Krizi in težave velikolaškega vodovoda
Vedno je bila prva in glavna in prednostna naloga v KS Velike Lašče oskrba z osnovno življenjsko dobrino — zdravo pitno vodo. Lanski, še posebej pa letošnji klimatski ekstremi, so zaznamovali naš kraj in nas z dve-ma krulima dejstvoma, z geološkega vidika je suša botro-vala k naglemu padcu nivoja akumulacijske vode v povr-Sinskih (VADOZNIH) studencih, s sociološkega vidika pa je ob pomanjkanju pitne (?) vode precejj dvignila tcmperaturo pri ljudeh. Dcjstvo je oboje, kaj je resnica bo odgovorila stroka in čas.
V pričujočem članku bi bilo preuranjeno obsojati, obtoževati in že tako težak ekonomski in politični položaj Se zapletati, še manj pa zapletati naše medčloveške odno-se. Vscm, ki to berete, svetujcm, če se odločate za gradnjo vodovoda ali pa za katerokoli drugo gradnjo, nareditc predhodno hidravlični predračun, oziroma ustrezni analitični izraftin, ki pa ga naredijo le redki posamezniki (specialisti), ne delajte sami, zaupajte stro-ki, kajti delo na »HO RUK« je najdražje.
Da bi bolje razumeli današnji problem vodooskrbe V. Lašč z bližnjo okolico, nekaj zgodovinskih dejstev. Pisalo se je leto 1927. Krajani V. Lašč so na pobudo lakratnega ministra za kmetijstvo v vladi kraljevine Jugoslavije g. Ivana PUCLJA. na katerega smo zelo ponosni, dobili prvi vodovod. Delo je bilo opravljeno strokovno, vgraje-ni materiali na zavidljivi tehnični ravni (CEVI MANE-SMAN). Prvo resno rekonstrukcijo so Laščani (SO-MRAK, MATJAK-PETRIČ, dr. MEJAČ, KRŽAN, JAGODIČ, GORJUP, AHČIN) izvedli v letu 1959.
Kraj se je Siril, poraba vode se je večala, zmogljivosti prvotnega studenca so postale premajhne in tako so Laščani in Rakarji v letu 1974 začeli graditi drugič nov vodovod, z zajetjem v sosednji KS Rob. Ob tej priliki je bil ustanovljen mešani vodovodni odbor krajanov Roba in Velikih Laši, kateremu je bilo zaupano vodenje vodo-voda s strani obeh KS.
Ogromno proslovoljneg« dela in denaija so knjani obch KS vložili v ta vodovod. T» vodovod je dd ^jlh.
Na zajetju na (v) Uzmanih so iznisana imena najzasluž-nejših mož (F. RIGLER, F. ŽUZEK, J. GRUDEN, J. MODIC. L. HREN, A. MENCIN, J. AHČIN, J. ŽNI-DARŠIC, J. PERHAJ, A. OBLAK, J. DOLSINA, V. GREBENC, F. MODIC, J. PEČNIK).
Kraj se je še naprej razvijal. Pridobili smo dva moder-na obrata; sirarno Ljubljanskih mlekarn in klavnico pri KU Velike LaiLe. Za nemoteno proizvodnjo oba potre-bujeta velike kohčine vode, obenem pa sta izredno po-membna za naše živinorejsko področje. Kiuh dajeta veli-kemu Jtevilu krajanov.
Tudi zdravstveni dom in osnovna šola morata delovati v neoporečnih higienskih razmerah, zato pa nujno potre-bujeta zdravo pitno vodo.
Lansko in letošnje dolgo vroče poletje je opozorilo, da na ccntralnem Laškem vodovodnem omrežju nekaj ni v redu.
Na to »pnianjf bo odgovorib tfrolu!
Ntkti preHminaniih podatkov žc I
Gradnja dveb mHiškib vežic r Velikib Laščah poteka ie šest let. Praruo, da tako dolgo pred-vsem zaradi prezabtevnui in predragib aačrtor. Gradbeni in pokopaJiški odbora pri knjemi skupnosti pa zdaj aadaJjujela z deli inteme pove-zave s pokopališiem in ureditvijo okojice, kjerpa se urejajo tudi nekatere premoženjsko prarne težave.
1.  Projelrt vodooskrbe je brez Mdmvliineg* iznbuia
(ne obstajajo fizikalm parametri, ki dajejo odgovor ali celotni vodovodni sistem sploh iahko deluje)
2. fizttna dcla niao bib izvedcna po projcktn (napake na zajetju, netestirani primarni cevovodi, zračniki, blat-niki, zasuni pomanjkljivo in nestrokovno instalirani, raz-bremenilni  in akumulacijski vodohrami  funkcionalno vprailjiv), napake nižjih kategorij na sekundarnih in ter-ciarnih sistemih.  .)
3. Sckudarai vodovodniaistem v Vdildh Ui&Uiitati-ra iz leta 1927 (izguba vode v teb ceveh je katastrofalna)
4. Laškl dd vodovodnega odbon jc iznztt ieijo, da g> zameqjajo svcžc moii (svet KS je odbor razrešil in ob sodelovanju Lj. mlekarn, KZ VeUke Lašče, OŠ Velike Lašče, zbral nove člane vodovodnega odbora po naielu »Ekipa, ki se med seboj pozna, sodeluje usklajeno«)
In kako »ed^j naprej?
1. S strani KS Velike Lašte smo o težavnem stanju z vodooskrbo seznanili vodilne predstavnike naSe občine; sekretarko za gospodarstvo ga. T. Brank, članico IS za
Kar aekaj cestnih gndbUi je oa območju VeUkib Lašč. Kmalu naj bi asfaJtmUi toka&o cesto od Male Slevice do KaHorice (do šole). Zemeljska dela so koniana na komunalnih cestab Velike Lašče-Podsmreka. Samovec--Jakičevo-HJebie ter Zakotek-Skriovica in asfaJtna prerleka m rei vprašanje iasa.
KS ga. D. Glavaš, predsednika IS g. D. VaJentindča in predsednika SO ga. B. Bradača (piscc pričujočega članka je zgoraj navedene obvestil po vrstnem redu osebno)
2.  Vodstva KS, obrata Lj. mlekarn in KZ Velike LaBSe smo obiskali Komunalno podjetje Grosuplje in VO-KA Ljubljana z namenom, da bi celotni vodovodni sistem v KS Velike Lsšie prevzela profesionalna organizacija. Bili smo prijazno sprejeti, prisluhnili so naSim težavam, vendar zaradi bodoče lokalne reorganizacije in Se drugih ekonomsko-pravnih dejavnikov nismo mogti dobiti skup-nega lmenovalca.
Zahvaljujemo se jim za moralno pomoč in sklicevali se bomo za obljubljeno tehniino pomoč.
3.  Nujno bo treba izvesti obnovitvena dela na sekun- . darnem vodovodnem omrcžju v Velikih Lattah (sredstva za sanacijo bodo sami zbirali v vodarino ali...).
4.  V KS Velike Laiie se je ob sodelovanju Ljubljan-skih mlekarn, KZ Velike Latte in OS VeUke Latte konstruiral novi vodovodni odbor, ki bo potrjen na zase-danju naše skupUine.
5.  Še vedno pa i&emo vzdrzevaka (delo po pogodbt) celotnega vodovodnega sistema.
6.  O težavah v zvezi z vodooskrbo so obveMeni lokalni mediji tiska (KN, NK).
Kot predsednik skupščine KS Velike Laiče bi se zah-valil staremu vodovodnemu odboru z gospodom J. Dolii-nom na čelu; novemu odboru pa zaželel korektnost odloianja in vodenja vodooskrbe našc krajevne skup-nosti.
MANFRED DETERDING