi panji (oz. z 18 odstotki vseh) znova Španija. Več kot milijon čebeljih družin so imeli tudi čebelarji v Grčiji, Franciji, Italiji in na Poljskem. Nemčija je bila s 680.000 čebeljimi družinami (oz. z nekaj manj kot 5 odstotki) šele na osmem mestu. Največ panjev na čebelarja je bilo v Španiji (107), drugo mesto pa sta si s 70 panji na čebelarja delila Ciper in Grčija. Največja čebelarstva so bila v Grčiji, Italiji in Romuniji. Posamezen čebelar v Nemčiji je povprečno skrbel za 7,6 čebelje družine, glede na to pa se je ta država uvrstila na predzadnje mesto, pred Veliko Britanijo. Največja gostota panjev je bila v Grčiji in na Madžarskem, kjer je bilo na enem kvadratnem kilometru deset čebeljih družin, nasprotno pa je bila v skandinavskih in pribalt- Največ čebelarjev - Nemčija (89.000) Največ medu - Španija (33.000 ton) Največji donosi na panj - Finska (40 kg) Največ panjev na čebelarja - Španija (107) Največ vzrejenih matic - Italija (350.000 na leto) skih državah na kvadratnem kilometru komaj ena čebelja družina. Zelo različno je bilo tudi število poklicnih čebelarjev. Samo v Grčiji, Španiji in Romuniji jih je bilo od 20 do 40 odstotkov, v drugih državah pa je bil ta odstotek precej manjši. Seveda so neenotna tudi merila glede števila naseljenih panjev, po katerih je neki čebelar profesionalec oz. kdaj je čebelarstvo dopolnilna in kdaj ljubiteljska dejavnost. Zanimivo je število leta 2010 vzrejenih matic. To je bilo največje v Italiji: 350.000 na leto. Na drugo mesto se je s 85.000 vzrejenimi maticami uvrstila Poljska, po nekaj deset tisoč matic pa so vzredili še v Bolgariji, Romuniji, Sloveniji, na Češkem in Slovaškem. _l Franc Šivic Vir: Spiewok, S. (2014): Die Imkerei in der EU. Deutsches Bienen Journal, št. 1, januar, str. 14-15. IZ PRAKSE ZA PRAKSO i—\ □ V7 n nnnn JI Premeščanje čebeljih družin na krajše razdalje z roji Franc Prezelj*, franc.prezelj@gmail.com Premeščanje čebeljih družin na krajše razdalje je po navadi precej težavno, ker se čebele letalke vračajo na prejšnje stojišče, čeprav panja ni več tam. Temu se lahko izognemo tako, da čebeljo družino premestimo z umetnim ali naravnim rojem. Umetno izrojevamo tako, da izrojeno čebeljo družino, v kateri je ostalo le majhno število mladih čebel, preselimo na drugo stojišče, kajti le tako bomo brez skrbi glede vračanja čebel na prejšnje stojišče. Premik moramo narediti še isti dan, ko je čebelja družina izrojila, ali zgodaj naslednje jutro. Umetne roje delamo načrtno, tako da ga naredimo v zadnji fazi rojilnega razpoloženja, to je tedaj, ko so v čebelji družini že pokriti matičniki. Umetni roj povzročimo tako, da najprej nekoliko pokadimo medišče, pri čemer se bo nekaj čebel premaknilo v plodišče, čebele, ki bodo ostale na satju v medišču, pa nato premestimo v medišče sosednjega, praznega panja z odprtim žrelom. Odstranimo matično rešetko. Vse satje iz plodišča prestavimo na kozico. * čebelarski mojster Čebele, ki so na plodiščnem satju, skupaj z matico ometemo v stari izpraznjen panj. Panj zapremo, odprto pustimo le žrelo. Zvečer bomo žrelo zaprli in ga zgodaj zjutraj prepeljali na pripravljeno stojišče. Čebele se bodo v obliki grozda obesile na strop panja in v tem položaju ostale do prihodnjega popoldneva. Čebele, ki smo jih skupaj s satjem in vso zalego preselili v prej pripravljen panj, prav tako preselimo na vnaprej pripravljeno stojišče. Umetnemu roju naslednje popoldne dodamo pet litrov sladkorne raztopine v razmerju 3 : 2 (trije deli sladkorja in dva dela vode) in satnice v gradnjo. Če nimamo dovolj velikega krmilnika, moramo na drug način poskrbeti, da mladi čebelji družini ne bo zmanjkalo tekoče hrane vse dotlej, dokler bodo gradile satje. Če tekoče hrane zmanjka prej, preden bodo čebele zgradile vse satje, mladim čebelam za vedno zakrnijo voskovne žleze. Umetno narejenemu izrojencu pa dodamo dva litra sladkorne raztopine, da si opomore in se normalno razvija. J IZ PRAKSE ZA PRAKSO ®@D© w s ceh □□ □ o pridobivanju matičnega mlečka □ □ lari Jani Hostnik, jani.hostnik@gmail.com Pred vsakim začetkom nove čebelarske sezone se moramo čebelarji dokončno odločiti, kako jo bomo izpeljali, kaj novega bomo še preizkusili oz. kako bomo nadgradili svoje znanje in spretnosti. Ena izmed možnosti, ki se nam ponuja, je gotovo tudi pridobivanje matičnega mlečka. Matični mleček je najbolj kompleksna snov iz čebeljega panja, njegova občutljivost in zelo majhna količina pa zahtevata pri pridobivanju veliko spretnosti in skrbi za čistočo. Brez dvoma sta ključna pogoja za pridobivanje čistega matičnega mlečka neupora-ba kemičnih sredstev za zatiranje varoj in upoštevanje »Smernic dobrih higienskih navad po načelih HACCP« pri pridelavi in skladiščenju. Matični mleček je mogoče pridobivati iz naravnih matičnikov (rojevih, zasilnih, prelegalnih) ali iz umetnih matičnikov (jenter, presajanje žerk), in sicer v brezmatični družini, v družini z matico ali s starterjem. Poglavitna pogoja za bogato polnjenje matičnikov sta veliko število čebel krmilk (v starterju za prijem ličink, v gospodarski družini za polnjenje matičnikov) in stalen dotok hrane - medičine in cvetnega prahu; če v naravi ni hrane, je treba družinam zagotoviti nadomestno krmljenje. Starter je narejenec brez matice in brez svojih matičnikov, njegova naloga pa je prijemanje ličink. Naredimo ga lahko npr. iz dveh satov čebel in po-legajoče se zalege, dveh satov medu in cvetnega prahu ter iz sredinskega sata z letvicami in umetnimi matičniki, v katerega vstavljamo precepljeno gradivo. Starter moramo vsak teden okrepiti z enim satom izlegajoče se zalege. Tako ga lahko uporabljamo vso čebelarsko sezono. Gospodarska družina ima nalogo, da obilno polni že prijete matičnike. Matica mora biti pod matično rešetko, v medišču pa morajo biti 2-3 sati mlade nepokrite zalege skupaj s čebelami krmilkami. Po potrebi mlado zalego iz plodišča občasno premeščamo v medišče, v plodišče pa vračamo mlado in lepo satje za zaleganje. Gospodarskim družinam moramo obvezno zagotavljati dnevni dotok hrane (cvetni prah v naravi, namesto medičine pa medeno oz. sladkorno raztopino). Ličinke (žerke) odvzemamo iz rezervnih družin. Matici po potrebi dodajamo mlade in lepe sate za zaleganje, vendar teh ne presajamo iz deviškega satja, saj so ličinke slabo vidne, celice pa imajo zelo mehko dno (zato jih je težje presajati). Presajamo do 12 ur stare ličinke. Presajanje ličink izvedemo tako, da žličko za presajanje potisnemo pod ličinko - pri tem lahko celo poškodujemo dno celice, samo da ne poškodujemo ličinke. Najboljši način je, da presajamo ličinke skupaj z mlečkom (verjetnost poškodb ličinke je manjša). Pri presajanju moramo paziti še na to, da se ličinke ne izsušijo, da niso dalj časa brez hrane ter da so zaščitene pred dežjem in soncem. Optimalen čas za praznjenje matičnikov je tretji dan (72 ur) po cepljenju ličink, ker je takrat v matič-niku največ matičnega mlečka, ličinka pa je še razmeroma majhna. Če zamudimo le en dan, smo že ob velik del matičnega mlečka, saj se ličinka hitro razvija, je in raste. Opravila pri praznjenju matičnikov potekajo po določenem vrstnem redu: prirezovanje matičnikov z ostrim rezilom, odstranitev ličinke (ličink ne smemo poškodovati), odvzemanje mlečka z leseno žličko oz. vakuumsko črpalko. Praktični primer priprave ene čebelje družine na pridobivanje matičnega mlečka Izbira močne gospodarske družine Najprej izberemo oz. določimo gospodarsko družino, v kateri bomo pridobivali matični mleček. Ta družina mora biti močna (živalna), v njej mora biti predvsem veliko mladih čebel krmilk. Če izbrana družina ni dovolj močna, si lahko pomagamo z odvzemom mladih čebel in izlegajoče se zalege iz rezervnih družin, tako da izbrano družino primerno okrepimo. Matica mora biti v plodišču, v medišče pa moramo prestaviti 2-3 sate nepokrite zalege, na katerih je veliko krmilk. Oblikovanje starterja Iz dveh satov izlegajoče se zalege in 0,5 kg mladih čebel krmilk ter dveh satov medu s cvetnim prahom oblikujemo starter. V sredino starterja vstavimo prilagojen satnik z dvema letvicama, na katerih so nameščeni umetni matični lončki (na vsaki letvici jih je po 15). Priprava potrebnega pomožnega materiala: • 2 satnika, prilagojena za namestitev letvic z matičnimi lončki oz. matičniki, Starter • 4 letvice z luknjicami oz. utorom za namestitev matičnih lončkov, • 4 x 15 = 60 umetnih matičnih lončkov, • rezilo za prirezovanje matičnikov, • žlička za odvzemanje mlečka, • žlička za presajanje, • priprava embalaže: temni stekleni kozarčki, hladilna torba. Skrb, da se matični mleček ne pokvari • Skrbimo za čisto orodje, • priskrbimo čisto embalažo (kozarčke, pokrovčke), • zagotovimo ustrezen prostor za odvzemanje mlečka, • oseba, ki odvzema mleček, mora biti zdrava, • po odvzemu matični mleček čim prej shranimo v hladilnik oz. še bolje v zamrzovalnik. Presajanje 1. dan: • iz pomožne ali katere druge družine vzamemo sat z najmlajšo zalego (do 12 ur stare ličinke - žerke); • zagotovimo si ustrezno svetlobo in delovno mesto, da čim lažje in čim hitreje precepimo ličinke (npr. sedemo za mizo, z levo roko držimo sat in ga prilagajamo svetlobi, v desni roki držimo cepilno žličko ter ličinke presajamo iz sata v matične lončke, letvica z matičnimi lončki leži na mizi); • ko previdno precepimo vseh 15 ličink, vstavimo satnik z letvico za 24 ur v starter; Močna gospodarska družina • po potrebi krmimo tako starter kot gospodarsko družino. 2. dan: • satnik z letvico, v katero smo prejšnji dan prece-pili ličinke prve serije, odvzamemo iz starterja, narahlo otresemo čebele ter pregledamo, ali se je starter »prijel« ali ne. Če sprejem starterja ni bil uspešen oz. je bil nezadostno uspešen, ponovimo postopek 1. dne. Če pa je bil sprejem starterja uspešen, satnik z letvico matičnikov prve serije vložimo v medišče izbrane gospodarske družine, in sicer med dva sata mlade zalege; • v starter vstavimo novo letvico s precepljenim gradivom druge serije, in to po enakem postopku kot prejšnjega dne. 3. dan: • letvico z matičniki druge serije odvzamemo iz star-terja in z nje narahlo otresemo čebele; • letvico vložimo v že vstavljeni satnik gospodarske družine (na spodnjo pozicijo satnika); • v starter vstavimo novo precepljeno gradivo tretje serije (po opisu, navedenem za 1. dan). 4. dan: • iz gospodarske družine vzamemo letvico z matičniki prve serije (ličinke so stare pribl. 72 ur) ter odvzamemo mleček; • iz starterja odvzamemo letvico z matičniki tretje serije in narahlo otresemo čebele; • to letvico vstavimo na izpraznjeno mesto prve serije v gospodarski družini; • v starter vstavimo novo vzrejno gradivo. 5. dan: • vse se začne ponavljati in vrteti, kolikor časa pač želimo; • pri tem ne smemo pozabiti na tedensko krepitev starterja in premeščanje nepokrite zalege v medišče gospodarske družine. Obračun dela, količina in cena pridelka za en panj Predpostavimo, da smo matični mleček pridobivali dva meseca. Čas, ki smo ga porabili za opravila: • pribl. 10 min. na dan oz. • v dveh mesecih pribl. 10 ur. Obračun dela za en panj v dveh mesecih: • 10 ur x 6 EUR/uro = 60 EUR. Poglavje je bolj namenjeno krožkarjem, učiteljem tehniških predmetov in malim čebelarjem. Opisala bom, kako na naši šoli za 8. razrede vsako leto izvedemo naravoslovni dan z naslovom »Izdelava ekološkega izdelka«. Sušilnik sadja smo izdelali iz smrekovih desk širine 40 cm in debeline 1,8 cm. Dimenzije sem prilagajala najcenejšemu materialu, ki sem ga dobila na tržišču. Seveda sem kosovni razrez na žagi opravila sama. Najprej moramo izdelati osnovno škatlo, kot je razvidno iz fotografije. Ta je sestavljena iz dna, dveh simetričnih bočnih stranic z utorom za stekleni pokrov, sprednje in zadnje stranice ter manjšega zgornjega pokrova. Sprednja stranica ima na dnu izvrtane luknje za zračenje, zgornja pa luknjo za »dimnik«. Steklo mi je po meri urezal in obrusil steklar. Za dimno cev sem uporabila PVC-cev za odtoke. Otroci so vse luknje vrtali sami ter z lepilom in vijaki sestavili škatlo. Ko je zaboj gotov, naredimo lesen okvir, na katerega napnemo kakršno koli mrežico, na katero bo položeno sadje. Okvir mora biti sestavljen tako, da zrak, ki uhaja skozi prednje vhodne odprtine, neovirano prehaja pod mrežico do dimnika. Sušilnik deluje tako, da se zrak v njem zaradi sončne- Pridobljena količina in vrednost pridelka v enem panju v dveh mesecih: • prve tri dni ne pridobivamo matičnega mlečka, saj vzrejamo gradivo: 60 dni - 3 dni = 57 dni pridobivanja matičnega mlečka; • od 15 matičnikov na dan je polnih povprečno po 12,5, • v enem matičniku je približno 0,5 g matičnega mlečka, • pridobljena dnevna količina matičnega mlečka: 0,5 x 12,5 = 6,25 g • pridobljena količina v dveh mesecih: 6,25 g/dan x 57 dni = 356 g matičnega mlečka • vrednost pridelka: 356 g x 1 EUR/g = 356 EUR • vrednost pridelka proti vrednosti dela: 356 EUR : 60 EUR = 5,9 (to pomeni, da se je vrednost našega truda povečala za skoraj 6-krat). Sklep Pridobivanje matičnega mlečka je donosno in se vsekakor izplača! J V talilniku voska sta pločevina z mrežico in glinena posoda. Izdelava sušilnika sadja in talilnik iv vir energije - sonce Andreja Smrdelj - Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si 5SHB Sončni sušilnik sadja Sestavni deli sušilnika ga ogrevanja gornje šipe segreva. Topel zrak je lažji od mrzlega, zato uhaja skozi dimnik. Toliko zraka, kot ga uide skozi dimnik, naravno vstopa v sušilnik skozi prednjo stranico, saj se tlak uravnava samodejno. Tako dobimo prepih vročega zraka, ki odlično posuši npr. fige ali paradižnik. Na vrhuncu poletja je treba paziti, da se živilo v sušilniku ne zažge, zato ga raje postavimo v polsenco. Ob primernem sončnem ogrevanju je sadje posušeno v treh do štirih urah. Če je sonca premalo, lahko učinkovitost povečamo z nagibanjem sušilnika proti soncu. Če želimo, lahko že na samem začetku načrtujemo dimenzije tako, da bomo sušilnik lahko spremenili v talilnik voska. Sama imam dva taka talilnika: takega za en AŽ-sat in takega za tri AŽ-sate. Izdelava zaboja je enaka kot pri sušilniku. V notranjosti prečno položimo dve letvici, ki bosta nosilca za pladenj iz nerjaveče pločevine, to pa na sredini nekoliko upognemo (zato, da vosek ne bi kapljal mimo v zaboj, temveč se bo stekal v posodo). Na pločevino postavimo mrežico, na katero bomo postavljali staro satje. Mrežica bo zadržala ostanke, ki niso topljivi. Posoda, ki bo lovila vosek, naj ne bo iz pocinkane pločevine, saj bi vosek v njej grdo potemnel. Sama sem jo po meri izdelala iz glazirane gline. Posodo postavimo pod rob pločevine, da se bo vosek stekal vanjo. Če uporabljamo zaboj kot talilnik voska, potem zapremo luknjice na sprednji stranici in luknjo, ki je bila namenjena za dimnik sušilnika. Za izdelavo večjega talilnika je mogoče uporabiti lažje materiale, ki so dobri izolatorji, npr. gradbeni material stirodur. Ta tudi ni občutljiv na vlago ali dež. Ker bo potem tudi steklo večje, je bolje kupiti kaljeno steklo ali pleksisteklo. Predstavila sem vam torej nekaj idej, zdaj pa veselo na delo. _l VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu pet ali več matic poštnina brezplačna. Jelša 23, Šmartno pri Litiji GSM: 041/953 748, 041/597 816 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com VPRAŠANJA IN ODGOVORI Označevanje prevoznih enot Vprašanje: Kako mora biti označena prevozna enota, ki jo čebelarji glede na paše selijo na različna stojišča? Čebelar iz Štajerske Odgovarja mag. Zlatko Kafel, sekretar, Sektor za identifikacijo in registracijo živali: Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi me-denja (Ur. l. RS, št. 60/13) določa, da mora čebelar takoj po namestitvi čebel na stojišču na vidno mesto pritrditi kopijo potrjene izjave za promet s čebelami. Označevanje čebel na stojišču je opredeljeno v 11. členu tega pravilnika, ki določa, da mora čebelar na stojišču takoj po namestitvi čebel na vidno mesto pritrditi kopijo izjave čebelarja, ki je bila izdana na podlagi pravilnika o ugotavljanju, zatiranju, obveščanju in preprečevanju hude gnilobe čebelje zalege in ki jo je potrdil Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), ter naziv izvajalca pašnega reda. Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/08 in 55/13) čebelnjakov ne deli na stacionarne in prevozne čebelnjake. Ob registraciji je treba navesti lokacijske podatke prostora, na katerem stoji čebelnjak. Registrska številka čebelnjaka je tako vezana na lokacijo, označitev čebel na stojišču pa opravimo z namestitvijo kopije veterinarskega potrdila za promet s čebelami. Registrska tablica - lokacija ali čebelnjak? Vprašanje: V zvezi z označevanjem čebelnjakov se sprašujem, ali je registrska tablica vezana na lokacijo ali na čebelnjak. Kako naj označimo prevozne enote? Ali naj tablice s številko SI namestimo na enoto, s katero selimo čebele na različne paše, ali naj številka ostane na lokaciji? Čebelar iz Štajerske Odgovarja mag. Zlatko Kafel, sekretar, Sektor za identifikacijo in registracijo živali: Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/08 in 55/13) določa registrsko številko čebelnjaka in registrsko številko stojišča. Obe sta vezani na lokacijo. Registrska oznaka je vezana na stacionarno lokacijo, tudi če gre za premično prevozno enoto. Ta pravilnik v 3. členu določa, da je čebelnjak prostor, v katerem so nameščene čebelje družine, tj. »postavljen stalni objekt z naseljenimi čebeljimi panji«, »geografsko zaokrožen prostor s prosto stoječimi čebeljimi panji« ali »premična prevozna enota z naseljenimi čebeljimi panji«. Da je registrska številka vezana na stacionarno lokacijo, izrecno izhaja iz 11. člena pravilnika o označevanju čebelnjakov in stojišč: »Ob prestavitvi stalnega čebelnjaka na drugo parcelo je treba čebelnjak označiti na novo, staro registrsko oznako čebelnjaka pa vrniti na naslov uprave.« Omenjeni pravilnik čebelnjakov ne deli na stacionarne in prevozne čebelnjake, tako da je vsak prostor, na katerem so nameščene čebelje družine, registriran po istem postopku. Ob registraciji moramo navesti lokacijske podatke prostora (čebelnjaka). Podobno velja tudi za registracijo stojišč in začasnih čebelnjakov. Za registracijo premikov čebel je lokacija, s katere so čebelje družine premeščene, opredeljena s številko čebelnjaka ali stojišča. Enako je opredeljena naslednja lokacija (vpišemo oznako SI čebelnjaka ali stojišča), če pa čebelje družine prepeljemo na neregistrirano lokacijo, je treba v skladu s petim odstavkom 8. člena pravilnika o označevanju čebelnjakov in stojišč obvezno navesti lokacijske podatke, potrebne za registracijo t. i. začasnega čebelnjaka. Če vas zanima kakršno koli vprašanje v povezavi s čebelarstvom, ga lahko pošljete uredništvu Slovenskega čebelarja, mi pa bomo nanj skušali poiskati odgovor. Uredništvo 170 Slovenski čebelar 5/2014 Letnik CXVI „G Najlepši mesec - največ dela Andreja Smrdelj - Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si ñ Rojenje Najlepši mesec v letu nam ponuja največ dela pri čebelah. Na Obali bo veliko cvetnega prahu tudi s palmovih dreves. Ob akacijevi paši bo rojila marsikatera družina. Rojenje lahko izrabimo za vzrejo novih matic. Rojevi matičniki so najbolj naravni, za začetnika pa tudi najpreprostejši način pridobivanja mladih matic. Matičnik je zrel takrat, ko je že lepo viden obris pokrovca, ki ga bo matica pregriznila neposredno pred izleganjem. Če imamo opraviti z mladim pokritim matičnikom, nam lahko nerazvita matica zdrsne na njegovo dno in umre, ne da bi jo sploh opazili. Sama sem si za ta namen izdelala nekaj preprostih 2- in 3-satnih plemenilčkov. V tak plemenilček vstavim sat z zrelim matičnikom in čebelami ter sat ali dva z medom in cvetnim prahom. Nad gnezdom je mrežica, na katero položim oglato pollitrsko plastenko z nekaj manjšimi luknjicami na dnu, napolnjeno s sladkorno raztopino. Ker se bodo vse pašne čebele vrnile v prvotno družino, bo v plemenilčku nekaj dni pomanjkanje vnosa hrane in vode, zato je tako po- Palmov cvet, ki daje veliko cvetnega prahu. Vračanje čebel v stari panj po izrojitvi membno, da jih hranimo. Izležena matica je zelo živahna in hiti po satu, zato je raje ne pregledujem vsaj dva tedna, torej do takrat, ko že pričakujem prva jajčeca. Ob prvem pregledu jo označim s pisalom za označevanje matic ali ji na oprsje nalepim opalitno ploščico s številko. Letos bomo matice označevali z zeleno barvo. Tako pripravljena matica bo počakala na konec sezone, ko bomo imeli v gospodarskih družinah presežek čebel za narejence. Če vam označevanje povzroča težave, je bolje, da se tehnike učite na trotih. Večina čebelarjev prime matico med palec in kazalec z glavo naprej, tako da ji ne poškodujemo trebušnih, tj. rodilnih organov. V nekaterih virih piše, da dotikanje matice z golimi rokami na njej pusti preveč našega vonja. Sama jo brez dotikanja z rokami ujamem v tulec za označevanje, jo blago pritisnem ob mrežico, tako da je njeno oprsje lepo nastavljeno za označbo. Z zobotrebcem nanj nanesem malce lepila in ploščico. Nekaj minut jo še pustim v tulec, da se lepilo posuši, saj jo v nasprotnem očistijo čebele. Nekateri čebelarji matici ob tej priložnosti prirežejo tretjino krilc, da jim prihodnje leto z njo ne bi ušel morebitni roj. Ostaja pa nevarnost, da jo bodo čebele prelegle, ker lahko začutijo, da so matice postale invalidne. Ekološki čebelarji maticam ne smemo prirezovati krilc. Profesionalni vzrejevalci seveda vzrejajo matice na drugačen način, kako, pa lahko preberete v literaturi. Družine, ki jih nameravam prevažati, najraje pustim, da po akacijevi paši rojijo pred domačo hišo. Če ne opazim, iz katerega panja je ušel roj, na hitro pregledam »sumljive« družine, ki bi lahko rojile. Da se Lovilec sršenov in os čebele zanesljivo usedejo na bližnje drevo, s tolčenjem dveh predmetov (npr. s palico ob palico) ustvarjam enakomeren ropot. Roj ogrebem in ga kratek čas pustim v lovilniku pod drevesom, da se prepričam, ali sem ujela tudi matico. Medtem pred panj, ki je rojil, raztegnem belo rjuho, tako da sega vse do žrela. Ujet roj stresem na pripravljeno rjuho, takoj poiščem matico ter jo ujamem v steklen kozarec s pokrovom. Po navadi najdem še kako mlado matico. Vse čebele usmerijo svoje gibanje proti panju, matice pa bežijo stran od njega. Ob tej priložnosti po čebelah razpršim mlečno kislino. V eni uri si vse čebele izprosijo vstop v prvotno družino, prav ta pa nam bo na prvi naslednji paši prinesla največ medu. Matice, ki jih ujamem, pozneje uporabim za narejence. Če nameravam z rojenjem povečati število družin, ogreben roj za dva dni postavim v temno klet. Po roju razpršim mlečno kislino ter nanj poveznem plastenko s sladkorno raztopino. Potem roj stresem v panj s pripravljenimi satnicami. Če v naravi ni veliko hrane, dodam tudi sat s cvetnim prahom. Tako družino krmim približno dva tedna, dokler ne zgradijo celotnega satja, in se prepričam, da so sposobne preživeti same. Prevažanje čebel Če ne želim rojenja, družini odvzemam zalego. Če je družina številčna in če je paša obilna, odvza-mem vso zalego in iz nje naredim narejence. Vse pašne čebele se bodo vrnile v gospodarsko družino. Ker mlade čebele ne bodo imele dela z zalego, se bodo usmerile v nabiranje medičine. Ob obilni paši raje ne vstavljam satnic, tako da se bodo čebele osredotočile samo v nabiranje. Pred prevozom čebel si pridobim potrdilo o epi-zootiološkem stanju na območju, s katerega jih bom prepeljala - tega izda veterinar specialist NVI -, ter se z gostujočim društvom dogovorim o namestitvi čebel. Na prevozni enoti so pritrjeni številka čebelnjaka, veterinarjevo potrdilo in moja telefonska številka. Pred večerom odprem zgornjo in spodnjo loputo na vratcih panja. Med mrežico in vrati ne sme biti pene ali časopisa, saj bi to preprečilo vstop svežega zraka in čebele bi se hitro zadušile. Ko so vse čebele v panju, zaprem žrelo in pripravim prevozno enoto za prevoz na pašo. Že vnaprej imam pripravljen seznam orodja, ki ga ne smem pozabiti doma, saj je na terenu zelo nerodno ostati npr. brez motike ali lesenih pod-klad. Če je le mogoče, čebelnjak postavim v ravnovesje z vodno tehnico, saj sem opazila, da postanejo čebele nemirne, če panji preveč visijo. Če jih prepeljem na teren z veliko vlage, pred panji postavim dodatno desko, na kateri se ustavljajo težke in utrujene čebele. Tako ne padajo na mokro travo in hitreje vzle-tijo proti domu. Ko je čebelnjak postavljen, zaprem vratca in odprem žrela. Če je le mogoče, prevozni čebelnjak obiskujem na vsakih štiri do pet dni. Po končani paši smo dolžni čebele odpeljati po enakem postopku, kot smo jih pripeljali. _l IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV PROlZVODNI PROGRAM: -AŽ ■ panji (9s, 10s, 11 s, 12s) "AŽ - panji (10$ triu tairii} •LR-panji (1/1, 2/3) ■DADANT BLATT ■ panji ■DADANT BLATT + LFt - prilag. za AŽ satnike 'PRAŠILČKI (Ss, 7s) 'OKVIRJI za vss v/s fe panjev 'ZABOJI za prevoz rojev 'PLEMENlLČKl raznih velikosti "S safni vloini pmšilčki za AŽ 10s panj BRNFI mizarstvo d.o.o. Šolska ulica 14 Kapca 9220 Lendava Tel:0!ffi7B 98 76 0J5 77 Gsíti [M 1,'212-1 <56 td-mail: r ijai2fcifi.tiafltfi@Si0l.Fiet pimji»iz mush ji tili snrtlhitl in [Il|hl]lll^£'|rj tííí, *]iri¡¡ L,-!l r*h|rLjifl'IL[ dokxtí, ¡jiMliiiki (d u I Uit"/» 1 ud vuri po riu'fifl 111 _ 11 L' r i; L1:1 m V ä*kj