Moje potovanje po Švici. (Dalje.) Berna šteje 85.000 prebivalcev in je od Ieta 1848. glavno mesto republike, sedež vseh obla- sti kakor tudi tujih poslanstev. Ustanov- Ijena je od vojvode Berhtolda V. leta 1191, po katerem je dobila tudi ime. To je edino večje mesto v Švici, ki je še obdržalo mnogo švicarskega sloga in značaja. Reka Aara obdaje mesto od treh strani. Čez njo je več mostov, med katerimi je Kornhausov — 355 m dolg — največji. Po mestu je mnogo modernih palač; med njimi je parlament najimpozantnejši. Omeniti pa še moram justično palačo, zgodovinski in alpinski muzej, gledališče in stari in novi rotovž. Leta 1909. so odkrili spomenik svetovno-poštnega društva, ki predstavlja zemeljsko oblo, obdano od petero delov sveta. Čez Nydekov most na desni ob cesti je velika okroglo zidana jama, v kateri redijo medvede (Barengraben). Sredi jame je drevo, po katerem kosmatinci lahka plezajo. Mimoidoči si kupijo za nekaj stotink korenja, ki ga tukaj v ta namen prodajajo, da krmijo nenasitneže. Pri tem krmljenju in pri smešnem kretanju medvedov se marsikateri domačin in tujec ves čas prav dobro zabava. Po mestu je tudi mnogo starih stolpov, med katerimi omenjam časovni stolp (Zeitglockenturm). Pri vsakem udarcu zapoje petelin in se prikaže množica medvedov. Medveda' imajo namreč tudi v mestnem grbu. Prebivalstvo tega mesta, kakor vse Švice, je močno, veliko, resno in malobesedno. Kako ljuba jim je prostost, Iahko opazujerrio na vsak korak in bodisi še tako malenkosten. Da se v resnici imenuje Švica »dežela svobode«, mi pač ni treba natančneje omenjati. Toda — oprostite — skoraj bi pozabila, da opisujem zanimivosti glavnega mesta. Znamenit je vodni grad. Stolna cerkev je iz 15. stoletja. Raz 100 m visoki stolp imamo krasen razgled po mestu in Bernskih alpah. (Wetterhorn 3708 m; Schreckhorn 4080 m, Finsteraarhorn 4275 m, Eiger 3974 m, Monch 4105 m, Jungfrau 4166 m itd.) Poleg najbolj obiskanega švicarskega vseučilišča ima Berna še srednje šole, zvezdarno, trgovsko, obrtno in poljedelsko šolo. Tako srno si glavno mesto precej dobro ogledali, zato smo napravili izlet v Spiez. Postaja leži precej visoko, zato smo že s kolodvora imeli krasen razgled črez kraj in Thunsko jezero, najglobokejše v vsej Švici (343 m). Pri jezeru smo sedli v parobrod in odpluli v Thun. Nad mestom se dviguje stari grad iz leta 1182., v katerem se nahaja zgodovinski muzej. Okolo grada stoji še močno obzidje. Najlepši razgled se nam je nudil s tamkajšnjega pokopališča. Čas je kratek, zapustiti smo morali tudi glavno mesto, ker srno si hoteli ogledati še druge kraje. (Dalje.)