Kako izpolnjujemo planske obveznosti Pregled za prve štiri mesece letos V eni prejšnjih številk glasila je bil objavljen sestavek o letnem planu tako, da se je lahko vsak član kolektiva seznanil s cilji in nalogami, ki smo si jih zadali v .letošnjem letu. Zakon o združenem delu določa, da ni le obveznost, ampak tudi pravica, da so delovni ljudje ne samo ob koncu leta, temveč tudi ob tromesečjih seznanjeni z rezultati poslovanja temeljnih organi- zacij in delovnih organizacij, v katerih združujejo svoje delo. S sestavki, ki se naj bi redno objavljali v glasilu, bomo poskušali to informatiko še izboljšati s tem, da bi mesečno objavljali informacijo o uresničevanju planskih obveznosti. V tem sestavku bo govor o doseganju planskih obveznosti v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Najpreglednejši način za takšen prikaz je tabela, ki sledi. Za vsako temeljno organizacijo in delovno organizacijo je prika- PRVAK INGRAD zan planiran obseg proizvodnje za prve štiri mesece, dejansko izvršen obseg in odstotek presega- nja oziroma nedoseganja planiranega obsega (v 000 din). Letošnji jubile ji Z upoštevanjem izhodišč januarskega posveta o razvijanju revolucionarnih tradicij, želimo opozoriti na vsebinske in politične priprave v temeljnih organizacijah združenega dela. Vsaka TOZD mora sprejeti akcijski program za razvijanje tradicij NOB in revolucionarnih vrednot s posebnim poudarkom na praznovanje letošnjih obletnic, ki so pomembne za našo preteklost: 60 letnica KPJ, SKOJ in združenih delavskih sindikatov, 11. konferenca TOZD DEJAVNOST Plan I-l\{^šeno % izvršit I-IV Celje 104,000 151,710 146 Laško 43,400 48,717 112 Šentjur 36,000 48,189 134 Slov. Konjice 52,000 77,848 150 Žalec 55,000 56,547 103 Ljubljana 78,000 107,180 137 Rogaška Slatina 49,000 60,615 124 GRADBENA OPERATIVA 417,400 550,808 132 Mehanizacija 47,700 64,749 136 Ind. gradbenega mater. 74,000 101,627 137 Proizvodni obrati 24,320 26,856 110 Lesni obrati 11,500 13,324 116 Projektiva 5,100 6,855 134 DRUGE DEJAVNOSTI 162,620 213,413 131 Delovna skupnost 30,800 31,944 104 SKUPNO DO 610,820 796,165 130 (Nadalij. na 2. str.) JT itiilni lTLi.1.11 .UllmVmU . KPS v Joštovem mlinu, 40 letnica ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju, 40 letnica konstituiranja CK KPJ v Bohinjski Bistrici, V. državna konferenca SKOJ na Veliki planini in druge. Vse prireditve povezujmo s preobrazbo družbenoekonomskih odnosov, z učinki gospodarjenja in z uveljavljanjem zakona o združenem delu, z uspešnostjo vzpostavljanja delegatskih zvez, z razvojnimi ter planskimi usmeritvami, s poudarjanjem vloge neuvrščene politike, s krepitvijo naše samoobrambe in samozaščitne aktivnosti ter z negovanjem bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. V organizacijah združenega dela bodimo posebno pozorni do počastitve datumov iz časa uveljavljanja samoupravnih odnosov: pomemben jubilej delovne organizacije, izvolitev prvega delavskega sveta, ustanovitev temeljnih organizacij, pomembne delovne zmage ... V. Š. Delavski svet je sklepal (Nadaljevanje is 1. str.) Dinamika proizvodnje med letom je planirana na osnovi večletnih gibanj. Za prve štiri mesece vidimo, da je dinamični plan za delovno organizacijo kot celoto izvršen s 130 % talko, da ne obstaja bojazen, da do konca leta ne bi izpolnili planskih nalog. Kljub ostri zimi pa ob takšnem preseganju dinamičnega plana lahko ugotovimo, da smo v zimskih mesecih uspešno delovali ali drugače, dobra organizacija dela lahko v veliki meri odpravi tudi tako neugodno vremensko situacijo kot je bila v zimskih mesecih. Taka ugodna rast obsega proizvodnje se je odrazila tudi na finančnih pokazateljih kot so celotni prihodek, dohodek, družbeni proizvod, ki so bili pred- Doseči večjo produktivnost, sočasno upoštevati tudi ostale elemente dobrega gospodarjenja, je problem, ki mu že vrsto let namenjamo veliko pozornost v naši delovni organizaciji. Pred leti smo si zastavili obširne stabilizacijske programe, dogovorili zadolžitve, kajti bili smo prepričani, da bomo dosegli dobre rezultate. Kot posebno kvaliteto smo vgrajevali podružbljanje programov preko samoupravnih delovnih skupin. Ali smo uspeli? Analize začetnih obdobij kažejo dobre rezultate. Po- met podrobne obravnave pred mesecem dni ob akciji obravnave periodičnih obračunov. Ugodno gibanje obsega proizvodnje pa nas ne sme zavesti, kar je jasno pokazala že omenjena akcija, saj smo ustvarili premalo sredstev za pokritje potreb naše tskupne porabe (regres za letni dopust, malica, itd.) in poslovnega sklada kot najkvalitetnejšega vira sredstev razširjene reprodukcije. V prihodnje bodo morali biti napori nas vseh, ki združujemo delo v Ingradu, usmerjeni ne samo v povečevanje obsega proizvodnje, temveč v še bolj racionalno koriščenje sredstev in v povečevanje produktivnosti, kar je pogoj za boljše poslovne rezultate. nosno smo ugotavljali izboljšanje discipline, vezava sredstev za zaloge je dosegla ugodno razmerje in tudi na ostalih ključnih mestih ni bilo veliko pripomb. Kako pa je danes? Prehitro smo se zadovoljili. Mislili smo, da se bo kvaliteta sama od sebe izpopolnjevala. Veliko smo hoteli, zato z doseženim ne smemo biti zadovoljni. Na nivoju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov smo skupaj z najodgovornejšimi iskali nove metode, ka- (Nadalj. na 3. str.) Cetralna proslava 20. letnice Ingrada bo 14. septem-bra v Celju._______________ Delavski svet je na svojem 6. rednem zasedanju, dne 25. maja 1979, razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: Sprejel je poročilo predsednika odbora za gospodarjenje Poročilo je zajemalo problematiko, ki jo je odbor obravnaval na svojih zadnjih dveh sejah v zvezi s pripravo investicijskega programa za leto 1979. Tu je odbor skrbno pretehtal vse možnosti investiranja glede na zelo velike potrebe ■temeljnih organizacij po mehanoopre-mljenosti in ostalih investicijskih naložbah. Usklajen predlog Investicijskega plana so po predhodni razpravi sprejele vse TOZD. Pregled realizacije plana pa bo opravljen v mesecu septembru. Pri analiziranju rezultatov obračuna proizvodnje za mesec april je ugotovljeno, da v nekaterih temeljnih organizacijah rezultati precej nihajo. Zato je odbor imenoval posebno komisijo, ki bo mesečno pregledovala obračune opravljenih del. Poleg tega bi morale obravnavati obračune proizvodnje redno mesečno komisije za gospodarjenje v TOZD, jih analizirati in sproti odpravljati zapaže-ne nepravilnosti. V zvezi s sprejemanjem predloga razdelitve sredstev sklada skupne porabe je odbor ugotovil, da so takemu predlogu nasprotovale nekatere temeljne organizacije, predvsem tiste, ki so sredstva tega sklada formirale in se s predlaganim načinom solidarnega združevanja niso strinjale. Odbor je naročil finančni službi, da izdela drug predlog, po katerem bi temeljne organizacije združevale sredstva SP za Skupne potrebe (proslava ob 20 obletnici, letovanje otrok, kolektivno zavarovanje, novoletna obdaritev otrok, obiski bolnikov, dan žena ter dotacije organizacijam na nivoju DO). Z razliko sredstev skupne porabe pa naj razpolagajo temeljne organizaci-jeje, ki so ta sredstva u-stvarila, del teh pa solidarno združijo za nujne potrebe ostalih temeljnih organizacij, ki sredstev skupne porabe nimajo (za vence, socialne pomoči, za delo D PO TOZD itd.) Odbor je razpravljal o predlogih novih cenikov za betonske izdelke, gramozni material, les, mehanizacijo, armaturo in servisne storitve ter jih potrdil. V planu prihodnje seje odbora je obravnavanje gospodarske problematike s pregledom trenutne zasedenosti kapacitet in prevzetih del za naprej. Na podlagi družbenopolitičnih smernic, je delavski svet imenoval koordinacijski odbor za učinkovito gospodarjenje z nalogo, da poživi stabilizacijsko aktivnost. Odbor sestavljajo: • predstavniki DPO (sindikat, ZK, ZSMS), • predstavniki samoupravnih organov (vodja konference delegacij, ZZD in SIS, predsednik DS, predsednik odbora za gospodarjenje, predsednik odbora samoupravne delavske kontrole), • predstavniki strokovnih sektorjev (tehnični, komercialni, finančni in plansko analitski). Odbor ima predsednika in tni podpredsednike za posamezna področja. Delavski svet je sprejel kratko poročilo direktorja finančno - računovodskega sektorja o poteku razprav in sprejemanja periodičnega obračuna za prvo tromesečje. Razprave, ki so se odvijale po temeljnih organizacijah v skladu z danimi navodili, so vodili strokovnjaki iz Delovne skupnosti skupnih služb, ki so poskrbeli za kvalitetno razlago podatkov obračuna. Pri tem velja omeniti ugotovitev, da so se delavci na zborih v večini zanimali le za delitev (terenski dodatek, regres za letni dopust, itd.), manj pa je bilo zanimanja za izvajanje ukrepov, s katerimi bi najprej sredstva prigospodarili, da hi jlih kasneje lahko delili. V bodoče bo na zborih in po samoupravnih delovnih skupinah posvetiti temu večjo pozornost. Delavski svet je sprejel poročilo o izvajanju zaključkov razgovorov s predstavniki občinskih forumov o nadaljnjem razvoju GIP Ingrada. Nakazal je smeri, v katerih bo tekel razvoj Ingrada. Program razvoja bo konkretiziran po ponovnem razgovoru z vodilnimi občinskimi strukturami. Končan je postopek razprave in usklajevanja osnutka samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD in DSŠS, ki so združene v DO GIP Ingrad. Zato je delavski svet sprejel sklep o razpisu referenduma za sprejem tega samoupravnega akta. Referendum bo 27. junija od 6. do 12. ure. V komisijo za izvedbo referenduma je delavski svet imenoval naslednje: Štefka Krušič, predsednik, namestnik Franc Brinovec, Franc Ramšak, član, namestnik Vili Olenšek in Franc Belehar, član, namestnik Renata Rautcr. Delavski svet je sprejel poročilo o sprejemanju predloga sprememb In dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sku- pno porabo in pravilnika o osebnih prejemkih, ki bremenijo materialne stroške. Pni postopku sprejemanja je bilo v temeljnih organizacijah največ razprav in problemov v zvezi s terenskim dodatkom. Bilo je predloženih več variant. Sprejeta je bila zadnja, vendar je bil s strani dveh temeljnih organizacij sprejem le začasen za dobo dveh mesecev z zahtevo, da do takrat strokovne službe pridobijo u-strezne podatke, kako izplačujejo terenski dodatek ostala gradbena podjetja v Sloveniji ter nato dosežejo uskladitev izplačevanja terenskega dodatka z njimi. Delavski svet je sprejel poročilo o sprejemu letnega plana za letošnje leto. Sprejel je tudi delovni program za pripravo srednjeročnega plana delovne organizacije GIP Ingrad. Potrdil je obračun stroškov za izdajanje Glasila Ingrad v letu 1978. Iz obračuna je razvidno, da je bilo v lanskem letu porabljenih za izdajanje Glasila 240.367,40 din. Od tega so znašali stroški tiska 142.824,—, klišeji 37.692,— in honorarji 59.851,40 din. Dalje je potrdil tudi predračun stroškov izdajanja Glasila za leto 1979. Ti se predvidevajo v višini 396.000,— din za sedem številk od osem do šestnajst strani. Upoštevani so tudi stroški jubilejne številke, ki bo izdana ob 20 obletnici Ingrada. Delavskemu svetu je bil predložen osnutek programa dela tega organa. DS je osnutek sprejel in ga dal v razpravo. Dokončno bo o njem sklepal na prihodnjem zasedanju. Delavski svet je imenoval v uredniški odbor za izdajanje Giposovega Vestnika Dušana Lajovica iz TOZD GO Ljubljana, v izvršilni odbor Gipossa pa inž. Jožeta Brodnika, prav tako iz TOZD GO Ljubljana. Delavski svet je soglašal s predlogom razpisne komisije za imenovanje Janka Goloba, dipl. oec., za direktorja finančno-ra-čunovodskega sektorja. Imenovanemu je potekel mandat, zato je bil ponovno opravljen razpisni postopek. Na razpis se je kot edini kandidat prijavil Janko Golob, dosedanji direktor tega sektorja. Določen je bil datum centralne proslave ob 20 letnici Ingrada in sicer bo ta 14. septembra letos v hali Golovec. Ivica Bezlaj Ivo Steble, dipl. oec. Spodbuden razgovor Na pobudo Izvršnega sveta občine Celje je bil 25. maja letos razgovor med člani Izvršnega sveta občine in predstavniki delavne organizacije Ingrad. Člane Izvršnega sveta so predstavniki Ingrada temeljito seznanili s stanjem temeljnih organizacij, njihovimi razvojnimi programi in težavami, s katerimi se srečujejo v poslovanju. Izvršni svet občine je ugodno ocenil dosedanji razvoj delovne organizacije Ingrad, kakor tudi njegovo bodočo usmerjenost tako glede gradnje stanovanj, mostov, montažnega sistema Ingrad, proizvodnje gradbenega materiala in razišritve gradbeno obrtnih in instalacijskih kapacitet. Zagotovil je vso podporo iz svoje pristojnosti, kakor iz pristojnosti upravnih organov občine. Dogovorjenih je bilo nekaj konkretnih akcij za zagotovitev razvoja temeljnih organizacij v DO GIP Ingrad : — Razširitev in pridobitev zemljišča za TOZD IGM Medlog, za kar bodo strokovne službe pripravile utemeljen predlog osnov za razvoj proizvodnje in potreb po dodatnih zemljiščih. — Na stanovanjskem področju naj Ingrad sledi novim tehnologijam, prilagaja projektiranje potrebam trga v Celju, pri čemer upošteva nove odnose glede nakupa stanovanj prvenstveno po občanih. Ingrad naj se vključi že v samem začetku priprav stanovanjske gradnje. — Ingrad bo poslal poročilo o vzdrževalnih obratih na svet za urbanizem občine z namenom, da se določene vzdrževalne kapacitete ne bi podvojile. — Ingrad bo dokumentiral potrebo po zemljiščih za skladišča. Po sedanjih ocenah potrebujemo za svojo dejavnost okrog 130.000 m2 novih zemljišč. Poleg navedenega je bilo rešenih še nekaj drugih vprašanj, ki zadevajo obojestranski interes. Dogovorjeno je bilo, da bodo tudi v bodoče taki razgovori. Z velikim zadovoljstvom smo iniciativo takega sodelovanja sprejeli, ker si od njega dosti obetamo za uspešno delo v nadaljnjem razvoju. Franjo Čevnik ALI SMO USPELI? 20 LET TEHNIŠKE ŠOLE V CELJU Vsestranski razvoj Tehniška šola v Celju je bila ustanovljena 9. oktobra 1959. leta ter registrirana za poučevanje tehnikov strojne, gradbene, kemijske in elektro stroke. Potrebo po taki šoli in usmeritvi je narekovalo gospodarstvo, ki je potrebovalo čedalje več strokovnih kadrov. Šola se je v dvajsetih letih razvijala skupaj s celjskim gospodarstvom in gospodarstvom celjske regije. Zasluge za hiter razvoj in današnjo visoko stopnjo strokovnosti in opremljenosti pa ima predvsem izredno dinamičen in enoten kolektiv učiteljev. Z združevanjem sredstev gospodarstva in marljivim delom učiteljev srednje tehniške šole, je le-to dobilo v letu 1976 novo moderno stavbo. Ta lep in strokovno zahteven objekt pa je delo delavcev Ingrada. Tehniška srednja šola ima danes 33 rednih oddelkov s 1.027 učenci. Poleg tega pa ima še šest oddelkov za izobraževanje ob delu z 279 slušatelji. V svojem dvajsetletnem obdobju je dala Tehniška šola združenemu delu 2.300 tehnikov in 80 delovodij. Marsikateri od teh dela tudi v naši delovni organizaciji. Z dograditvijo druge faze bo šola sprejela tudi naše učence zidanje in tesarje, ki se sedaj izobražujejo v šolskem centru v Mariboru, Delovna organizacija Ingrad sodeluje s Tehniško šolo, saj se zaveda, da je izobraževanje kadrov del proizvodnega procesa in znanje napredek družbe. Na predvečer dneva mladosti, 24. maja letos, je Tehniška šola priredila proslavo v počastitev 20 letnice svojega obstoja in dela. Proslava je bila izredno uspešna, saj so nastopili z različnimi točkami, od športnih do dramskih skupin, dijaki Tehniške šole. Slavnostni govor ob jubileju je imel izvršni sekretar CK ZKS Emil Rojc. TEHNIŠKA ŠOLA CELJE Izreka ob 20-letnici delovanja PRIZNANJE INGRAO-U CELJE za uspešno sodelovanje pri razvoju TEHNIŠKE ŠOLE Celje 4.«:* '<*' ><• K*r« Mt. Za uspešno sodelovanje pri rt/. ,;u Tehniške šole je sprejel GIP »Ingrad« priznanje z zlato značko. Delavci Ingrada se pridružujemo čestitkam ob jubileju — 20 letnici — z željo, da bi tudi v prihodnje nadaljevali tako uspešno zastavljeno dolo. Franjo Čeivinlilk Za boljše poslovanje Izpopolniti tehnično dokumentacijo In skrajšati roke za izvedbo gradbenih objektov Za izboljšanje položaja gradbeništva in ostalih iz- vajalcev zaključnih del v zvezi z izdelavo realnih ponudbenih predračunov in samoupravnega dogovarjanja o skupnem nastopu na trgu, bi želel podati nekaj pobud, iki bi jih lahko uresničili v okviru Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije: Poenostaviti bo treba izdelavo tehnične dokumentacije. Namesto i-dejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo in projekta za razpis, predlagam, da bi se v bodoče izdelovali le idejni in glavni projekti. Pri tem bi poudaril, da idejni projekt ne more biti osnova za ponudbeni predračun izvajalca oziroma za licitacijski postopek. Za obseg glavnega projekta so določila znana, vendar se projektantske .organizacije tega ne držijo. Ugotavljamo, da je ta dokumentacija, posebno glede popisa del in predizmer, vedno bolj pomanjkljiva. Prejšnji Biro gradbeništva SRS je že pripravljal enotni sistem izdelave popisa za obrtna in instalacijska dela. Preko Združenja bi morali to delo nadaljevati. Potrebno bo tudi sprejeti določila o materialni odgovornosti projektantske organizacije za neupoštevanje določenih sistemov s posebnim poudarkom na izdelavi popisa del in predizmer. Zato bo nujno potrebno predlagati spremembo Zakona o notranji kontroli investicijsko tehnične dokumentacije in določiti novo obliko zahtevnejše kontrole. Glede na ugotovitve, da so roki, ki jih postavljajo investitorji (10 do 15 dni) za izdelavo ponudbenega predračuna (še posebno ponudbe »na ključ«), nesprejemljivi in v kolikor želimo zadostiti pogojem samoupravnega dogovarjanja o enotnem nastopanju na trgu, se bo treba dogovoriti preko Združenja, da rok za sestavo ponudbenega predračuna ne more biti krajši od 30 dni. Za gradbeno opera-tivo bo tako določilo pripomoglo, da se vsi razpisni pogoji (cena, rok, kreditiranje ...) prenesejo tudi na ostale subizvajalce zaključnih del in bi ti prevzeli tudi riziko, ki ga sedaj nosi v celoti sama. Zaradi pomanjkljive tehnične dokumentacije pa bi morala ves riziko nositi projektantska organizacija. Spremeniti bomo morali dosedanjo prakso in stremeti za tem, da bo tehnična dokumentacija izdelana do potankosti (rok za izdelavo dokumentacije podaljšati) in tako doseči, da bodo roki za izvedbo objektov vedno krajši. Oton Lah ŠTIRIDESETLETNICA KONSTITUIRANJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPJ — ZKJ Zgodovinski dogodek V okviru praznovanja 60 obletnice ustanovitve KPJ — ZKJ se vrstijo letos po vsej naši domovini proslave, prireditve in druge razne oblike, ki so namenjene omenjenemu praznovanju. Toda gotovo bo tudi nekaj takih proslav, ki bodo zapisane v zgodovini KPJ — ZKJ. Ena takšna posebnost je gotovo bila slavnostna seja Centralnega komiteja ZK Jugoslavije ob 40 letnici konstituiranja centralnega komiteja KPJ — ZKJ. Sejo je sklical predsednik ZKJ tov. TITO. Bila je 1. maja 1979 v Bohinjski Bistrici. Na sejo sem bil povabljen kot član delegacije Zveze komunistov Slovenije. Kot aktiven udeleženec seje sem še globlje spoznal, kaj je KPJ pome-niala za razvoj celotne Jugoslavije. Neverjetno bi marsikdo rekel. Nemogoče stvari so se dogajale v tistih časih. Taka dognanja si človek ustvarja, ko posluša neposredno naše voditelje, revolucionarje s tov. Titom na čelu. Hrabrost — pogum — volja in pripadnost KPJ, ki je e *Tdno odločnostjo in jasno usmeritvijo in dolgoročnimi ciij. iz dneva v dan beležila nove zmage za boljše in srečnejše življenje narodov in narodnosti celotne Jugoslavije. Med 15. in 18. marcem 1939 je bil na zasedanju ožjega vodstva KPJ v usnjarni Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici konstituiran CK KPJ z Josipom Brozom Titom na čelu. V istem prostoru, kjer je tokrat zasedalo jugoslovansko partijsko vodstvo, je urejena spominska zbirka slikovnega in dokumentarnega gradiva, ki priča o zgodovinskih okoliščinah in o pomenu tega dogodka. Točno ob 11. uri napovedanega dne je prišel med nas vse prisotne v slavnostni prostor tov. Tito, ki je tudi začel slavnostno sejo CK ZKJ. Slavnosti govornik Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ je orisal najprej zgodovinsko vlogo KPJ in osebnost tov. Tita v njej z vsemi dogodki, kateri so omogočili, da je razvoj pripeljal do veličastne osvoboditve naših narodov in narodnosti, do končne zmage in začetka gradnje socializma v naši domovini. Ker mi je čas dovoljeval sem si omenjeni prostor ogledal v popoldanskih urah istega dne, kjer so razstavljeni: dokumenti od januarja do novembra 1939, ki osvetljujejo položaj in delovanje KPJ v obdobju neposredno pred začetkom 2. svetovne vojne in v prvih mesecih njenega trajanja, iz podatkov, ki sem jih videl, je mogoče razbrati osnovne dejavnosti jugoslovanskih komunistov v tem času. Prizadevanje za organizacijsko ureditev in konsolidacijo partije v boju za njeno enotnost. Uveljavljanje revolucionarnih izkušenj v združevanju in usmerjanju ljudskih množic v njihovih hotenjih za demokratizacijo političnega sistema v državi, v prikazovanju perspektiv reševanja narodnega vprašanja in organiziranja vseh patriotičnih sil v množičen odpor proti agresiji fašizma. Urejanje položaja KPJ v mednarodnem delavskem giba nju, v prizadevanju za rešitev spornih vprašanj, ki so se javljala v KPJ. Prikazan je tudi odnos kominterne do delovanja jugoslovanskih komunistov. Iz zapisov som ugotovil, da je jugoslovansko partijsko vodstvo zasedalo v Bohinjski Bistrici iz znanega razloga. Namreč v tem Bohinjskem kotu je že leta in leta delovala močna partijska organizacija. Njen najvidnejši član je bil Jože Ažman, udeleženec Oktobrske revolucije. Znaten del kmočke mladine je bil aktiven v društvu kmečkih fantov in de/let. V Bohinjski kot je segal tudi vpliv jeseniških komunistov. To so razlogi, da je takrat v Bohinjski Bistrici bil konstituiran Centralni komite KPJ, da je varno zasedal pod vodstvom tov. Tita in sprejel zgodovinsko pomembne sklepe za nadaljni razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Franci Vrbnjak ALI SMO USPELI? (Nada!,jev. z 2. strani) ko poživeti učinkovito gospodarjenje. Izhajali smo iz stališča, da se bitka za stabilizacijo neposredno bojuje v vsaki sredini. Težko je bilo najti način, kako uskladiti akcijo in jo povezati v celoto. V ta namen smo sklenili, da morajo svojo vlogo odigrati družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, posebno pa koordinacijski odbor za učinkovito gospodarjenje, ki ga je imenoval delavski svet. Nova oblika tega organa je sedaj zastavi fena in sicer tako, da deluje v ožjem in širšem smislu in povezuje akcijo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih sodelavcev. Jože Mešl Nič nas ne sme presenetiti! IZVAJANJE NALOG IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA upama odgovorna naloga, da s svojo dejavnostjo odkrivajo, preganjajo lin preprečujejo vise tiste pojave, ki bi na kakršen kolii način želeli rušiti naš mir in ogrožati pridobitve NOB lin socialistične revolucije. Pomembno prelomnico v delu in razvoju organov za notranje zadeve predstavlja IV. plenum CK ZKJ, ki je obračunal z določenimi deformadijamii varnostnega sistema v naši družbi in postavil zahtevo uveljavljanja družbene samozaščite. Vsebina družbene samozaščite iz dneva v dan vse bolj prodira v zavest naših delovnih ljudi in občanov, zavedajoč se svojih pravic in odgovornosti, da je skrb za varnost dolžnost slehernega člana naše družbe in ne samo strokovnih služb. Delovnli ljudje in občani spoznavajo, da vsakdo sam najučinkoviteje brani svojo pravico do samoupravljanja in da tako ustvarja pogoje za srečo, mir in varnost samega sebe in družbe, v kateri živi. V okviru »Tedna varnosti lin družbene samozaščite« so pred halo Golovec prikazali svoje sposobnosti z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki pripadniki organov za notranje zadeve. Za tem pa je bila proslava pod naslovom »Nič nas ne sme presenetiti«. Vili Šuster PLAKETA, PRIZNANJE, ZNAČKA, NAGRADA INOVATOR 78 ŠTIRJE NAŠI MED NAGRAJENCI Že v prejšnjem članku našega glasila smo poudarili, da naš akcijski program pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« teče skozi celo leto, in da ga moramo dosledno izvršiti. Iz akcijskega programa pa izhaja zelo pomembna naloga, in sicer, da formiramo, odnosno da s kadri popolnimo vse naše enote CZ. istočasno pa vsem pripadnikom CZ podelimo obleke CZ. Ta akcija teče in bo naloga izvršena do 15. junija letos, nakar bo tudi pregled vseh enot. V okviru organizacije združenega dela »Ingrad« obstajajo naslednje enote CZ: — pri DSSS: štab CZ, katerega poveljnik je Franc Sevčnikar, tehni-čno-reševalna enota, gasilska enota, enota reda, varnosti in zvez, sanitetna enota in RBK enota; — v TOZD imajo predvsem splošne enote CZ razen TOZD GO Laško, Rogaška Slatina in Lesni obrati Gomiilsko, ki imajo splošne in gasilske enote. V našem akcijskem programu »Nič nas ne sme presenetiti« je poseben poudarek, da moramo v letošnjem letu pristopiti k usposabljatiju pripadnikov CZ in pripadnikov narodne zaščite. To je predvsem pomembno za tiste, ki bodo na novo vključeni v enote CZ. Tako se je bil za gasilsko enoto, katere je vodja tov. Steble pričel tečaj od 24. maja do 14. junija, nakar je 16. junija v Vojniku sodelovala na tekmovanju z ostalimi enotami CZ občine Celje. Dne 22. maja 1979 je bilo organizirano predavanje o požarni varnosti in praktična uporaba gasilskih aparatov za vse delavce DSSS. To predavanje smo organizirali, ker je ugotovljeno, da precej- šnje število ljudi ne zna praktično uporabiti gasilskih aparatov, v kolikor bi prišlo do požara. Dne 8. maja 1979 je gasilska enota TOZD GO Laško imela praktično vajo na terenu in prikaz filmov. Vaja je bila zelo kvalitetno izvedena, zato vso priznanje Dragu Sta-nojloviču, kot vodji te enote. Meseca junija 1979 -bo preko Rdečega križa organiziran tečaj za našo sanitetno ekipo. Dne 21. in 23. maja 1979 je bil seminar za pripadnike narodne zaščite. Na seminarju je bilo 80 pripadnikov NZ. Seminar je bil organiziran s pomočjo Delavske univerze. Pripadniki NZ so bili seznanjeni z nalogami narodne zaščite in kako se praktično uporablja orožje, predvsem pa pištola. Dne 23. maja so vsi udeleženci seminarja praktično streljali s pištolo. S tem se je vsak posameznik NZ pridobil pravico nošenja in uporabe pištole pri izvrševanju nalog s področja NZ: Vse enote CZ imajo zelo pomembne naloge, bodisi v mirnem ali vojnem času. Vsled tega moramo biti stalno pripravljeni za morebitne nesreče. V kolikor bi v mirnem ali vojnem času prišlo do kakšne nesreče (potres, požar, poplava) ali bombardiranje, bi vse naše enote imele zelo važno nalogo, in sicer reševanje materialnih dobrin, predvsem pa .pomoč ponesrečenim ljudem. Zavedati se moramo, da bi v taki situaciji morali vsi delavci priskočiti v pomoč, ne ipa samo enote CZ. To nas obvezuje 212. člen Zakona o ljudski obrambi. Naša tehnično-ireševalna enota, katere je poveljnik tov. Colarič, pa ni namenjena za pomoč samo »Ingradu«, temveč vsem občanom Celja, v kolikor bi prišlo do večje nesreče na območju celjske občine. Avgust Frelih V aprilu mesecu so v Celju podelili nagrade in priznanja za najboljše inovacijske dosežke v lanskem letu. Na razpis Inovator '78 so skupine in posamezniki prijavili 60 predlogov iz 13. delovnih organizacij, tako da je bilo skupaj zajetih kar 98 inovatorjev, ki jih je komisija za podelitev nagrad in priznanj razdelila v tri skupine. V prvi so bila raziskovalna dela, ki dejansko predstavljajo dela na tretji stopnji študija, v drugi skupini so bili tako imenovani profesionalni inovatorji, to so delavci, ki delajo v razvojnih službah organizacij združenega dela in v tretji skupini delavci, ki so se vključili v množično inventivne dejavnosti. Odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave GIF Ingrad je prijavil devet inovacijskih predlogov, v katerih je sodelovalo 12 inovatorjev. Plaketo Inovator ’78 z diplomo, zlato značko in denarno nagrado v višini sedem tisoč din sta sprejela inž. Jernej Pelko in inž. Janez Kovačič, oba iz TOZD Projektivni biro, za predlog: inovacija re- šitve zasilnih izhodov preko balkonov na stanovanjskih stolpnicah. Enako nagrado so sprejeli še štirje drugi inovatorji iz Celja. Med desetimi nagrajenci, ki so sprejeli priznanje, srebrne značke in nagrade v višini tri tisoč din pa sta tudi Branko Doler in Bojan Ernecl, oba iz TOZD Mehanizacija. Nagrajena sta bila za inovacijski predlog: tehnična izboljšava pri vodenju dvižne vrvi z odklonskimi rolkami na stolpnih žerjavih Richier. Podeljene so bile tudi nagrade posameznikom in skupinam, ki so jih prijavili mladi za dosežke na raziskovalnem področju. Podelitev nagrad in priznanj sta pripravila občinska raziskovalna skupnost in občinska konferenca SZDL Celje. Za marsikoga je bila uporaba gasilskega aparata še uganka 13. MAJ — DAN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Letos praznujemo 35-letnico od pomembnega zgodovinskega dne, ko je tovariš Tito s posebnim odlokom 13. maja 1944 formiral »oddelek za zaščito naroda« (OZNA). Ta dan predstavlja za delavce v organih za notranje zadeve pomemben mejnik, kajti takrat dalje jim je za- FRANC BERGINC ODLIKOVAN Na slovestnosti ob Dnevu OF in prazniku dela v Celju je 25. aprila letos med drugimi prejel odlikovanje predsednika republike Josipa Broza Tita tudi Franc Berginc in sicer red dela s srebrnim vencem. Prikaz praktične uporabe pištole IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD Na upravnem poslopju »Zarja« v Petrovčah ss dela zaključujejo. Izvajalec TOZD GO Žalec. PISMO IZ GO ŽALEC Pomembne Spreminjanje zavesti, zlasti pa odgovornejši odnos do dela Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v TOZD GO Žalec ne moremo biti zadovoljni. To je bila ugotovitev OO ZK. Na pobudo občinskega komiteja ZK smo pripravili oceno aktivnosti DPO, delegacij in samoupravnih organov ter se tako kritično soočili s problemi in težavami. Razlogi za težave so objektivnega in subjektivnega značaja. Med objektivne razloge lahko štejemo sam značai TOZD in premalo vzbujeno zavesit delovnih ljudi za uveljavljanje svojih dolžnosti in pravic v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Med subjektivne razloge, za katere so odgovorne zlasti DPO z Zvezo komunistov na čelu, pa lahko štejemo svojo lastno neaktivnost m neodgovornost do sprejetih nalog, ki izhajajo iz kongresnih dokumentov ZK. Za spreminjanje stanja, s katerim ne moremo biti zadovoljni, ismo sprejeli akcijski program, na osnovi katerega želimo doseči večjo aktivnost in predvsem odgovornejši odnos za hitrejši gospodarski in samoupravni razvoj TOZD. Seveda pa zamujenega ni moč nadoknaditi čez noč, za kar bo potrebno še mnogo vztrajnega dela. Vso skrb bomo posvetili delu samoupravnih organov, v katerih mora priti bolj do izraza interes delovnih ljudi na osno,vi zastavljenega programa razvoja samoupravnih socialističnih odnosov. Hkrati pa se mora odražati v delu samoupravnih organov večji skupni interes za hitrejši razvoj družbeno-eko-nomskega položaja TO, ki že nekaj časa ni v zavidljivem položaju. Odgovornost za boljše gospodarjenje še ni prodrla v na- ugotovitve šo zavest, saj je še vedno marsikomu najvažnejši le OD. Nagrajevanje po rezultatih dela še ni zaživelo v smislu prizadevanj za dosego večje produktivnosti in soodvisnosti z ustvarjenim dohodkom. Prepričani smo, da lahko sami še marsikaj storimo za doseganje boljših rezultatov. Zato moramo spremeniti odnos do dela na osnovi večje zavzetosti in odgovornosti. Pri vsem tem pa imajo izredno odgovorno nalogo družbenopolitične organizacije, ki vse prepočasi presegajo lastne slabosti in prizadevanja širše družbene skupnosti. Ugotovitev je, da se pri nas delegacije, razen konference delegacij (TOZD GO Žalec, TOZD Lesni obrati Gomilsko in NIVO Celje), ne sestajajo redno, ne spremljajo širših družbenih dogajanj in tako nanje nimajo nobenega vpliva. Delavci niso informirani, kaj se dogaja s sredstvi, ki jih namenijo za dejavnost SIS. Zato prihaja do negodovanj, ki so večkrat upravičena, večkrat pa tudi neupravičena. Delegati, zlasti pa vodje delegacij se ne zavedajo svoje odgovorne naloge do ostalih delavcev. Zlasti OO sindikata bi se morala bolj aktivno ukvarjati in spremljati delo delegacij. Tudi z delom mladinske organizacije ne moremo biti zadovoljni, saj premalo izraža cilje in interese mladih delavcev. Spreminjanje zavesti, zlasti pa odgovornejši odnos do dela na vseh nivojih, je aktualna naloga v prizadevanjih za doseganje boljših ekonomskih in samoupravnih ciljev v TOZD. Naš jutrišnji dan je odvisen od skupnih interesov in prizadevanj, da hitreje spreminjamo delavčev položaj. Zaradi omenjenih težav pri delu DPO in samoupravnih organov, je bilo na sestanku 20. 3. letos v pri- sotnosti direktorja kadrov-sko-pravnega sektorja, predsednika sindikata, koordinatorja ZK DO, sekretarja Oti ZK TOZD, di- rektorja TOZD, dogovorjeno, da se koordinacijski svet v omenjeni sestavi sestaja vsak mesec in sproti rešuje probleme, ki se bo.lo pojavljali, predvsem p j. poživi delo samoupravnih organov, DPO in delegacij za DPS in SIS. Manija Kroflič h TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina NOVA ŠOLA — NAŠ PONOS »HURA, DOBILI SMO NOVO ŠOLO«, tako je u-čenec Osnovne šole v Bistrici ob Sotli med zvenenjem starega zvonca naznanil pričetek slavnosti ob otvoritvi nove šole, ki smo jo zgradili delavci Temeljne organizacije Gradbeništvo iz Rogaške Slatine. Najlepše trenutke ob dokončanju tega objekta smo doživljali, ko si je novo šolo v spremstvu Sergeja Kraigherja, Franceta Popita, Lidije Šen tj ure, Franca Šetinca in drugih, ogledal naš najdražji gost, tovariš TITO. Ob ogledu nove šole, ki nosi ime po njegovi materi Mariji Broz-Javoršek, je tovariš Tito izrazil po- sebno zadovoljstvo. Objekt smo zgradili v osemnajstih mesecih za investitorja Izobraževalno skupnost Občine Šmarje pri Jelšah, ki je tudi zajamčil finančna sredstva. Objekt je skrbno zgrajen, za kar gre priznanje vsem zaposlenim, posebno pa delovodjema Amonu Blag-šiču in Ludviku Halužanu. 15 DNI PRED ROKOM V prejšnji številki glasila je inž. Leon Črepin-šek omenil, da smo v zimskem času angažirali večji del potenciala gradbene operative v temeljni organizaciji za adaptacijo treh hotelov za zelo zahtevnega Investitorja Zdravilišče Rogaška Slatina. Pogodbena dela smo morali sprejeti pod neugodnimi oogojd, ne glede ua vremenske razmere ali povečanje del, ki bi se eventualno pojavila v času rekonstrukcije objektov. Ob izrednem zavzemanju zaposlenih na teh gradbiščih, posebej pa predstavnikov samoupravnih delovnih skupin —delovodij Borisa Pezdirja, Avgusta Arzenška, Hermana Turnška in njihovih sodelavcev, vodij gradbišč Majde Bobek in Franca Pirša, smo kljub 20 % povečanju del objekte predali investitorju 15 dni pred rokom. Skupna vrednost del na omenjenih treh adaptacijah, ki smo jih realizirali v petih mesecih zimske sezone, je bila 30.000,000,00 din. Miran Krklec, dipl. inž. t1 Za Bistrico ob Sotli je nova osnovna šola »Marija Broz« velika pridobitev Nova plinska postaja Ob načrtovanju našega razvoja in stalnega porasta proizvodnje, nismo smeli pozabiti na pereč problem skladiščenja plinov in barv. Varnostni predpisi nam dovoljujejo le minimalne dnevne zaloge teh nevarnih snovi. Zato smo nemalokrat imeli težave pri oskrbovanju proizvodnih potreb. Po dolgotrajnem vsklajevanju dokumentacije s predpisi, nam je le uspelo pričeti z gradnjo potrebnega objekta, ki je zdaj že v zaključni fazi. V sedmih ločenih prostorih bodo nameščena priročna skladišča praznih in polnih jeklenk za kisik, acetilen, propan-butan, oglijkov dioksid, plinski bateriji za ikisik in acetilen, s požarnim zidom pa bo na istem objektu ločeno skladišče-barv in lakov. Od baterije za kisik in acetilen bosta speljana plina do od- jemnih mest, s čimer bo odpravljena prisotnost jeklenk v ključavničarski delavnici. Poleg varnejšega dela, se v ključavničarskem obratu izboljšujejo tudi delovni pogoji. Pred kratkim smo postavili na temelja nova stroja za razrez in krivljenje pločevine. Velike časovne izgube in dodatni stroški pri posluže- vanju tujih uslug za sleherni kos pločevine, nas odslej ne bodo več obremenjevali. Največje zadovoljstvo v obratu pa bo prav gotovo takrat, ko bo težko pričakovano mostno dvigalo nadomestilo mučno ročno dvigovanje in transport bremen. Seveda pa bo na to treba čakati še nekaj mesecev. Marko Zatler IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD IZ TOZD GO Ljubljana mokMaass V sliki in besedi Delavci TOZD GO Ljubljana, zaključujejo dela na Vzgojnovarstveni ustanovi Stari Vodmat, ki bo predana v roku. Trenutno se odvijajo dela na adaptaciji starega dela ustanove in na povezavi med obema deloma, (slika 1: VVZ Stari Vodmat z vzhodne strani — tak pogled je bil še pred mesecem dni). Dela na Otroškem di- spanzerju pni Zdravstvenem domu Ljubljana-Mo-ste/Polje izvršujejo delavci TOZD GO Ljubljana po nekoliko spremenjenem planu, ki pa ima vsa soglasja nadzorne službe, kot skupnosti samoprispevka 2. (slika 2: Ozek prostor med prizidkom in obstoječim zdravstvenim domom je oviral normalno odvijanje posameznih operacij dela). IZ TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Rudi Globovnik, delovodja v TOZD GO Slovenske Konjice: 25. maja je bila svečana otvoritev dveh gostinskih objektov, iki smo jih zgradili v Tepanju ob avtocesti Sloveniki. Investitor »Petrol« je zadovoljen s kvaliteto izdelatve lepih in za turizem pomembnih objektov. Delavci — šahisti GIF Ingrada in PAP-a so se v okviru proslav v počastitev obletnice ustanovitve O F pomerili v Ljubljani. Srečanje so organizirali delavci TOZD GO Ljubljana in se je končalo z rezultatom 8:4 za Ingrado-ve šahiste. Podrobni rezultati: Rulič : Brinovec 1 : 1 Rankovič : Štrajher 1 : 1 Reljič : Zorko 1 : 1 Popovič : Ojstež 0 : 2 Adamič : Marinški 0 : 2 Erceg : Borovšek 1 : 1 (slika 3: Na tretji deski, je za PAP igral direktor ing. Stevo Reljič, ki je z mladim Jožetom Zorkom igral neodločeno). S PALETE DEJAVNOSTI TOZD GO LJUBLJANA Delavec Ahmet Bajrič, PU zidar, je bil upokojen. Ob tej priložnosti je dobil posebno darilo športnega aktiva GIP Ingrad, saj je deset let delal in tekmoval na baliniščih in večkrat zastopal DO Ingrad na ŠIG. Ob upokojitvi želimo Ahmetu vse najlepše. Dušan Lajovic Delegacija mladine Kranja v pobratenem mestu Old-ham (Anglija). Fotografijo objavljamo kot zanimivost saj je v delegaciji mladine Kranja tudi naša prizadevna delavka Vilma Debelak (skrajna desna). Delegacijo je sprejel župan mesta Oldham. IZ TOZD GO ŠENTJUR Z lepimi spomini v pokoj \ V Temeljni organizaciji GO Šentjur so za svoje upokojence pripravili prijetno slovo. Sodelavci so jih priložnostno obdarili, v. d. direktor TOZD, inž. Marjan Kotnik, pa se jim je v imenu kolektiva zahvalil za dolgoletno vestno in uspešno delo. Na sliki upokojenci: Ivan Hlačar, Karl Mirnik in Ivan Vočanec, vsi so gradbeni delovodje. IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD Iz Projektivnega biroja Velike naloge Martket v Slovenskih Konjicah zgrajen po našem montažnem sistemu Projektivni biro je začel delovati kot samostojna temeljna organizacija leta 1975. Delo združuje v tej temeljni organizaciji 40 zaposlenih v različnih delovnih skupinah: arhitektura s popisi in predizme-rarni, statika, zunanja u-reditev, tehnologija, strojne instalacije, elektroinsta-lacije in kopirnica. V sklopu biroja deluje še disilc cirana enota v Ljubljani. Že leto dni delujemo v adaptiranih prostorih na Mariborski cesti, kjer so danli boljši pogoji za delo, kot smo jih imeli v tesnih prostorih na stari upravi, imamo pa še možnost povečati prostore. V biroju izdelujemo projektno dokumentacijo za vse vrste objektov, v glavnem pa za stanovanjske, industrijske zgradbe in objekte širšega družbenega pomena. V izdelovanju so projekti za širitev stanovanjske soseske v Dobrteši vasi, za bloke v Kočevju in idejna zasnova za stanovanjsko sosesko v Zrečah. V kratkem bomo pričeli z nadaljevanjem tehnične dokumentacije za stanovanjsko sosesko Hudinja, za katero smo že izdelali idejno zasnovo, s katero smo se udeležili natečaja. To bo doslej največ ji kompleks usmerjene stanovanjske zazidave v Celju. Pravkar smo dokončali projekte za poslovno stanovanjska objekta v Žalcu in Šentjurju. Skoraj vse objekte, grajene z našo montažno armirano betonsko konstrukcijo, projektiramo v našem biroju. Zdaj je v delu projektna dokumentacija za tretjo fazo proizvodnega objekta z aneksom v Senovem (za drugo fazo — hala s površino cca 5900 m2, je konstrukcija že postavljena) Nadaljujemo z izdelavo tehnične dokumentacije za Unior Zreče v Vitanju. Pripravili smo že idejne načrte za Šivalnico investitorja Tovarne nogavic Polzela, ki bo priključena na že obstoječo Barvarno, grajeno po našem montažnem sistemu. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za halo v treh etažah s skupno netto površino okoli 7500 m2 morajo biti gotovi do 15. julija 1979. V treh etažah naj bi bila tudi oba proizvodna objekta Libele Celje, za katero je prav tako že izdelana i-idejna zasnova. Edini objekt s področja industrijske gradnje, ki ga ne bodo gradili po montažnem sistemu Ingrad in za katerega pripravljamo Maketa za otroški vrtec na Otoku III S v Cel/ju Maketa za Kulturni dom Gomilsko Iz TOZD GO Laško Ponovno prejeli priznanje OF Na slavnostni seji KK SZDL Laško, ob obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je bilo podeljeno priznanje OF GIP Ingrad, TOZD GO Laško. To priznanje odraža dejstvo, da se delavci TOZD vsestransko aktivno vključujejo v gospodarsko in družbenopolitično življenje občine Laško. tehnično dokumentacijo v našem biroju, so proizvodni prostori SIP Šempeter s površino cca 8000 m2. Poleg objektov, ki se gradijo ali po sistemu Outinord opažev ali z našo armiranobetonsko montažno konstrukcijo, pa projektiramo tudi vrsto objektov širšega družbenega pomena, ki so grajeni v večini klasično. Trenutno je v delu projektna dokumentacija za Vrtec Otok III S, ki se bo pridružil vrsti že zgrajenih vrtcev, projektiranih v našem biroju. Pravico za izdelavo projektne dokumentacije smo si pridobili na natečaju, ki ga je razpisala Skupnost otroškega varstva Celje. Vrtec se vključuje v novo stanovanjsko sosesko Otok III S in je predviden za varstvo 156 otrok (9 igralnic z ves m i vzporednimi prostori). Našo idejno zasnovo za vrtec so izbrali kot najboljšo tudi na natečaju v Ptuju. Gradnja tega vrtca se bo pričela že naslednji mesec. Letos praznujejo občinski praznik občine Žalec v Krajevni skupnosti Gomilsko. Na čast temu prazniku bodo krajani Go-milskega zgradili Kulturni dom, za katerega so del sredstev zbrali s samoprispevkom. Projekti za ta slikovno in programsko zahteven objekt so v končni fazi izdelave. Pričenjamo z izdelavo projektov za občinsko u-pravno zgradbo v Pregradi, za katero smo že izdelali idejni načrt. Za področje Ljubljane pa smo izdelali načrte za poslovni center Metalka Ljubljana. Omeniti velja tudi naše sodelovanje pni referendumskem programu v Ce. lju. Pri tem sodelujemo s projekti za izvedbo telovadnice ob šoli I. Celjske čete, izdelali pa smo še idejne načrte za telovadnico šole Frankolovo, prizidek k osnovni šoli Hudinja, Glasbena šola. Člani našega biroja sodelujejo tudi pri družbe-no-političnem delu. Slavica Kolšek je bila v delovnem predsedstvu 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, opravljala pa je tudi funkcijo predsednika pripravljalnega odbora »Naša beseda«. Tudi na kulturnem področju smo kar dobro zastopani. Franc Klemen se v prostem času ukvarja s slikarstvom, nekajkrat je že razstavljal, ena najpomembnejših razstav, kii se je je udeležil, pa je bila vsekakor razstava ob Kulturnem tednu gradbincev v Slovenjem Gradcu. Marjan Čebela je član skupine 77, ki označuje umetnost kot oživljanje življenjske resničnosti, je za svoj projekt »Prt na preprogi« prejela gorenjsko Prešernovo nagrado. Z raznimi predlogi se zaposleni Vključujejo v inventivno dejavnost naše delovne organizacije. Vendar je zaradi pomanjkanja čdka (kratki roki za izdelavo projektne dokumentacije) in premale stimulacije naš delež predlogov manjši kot bi lahko bil glede na visoko strokovno strukturo zaposlenih v biroju. Majda Golob-Mareš dipl. ing. arh. fotografije: Marjan Čebela dipl. ing. arh. IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD Iz TOZD Mehanizacija TOZD Lesni obrati Gomilsko Veliko priznanje Nujne nove naložbe Pred dvema letoma, ko smo se zavestno odločali o škupni akoilji vpisu posojila za ceste, smo tudi v naši temeljni organizaciji pristopali k organizirani akciji z vso resnostjo. Da je bila akcija pravilno zastavljena, je pokazal stoodstotni vpis vseh zaposlenih v temeljni organizaciji, ki pa ni ostal neopazen. Čeprav malo pozno, smo pred kratkim sprejeli republiško priznanje od Skupščine republiške skupnosti za ceste SR Slovenije. V Ingradu smo edini TOZD, ki smo sprejeli tako priznanje, medtem ko je v Celju dobilo priznanje še sedem temeljnih organizaci in štiri organizacije združenega dela. Nedvomno ne gre la za uspešno organizirano akcijo, ampak v prvi vrsti za visoko zavest vseh zaposlenih v temeljni organizaciji, ki se je že večkrat pokazala v pozitivni obliki. Logično je, da so takšne in podobne akcije (tudi internega pomena) pripomogle, da je temeljna organizacija ne dolgo zatem sprejela še eno priznanje: Srebrni znalk Zveze sindikatov. Podelil ga je Občinski sindikalni svet za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva osnovne organizacije Mehanizacije. Na predlog temeljne organizacije je enako priznanje sprejela tudi Anica Ammbož za dolgoletno uspešno delo na sindikalnem področju ter zunaj njega. V zadnjih štirih letih je bilo že drugič, da je talko priznanje sprejel posameznik v tej temeljni organizaciji. Vsa navedena priznanja, so, lahko rečemo, plod vztrajnega dela in požrtvovalnosti vseh zaposlenih in posameznikov v TOZD. To tudi dokazuje, da je takšna homogenost kolektiva vedno pozitivna in potrebna, še zlasti, ko gre za medsebojne odnose. Prav to pa je še kako potrebno za uspešno delo in dobro počutje na delovnem mestu in morda tudi zunaj njega — doma. E. D. . AAz^zJfz/zzr zz/zztAAiiAr z/zz^/z zzz^z/z ,zz rzz/z A. Az • A/z z z zz//z z A \ zrA^žzzAzz zzAzz/z fzz Z ‘ZZ rz/zz ^/zzzzzf/zz -,zz ZZ' zzz/z zzzAzz/z z z ■ Azz*.*/zrzArz/r zzt zzzzz/z z zzz \zzz*yz/zz "zzz/z z-z>//- - Azzzzz/z.z/z/zzz f zfz Z Z AAAz . AA‘Z'Z zz z/ z, At/r A/ /zZ tz Z*ZZJZz zz//z /zz /A /-V Z/z /9 / L Delavcem TOZD Mehanizacija .INGRADr Celje XYtz>/y-/1/ ms/a* ’//r\i/ /rt t'/s irrtr ^/t/ //Sam/* t y/r /rt '/ts/pt/ Sj/t Mt/ //r/ffttr /xt/ryrr/yt:r ttrf/ry xrt /x/>rr$r ftr*vyYr k/r*'ert<*/£ryr*/rf tmryr*ftir^yr/rt xrr /&'Ay7r/tr\t/r jf /J/t * - Ž&//7 ■ -tri Zaradi premajhne tesarske delavnice se morajo nekatera dela opravljati kar na prostem Ob koncu 1977. leta smo se delavci Lesnih obratov na Gomilskem odločili, da s prvim januarjem 1978. leta poslujemo kot samostojna temeljna organizacija združenega dela. V okviru nove temeljne organizacije so trije obrati: mizarstvo, žaga in tesarstvo. V prvem letu dela smo planirani celotni prihodek presegli za 10%, kar pomeni, da -smo s poslovnim uspehom v lanskem letu v celoti zadovoljni. Obrat mizarstvo izvaja pretežno stavbno-mizarska dela na stanovanjskih in drugih objektih ter pripravlja razne polizdelke (ladijski pod, stenske obloge, letvice ipd.) za tesarski obrat in za potrebe gradbene operative. Obrat žaga razrezuje o-krogli les iglavcev v razne sortimente in tako zalaga obrata mizarstvo in tesarstvo. Z ostalim delom proizvodnje, oziroma žaganim lesom, pokriva potrebe gradbene operative. Žal, zaradi premajhnih kapacitet ne krije povpraševanja. Letni razrez okroglega lesa je okoli 4500 do 5000 kub. metrov. Obrat tesarstvo izvaja lesene strešne konstrukci- je in druga tesarska dola (leseni stropov!, podi ipd.) na -objektih, katere gradi podjetje. V iteme-ljni organizaciji so velike potrebe po investicijah v vseh obratih. V mizarskem obratu primanjkuje Skladiščnih prostorov za izdelke in polizdelke. Nujno potrebna je ureditev kotlarnice, zamenjava dotrajanega kotla z novim, saj lahko obstoječi vsak hip odpove, remont pa je vezan na prevelike stroške in zato ni rentabilen. V obratu žaga so se že pričela dela z gradnjo sor- tirale naprave, s katero bo moč dokaj precizno sortirati okrogli les po debelini in kvaliteti. Tako sc bodo zmanjšali proizvodni stroški. V tesarskem obratu se odvija proizvodnja v odprti leseni lopi in so delavci -pri delu v zimskem času izpostavljeni mrazu in prepihu. Takšni delovni pogoji in prav tako nezadovoljivo zdravstveno stanje večine zaposlenih, ki na podlagi specialnih zdravniških -pregledov niso sposobni za težja fizična dela in za dela na višini, nujno narekujejo izgradnjo ustreznih delovnih prostorov ter nabavo potrebnih strojev za organizirano proizvodnjo lesenih barak. Nujnost izgradnje novih proizvodnih prostorov utemeljuje tudi vsakoletni izpad proizvodnje v zimskih mesecih. Le-ta se zaradi slabih vremenskih pogojev zmanjša za okoli 30 do 40 %, oziroma po vrednosti za okoli milijon dinarjev. Obstoječa lesena lopa bi po dograditvi nove hale služila za skladiščenje materiala in gotovih elementov za barake. Taka proizvodnja namreč zahteva velike pokrite Skladiščne prostore, ki jih zdaj primanjkuje. Za uresničitev teh investicij bodo potrebna precejšnja finančna sredstva, ki jiih pa temeljna organizacija sama ne more u-stvariti. Zato delavci pričakujemo razumevanje celotnega kolektiva. Adolf Kregar V PrctisedsV v <.»bi2mske#tt svet« ZvtMe sindikatov Mvu*«::*1 Ce\)e je sprejelo ' ODLOK d« podeli srebrni znak sindikatov Slovenije 003$ T03D atetjonbtidjti Ingrad Celje z« več lemo ' zorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva 2). IV, klvsitk.i i GLAS MLADIH Plaketa mladosti Tudi letos so podelili priznanja najzaslužnejšim mladincem in mladinkam ter mentorjem, ki so s svojim delom dosegali vidne rezultate. PLAKETO MLADOSTI, ki je najvišje priznanje mlademu družbenopolitičnemu delavcu in ki jo vsako leto podeli na slavnostni seji občinska konferenca ZSM Celje sta tudi letos, med sedmimi mladici sprejela plaketo dva naša člana: OLGA DEČMAN, predsednica OO ZSMS TOZD Projektivni biro in kot mentor MARJAN JERIN za svoje delo z mladimi v mladinskem domu. Velja tudi omeniti, da je to že četrto tako priznanje, ki je prišlo v roke mladih v Ingradu. Obema nagrajencema je to veliko priznanje za njuno delo, istočasno pa obveza in spodbuda za naprej. ČESTITAMO! Premalo odgovorno Končali se je prvi del stalnega seminarja »ČLOVEK, DELO, KULTURA« ki je letos potekal prvič organizirano v naši občini. Prav je, da na zaključku spregovorimo nekaj besed o pomenu seminarja, o njegovi prodornosti, kakor tudi o nas slušateljih. Pa najprej o nas: ver- jetno smo se premalo zavedali pomena takšne organizirane oblike predavanja in pridobivanja znanja za nadaljne delo na kulturnem področju, kakor tudi obveze do tistih sredin, ki so nas kadrovale. Ta neodgovornost na seminarju se je kazala predvsem v nerednem pri- hajanju na predavanja, za katera velja ugotovitev, da so bila v večini dobro izbrana le vse (preveč je bilo teoretičnega dola in zdaleč premalo konkretnih priporočil za izvedbo določenih akcij, za kar menim, da se bo v bodoče seminar moral usmeriti. Verjetno pa bo v bodoče treba poiskati boljše stike med organizatorjem ČDK ter Vsemi faktorji, ki so tako obliko i-zobraževartja kulturnega življenja zasnovale in tudi podprle. Naloge sprejete na zadnjih partijskih, sindikalnih im mladinskih kongresih nas obvezujejo, da k realizaciji teh pomembnih »Ponosni smo, dragi tovariš Tito, da nas vodiš ti, ki si neizčrpen vir širjenja naših spoznanj«. Tudi letošnjo štafeto mladosti smo na vsej njeni poti pričakovali s pozdravi in najboljšimi željami slehernega našega človeka. Rojstni dan tovariša Tita je praznik vseh nas, ki se skupaj z njim in pod njegovim vodstvom utiramo pota družbi svobodnih proizvajalcev, enakopravnosti narodov in narodnosti, v kateri je delovni človek sam svoje sreče kovač. nalog stopamo mnogo bolj organizirano lin odgovorno. Seveda pa bo potrebno za prodor in realizacijo teh nalog najti podporo ter razumevanje v tistih sredinah, od -koder slušatelji tudi izhajamo. Seminar ČDK je vsekakor doprinesel k nadalnjemu uvelj a Vij an j u ku 1 turnega življenja naših delavcev, kar pričajo zadnji rezultati. Seveda pa se bo potrebno za drugi ciklus, ki se prične v jeseni, na teh napakah nekaj naučiti, dabii M zaključek boljši, bolj ohrabrujoč, kot je sedaj po zaključku prvega dela. Franci Ramšak Igre mladosti PREHODNI POKAL OSTAL V TOZD MEHANIZACIJA Igre mladosti so vsakoletna manifestacija množičnega športa in obenem srečanje delavcev TOZD, DSSS ter domske skupnosti, ki združujejo svoje delo v DO GIP »nlgrad« Celje, ki letos slavi jubilejno 20. leto. Letošnje športne igre so bile tudi jubilejne, saj so potekale v času, ko v domovini praznujemo vrsto pomembnih jubilejev kot: 60. letnico KPJ in SKOJ, 60. letnico revolucionarnih sindikatov, 40. letnica konference KPJ v Joštovem mlinu, 40 letnico Zveze delovnega ljudstva, istočasno pa tudi 87. rojstni dan tov. Tita. Celotno tekmovanje je potekalo pod geslom »NIČ NAS ■NE SME PRESENETITI«. Iger mladosti se je udeležilo rekordno število ekip. Bilo jiih je kar 89 v 7 disciplinah, v katerih je merilo svoje moči in športne sposobnosti prek 400 delavcev. Tekmovanja so tokrat potekala v dveh delih in to 22. in 24. maja, ko je bil tudi zaključek s podelitvijo pokalov in diplom v sindikalni dvorani, kjer je po zaključku za dobro razpoloženje poskrbel ansambel JLA iz vojašnice »Jože Menih-Rajko«. a ^ iS fr' M a. i Flm f*i\ W rfjta j« igzri 0 jk ^3 m IL A Vleka vrvi — zanimiva disciplina v športni rekreaciji V skupnem plasmanu je zopet zmagala TOZD Mehanizacija in s tem dokazala, da jim nii zlahka odvzeti prvega mesta in s tem prehodnega pokala, ki ga čuvajo že dlje časa. Rezultati v skupnem plasmanu: 1. Mehanizacija 89 točk, 2. PO 80, 3. DSSS 78, 4. GO Celje 78, 5. Projektivni biro 57, 6. IGM 51, 7. Žalec 49, 8. Domksa sikupnost 44, 9. Laško 43, 10. Lesni obrati 28, 11. Rogaška Slatina 11, 12. Ljubljana 10, 13. Slovenske Konjice -11, 14. Šentjur -24. Ponovno se je pokazala ugotovitev, da bo jeseni treba v sistemu tekmovanja nekaj spremeniti ter tako odpraviti neresnost v posameznih TOZD — ekip, ki svojo udeležbo prijavijo, na tekmovanju pa se ne pojavijo. To neresnost in neodgovoren pristop so posebej pokazale TOZD Šentjur in Slovenske Konjice. Postavlja se nam vprašanje, kje so odgovorni ljudje v teh sredinah da tako pomembne akcije za delovnega človeka ne izpeljejo, kot bi morali. Velja pa pohvaliti predvsem TOZD Projektivni biro in Lesne Obrate, ki sta kljub malemu številu zaposlenih sodelovala skoraj v vseh panogah. Tekmovanje, ki ga je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri KS ZSM Ingrada, je v vseh panogTTh potekalo nemoteno, vnema igralcev ter tekmovalcev je bila odlična, kakor tudi sama disciplina. Vsem ekipam čestitamo za dosežene rezultate in športno vedenje prav talko tekmovalcev, kakor tudi vsem navijačem, ki so vneto bodrili svoje ekipe. Franci Ramšak Lep uspeh učencev V počastitev meseca mladosti so učenci iz doma organizirali tekmovanje v malem nogometu, za vse mladinske domove iz Celja in regije. Zmagovalec tega tekmovanja pa se plasira na republiško tekmovanje, ki bo tokrat v Kopira. V zares lepem sončnem vremenu, ob dobri organizaciji ter pošteni borbi in vedenju igralcev, je bilo tekmovanje, ki je potekalo na igrišču mladinskega doma, med 7 ekipami brezhibno izpeljano. Na koncu je brez poraza zmagala ekipa doma Ingrada, ki je tudi prikazala najboljšo igro. Ekipi Ingrada želimo na republiškem tekmovanju v Kopru veliko športne sreče! Ogled steklarne Dobro uspele akcije Na povabilo mladincev Steklarne Rogaška Slaitna smo člani koordinacijskega sveta ZSMS Ingrada 25. maja obiskali mladince Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Obisk nam je omogočila osnovna organizacija ZSMS GIF Ingrad Rogaška Slatina. Ogledali smo si proizvodni proces v steklarni, kjer smo z zanimanjem opazovali razine tehnološ- ke postopke. Najzanimivejše je bilo opazovati pri delu neutrudne pihalce stekla in mojstre brusilce, ki so ustvarjali prelepe umetnine. Po ogledu proizvodnega procesa smo se sestali s predstavniki! mladinske organizacije, katero so zastopali predsednik mladine, nekaj članov konference, predsednik konference sindikata in član predsedstva občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah. V nevezanem razgovoru smo se pogovorili o težavah, ki ijih pri uresničevanju nalog srečujemo mladi, o aktivnosti obeh mladinskih organizacij,delu mladih v družbenopolitičnih organizacijah, o vlogi in funkciji občinske konference in pri nudenju pomoči pni delu, kadrovskih težavah, nagrajevanju po delu itd. Pri stanovanjski problematiki nas je presenetilo dejstvo, da Steklarna skoraj ne pozna stanovanjskih problemov, ker imajo občutno manj prosilcev kakor mi. Iz razgovora smo tudi zvedeli, da je mladinska organizacija v Steklarni ena najbolj aktivnih v Rogaški Slatini. Seveda pa na realizacijo zadanih nalog bistveno vplivajo finančna sredstva, ki so največkrat bolj skopo odmerjena. Naš razgovor smo sklenili z ugotovitvijo, da bi morala biti takšna srečanja pogostejša, predvsem na kulturnem in družabnem področju. Mladincem steklarne smo se zahvalili za sprejem in jih povabili, da nas v bližnji prihodnosti tudi oni obiščejo. S tem obiskom smo tudi mi prispevali k praznovanju meseca mladosti. Marta Ograjenšek nnnrznjmmrmrmjzfijHmn ZLATI ZNAK ZSMS Republiška konferenca ZSMS je 19. junija podelila letošnja najvišja mladinska priznanja organizacijam (5), mentorjem (30) in mladim družbenopolitičnim delavcem (43). Priznanje Zlati znak ZSMS je bilo tudi podeljeno — posmrtno — Daniju Kerko-šu, za njegovo aktivno delo v ZSMS na področju športa in rekreacije mladih. rznnnsznnjmniznizni-innn Zanimiv obisk Delegacija mladih sindikalnih delavcev iz Con-stanze (ZR Nemčije) je na obisku v Celju, obiskala tudi našo delovno organizacijo v petek 15. junija. Na dvo in pol urnem razgovoru smo se pogovarjali predvsem o organiziranju, delovanju, kakor tudi o nadaljnih aktualnih nalogah ZSMS iin sindikata pri nas, istočasno pa tudi o teh nalogah pri njih, ki so pa nekoliko drugačne. Na razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki OKZSMS Celje in občinskega sindikalnega sveta Celje. Obširneje bomo poročali prihodnjič. F. R. Pred samim praznovanjem 1. maja je bilo moč razbrati aktivnost mladih skoraj po vseh gradbiščih, obratih, delavnicah, pisarnah ... Pospravljeni obrati, gradbišča, izobešene zastave, zelenje iin transparenti so resnično kazali praznični videz prvega maja ter delo, ki so ga opra- vili mladi v posamezni TOZD in DSSS. Zal pa tudi tokrat ugotovitev, da je v akciji sodelovala manjšina, ki si je vzela čas ter primerno uredila svoje prostore. Postavlja se nam tudi vprašanje, ali je to dolžnost samo mladih v TOZD ali DSSS; ali ne bi bilo lepo če bi se bil v akciji pojavil tudi kakšen »starejši mladinec ali mladinka« ter s tem pokazal pripravljenost pomagati. Posebna komisija, ki si je v času prvomajskih praznikov ogledala pospravljena gradbišča, je bila enotnega mišljenja, da je akcija dobro uspela. Še posebej velja pohvaliti mlade iz Oti ZSMS Lesnih obratov, ki so se resnično potrudili pri svojem delu, zaostajali pa niso niti mladi iz 00 ZSMS Proizvodnih obratov in mehanizacije Celtje. Lepo so bila pospravljena in primemo okrašena tudi nekatera zunanja gradbišča. Seveda pa povsod ni bilo talko, kaj ti videli smo takšne objekte, na katerih ni visela niti zastava, kaj šele, da bi bilo gradbišče pospravljeno. Zato velja tistim osnovnim organizacijam, ki tokrat akcije niso izvedle — oziroma realizirale sklepa zadnje seje koordinacijskega sveta, kritika — istočasno pa opozorilo, da se v bodoče v teh sredinah takšna stvar ne bo ponovila. Objekt dokončali pred rokom Skupina Ingradovih učencev v gospodarstvu, (ki jo je vodil Radoslav Dragič, je zgradila za Krajevno skupnost »SlaVko Šlander« na Otoku III prikupen objekt, Ikjer bodo prostori za Mladinski klub. Kot zanimivost naj povemo, da so učenci dokončali objekt 2 tedna pred pogodbenim rokom, kar je iv gradbeni operativi sicer redkost. Takšnih manjših objektov si učenci v gospodarstvu še želijo samostojno graditi. CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Seja občinske skupščine V torek, 26. junija, bo petnajsto zasedanje delegatov vseh izborov celjske občinske skupščine. Delegati bodo tokrat odločali o predlogu za podelitev letošnjih nagrad Slavka Šlandra ter Priznanja samoupraVljalcu. Med kandidati za Šlandrov« nagrado je tudi naša delovna organizacija, med devetimi kandidati za Priznanje isamoupravlj allou pa itudi dva člana našega kolektiva, in to Franjo Čevnilk ter Anton Špeglič. Sicer pa bodo med drugim odločali o podpisu listine o pobratenju z makedonsko občino Titov Veles. Po vsem tem se ibo krog pobratenih občin s Celjem povečal od Čupiije, Dobaja in Siska še na Titov Veles. Pomembna bo razprava o uresničevanju družbenega plana občine v prvem tromesečju letos ter o znanstveno raziskovalnem ter inovacijskem delu. Praznik na Svetini Delovni ljudje dm občani celjske občine praznujejo dvajseti julij kot svoj praznik v spomin na ustanovitev Celjske čete, prve partizanske enote na širšem celjskem območju. Ustanovljena ije bila 20. julija 1941. leta v gozdovih Resavne. Osrednje in zaključne proslave praznika celjske občine so vsako leto v drugi krajevni Skupnosti. Tokrat je na vrsti Svetina, ki bo do tega časa dobila asfaltirano cesto iz štorske smeri ne samo do vasi, marveč tudi do planinskega doma štorskih železairjev. Turistični teden V času od 11. do 16. junija je bil Prvi turistični teden, ki ga je pripravilo celjsko Turistično društvo. Prireditev je več kot uspela, sicer pa je bila namenjena spoznavanju kulturnih in zgodovinskih znameniosti Celja, močnejšemu povezovanju s pobratenimi občinami, zlasti s Siskom in čuprijo pa tudi oceni turističnega razvoja v celjski občini. Pomembna je bila nadalje odločitev, da bodo na Starem gradu odprli muzejsko sobo, zaradi katere bo najbolj obiskana izletniška točka v mestu ob Savinji veliko pridobila. V tem času so tudi ocenili družbena gostišča v mestu _ in podelili veliki pokal Turističnega društva Restavraciji hotela Mera. Drugo mesto je osvojilo gostišče Pri mostu, tretje Pod obtiki in 'četrto Restavracija hotela Celeia. Posebna komisija, ki je ocenjevanje opravila anonimno, ije pregledala šestnajst obratov. Hortikultura 80 Priprave na republiško hortikulturno prireditev prihodnje leto, znano pod imenom Hortikultura 80, so v polnem toku. To ne velja samo za ureditev Mestnega parka na desnem bregu Savinje, marveč tudi za druge akcije. Na novem Sončnem parku v podaljšku čopdve ulice bodo .letos opravili samo zemeljska dela in zasadili drevje ter grmičevje, ostala dela pa bodo nadaljevali naslednja leta. V teku so tudi prizadevanja za odstranitev tako imenovanih črtnih komunalnih točk. Kot vse kaže, bodo dela na Tomšičevem in Slomškovem trgu končana ob sklepu julija, Aškerčeva in Mariborska cesta do priključka na vzhodno magistralo sta že v prometu. V mnogih kolektivih so vzeli nalogo za ureditev oko lja več kot resno. Kako pa je v tem pogledu pri nas? Srememba v komornem zboru Po zadnjem občnem zboru celjskega Komornega moškega zbora je predsedniško funkcijo, ki jo je doslej deset let Uspešno vodil prof. Gusta Grobelnik, sprejel Stefan Fras, prav itdko dolgoletni aktivni član tega uglednega pevskega kolektiva. Za dirigentskim pultom bo tudi v naprej prof. Vid Marčen. CELJE - CELJE - CELJE - CELJE S §jj§ po naših gradbiščih V Celju na Golovcu rase nova šola, zgrajena po našem montažnem sistemu V Grmovju pri Žalcu na objektu Dom oskrbovancev opravljamo že zaključna dela RAZPIS V Okviru proslave »20 let Ingrada« bo sindikalna organizacija (komisija za kulturo) pripravila razstavo likovnih del in ročnih spretnosti članov našega kolektiva. Nekateri naši likovniki amaterji so že stopili iz anonimnosti, želimo pa, da se krog kui-iturnih ustvarjalcev znatno razširi. Tu mislimo na izdelovalce maket in drugih drobnarij, na izdelovalke tapilsarij in podobnih Okrasnih predmetov, na fotoamaterje, na izdelovalce spominkov in na vse tiste spretneže, čigar področja ustvarjalnosti so nam še neznana. Vabimo vas, da izkoristite ite poletne mesece in čas dopustov za kulturno ustvarjanje. Svoje izdelke oddajite do 3. septembra 1979 v Izobraževalni oddelek Ingrada. Posebna komisija bo nato izbrala eksponate, najboljše nagradila, glede na možnosti ter interes pa nekatere odkupila. Spretnost in pogum v roke! Lep lesen kozolec daje na gradbišču začasno streho za skladiščenje gradbenega materiala Nadomestila iz materialnih stroškov TERENSKI DODATEK in kršitelji so bili prvič v disciplinskem postopku, nekaj delavcev je podpisalo izjavo, da ne želijo več delati v TO, bilo je izrečenih 7 opominov, za TOZD in DS skupne službe so v dneh od 25. 4. do 4. 5. 1979 sprejeli predlog sprememb in dopolnlitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za o-sebne dohodke in skupno porabo in pravilnika o osebnih prejemkih, ki bremenijo materialne stroške. Pri sprejemanju je bilo najiveč razprav in problemov v zvezi s terenskim dodatkom. Bilo je izdelanih več predlogov in variant. Zadnja varianta je bila sicer sprejeta, vendar je bil s strani TOZD Slovenske Konjice, Ljubljana in Celje sprejem le začasen za dobo dveh mesecev z zahtevo, da do takrat strokovne službe pridobijo ustrezne podatke, kako izplačujejo terenski dodatek ostala gradbena podjetja v SR Sloveniji ter nato dosežejo uskladitev izplačevanja terenskega dodatka z nj imi. V ta namen je bil že sklican sestanek na občinskem sindikalnem svetu, kjer so bili izneseni problemi v zvezi z izplačevanjem terenskega dodatka. Dogovorjeno je bilo, da gradbena podjetja celjske regije dostavijo v roku enega tedna podatke o načinu izplačevanja in o višini terenskega dodatka, nato pa bo posebna komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov delovnih organizacij, pripravila enotne kriterije in jih posredovala republiškemu sindikatu. Do nadalljnega pa velja naslednja tabela: Oddaljenost gradbišča, od sedeža TOZD ali prebivališča delavca (obračuna se racionalna pot) Delavci, ki prebivajo v del. naseljih GIPIngrad >u 1 0 — 15 km 60,— 30,— 15 — 30 km 70,— 35,— 30 — 60 km 90,— 45,— 60 — 80 km 100,— 50,— 80 — 120 km 120,— 60,— Terenski dodatek pripada delavcem za vsak dan dela in bivanja na terenu. Za povračilo stroškov bivanja in prehrane ter dela na gradbiščih oziroma deloviščih, prejme delavec dva dodatka in sicer: — dodatek za pokrivanje prehrane in stroške bivanja, — dodatek za težje pogoje dela in izgubo časa, Do dodatka za prehrano iin bivanje je upravičen vsak delavec, ki živi in dela na terenu oziroma v zato urejenih delavskih naseljih GIF Ingrada. Do dodatka za težje pogoje in izgubo časa pa so upravičeni vsi delavci, ki delajo na gradbišču oziroma delovišču GIF Ingrada. Če delavec, ki je razporejen na gradbišče oziroma delovišče, zadovoljuje obema pogojema, mu je izplačati oba dodatka, sicer pa samo dodatek za težje pogoje in izgubo časa. Izplačilo obeh dodatkov je šteti kot polni terenski dodatek. S terenskim dodatkom se krijejo zaradi povečanih stroškov največ do 60 «/„ stroškov ekonomske cene organizirane prehrane in 100 % cene organiziranega bivanja na terenu (delavsko naselje na terenu). Če se TOZD poslužuje tuje prehrane oziroma na gradbiščih, kjer nima Ingrad organizirane prehrane in stanovanja in so stroški višji od Ingradovih, se terenski dodatek zviša ustrezno v procentu cene hrane. Ostala določila iz pravilnika: Osebni dohodek pripravnikov Delokrogi z visoko izobr. 32,22 — 33,59 (5.558 — 6.114 din) Delokrogi z višjo izobr. 27,38 — 28,70 (4.613 — 5.224 din) Delokrogi s sred. izobr. 20,94 — 22,29 (3.465 — 4.057 din) Regres za letni dopust Matere samohranilke(-ilci), borci NOV, invalidi 1.800,— din, člani kolektiva, ki prejemajo otroški dodatek 1.700,— din, ostali člani kolektiva 1.600,— din. Nagrade za delo ob upokojitvi Odpravnina do 10 let dela znaša 11.806 din, nad 20 let dela pa znaša 17.709 din. Nagrade ob delovnih jubilejih Za 10 let delovne dobe v GIF Ingrad 1.320 din, za 15 let delovne dobe 1.920 din, za 20 let 2.640 din, za 25 let delavne dobe v GIF Ingrad 3.840 din, za 30 let delovne dobe v Ingradu 5.400 din. Regres za prehrano med delom Regres za topli obrok znaša 380,0 din ali za obrok 18,— din s tem, da delavec sam prispeva 4,— din. Dnevnice Za čas odsotnosti nad 12 ur 250, —din, za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 167,— din, za čas odsotnosti od 6 do 8 ur 122,— diin. Stroški prenočevanja ostale prekrške pa so bi- Stroški prenočevanja po računu 306, —din, brez ra- li izrečeni naslednji ukre-čuna 122,— din. pi: Tabela znižanih dnevnic Oddaljenost 12 — 30 km 70,— din, oddaljenost 30 — 50 km 80,— din, oddaljenost 50 — 70 km 90,— din in nad 70 km 130,— din. Povračilo stroškov delavca za prihod na delo Delavec sam prispeva 55,80 din ali na dan 2,45 din. Nadomestilo stroškov za ločeno življenje od družine Nadomestilo znaša 2.223 din. Nagrade učencem v gospodarstvu Ocena 1 — 5 I. letnik 7,80 9,50 11,50 13,65 16,05 II. letnik 8,60 10,35 12,55 14,90 17,40 III. letnik 9,50 11,50 13,65 16,05 19,35 Nagrade učencem in študentom na praksi Visoka šola od 2.533,— din do 3.334,— din ali na uro 13,92 — 18,32; višja šola od 2.500,— din do 2.834,— din ali na uro 13,74 — 15,57; srednja šola od 1.667,— din do 2.200,— din ali na uro 9,16 — 12,09. Anuška Drgajner 188 kršitev dela POROČILO SKUPNE Dl-SCIPLINSKE KOMISIJE GIP INGRAD CELJE Ugotavljamo, da je kljub temu, da je veliko kršiteljem bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, je še vedno dosti novih predlogov za uvedbo disciplinskega postopka. Največ je kršiteljev zaradi neopravičenih izostan kov z dela in pijančevanja med delovnim časom. Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v GIP Ingrad v členu 67 določa pavšalno odškodnino in sicer pod tč 1: — za neopravičen izostanek enega delovnega dne je dolžan delavec plačati 5 °/0 od brutto OD od rednega dela v preteklem mesecu. Disciplinska komisija doslej še ni izrekla ukrepa plačila pavšalne odškodnine, vendar se bo v bodoče morala poslužiti tudi te možnosti, vsaj pri tistih delavcih, ki so povratniki z isto kršitvijo. Plačilo pavšalne Odškodnine je treba ločiti od u-krepa denarne kazni, katero zakon o delovnih razmerjih in pravilnik določata za primere, kot je npr.: — povzročanje pretepa ali nereda v TO, — opustitev ukrepov ali nezakonito ukrepanje za varstvo delavcev pri delu ali kršitev njegovih samoupravljalskih pravic, — zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila. V teh primerih se lahko določi denarna kazen v razponu 5 — 10 % zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka kršitelja v preteklem mesecu. V času od svoje izvolit- ve (od 1. 3. 1978) do 30. 5. 1979 je disciplinska komisija obravnavala 188 kršitev delovnih obveznosti. Večkrat od dneva prejema do uvedbe postopka preteče nekaj časa, to pa predvsem iz razloga, ker mora komisija zasedati s 5 člani, od katerih mora biti eden predstavnik iz liste zbora združenega dela občine, v kateri ima temeljna organizacija, iz katere je kršitelj, svoj sedež. Prav s tem zunanjim članom pa se je potrebno uskladiti. V mesecu aprilu in maju je komisija obravnavala 31 primerov kršitev delovne obveznosti. V 13 primerih člani niso izrekli ukrepa iz razloga, ker kršitev ni bila tako huda TOZD GO Celje Milorad Gogič, neopravičeni izostanek z dela 3 delovne dni, javni opomin. Stamemko Popovič, neopravičeni izostanek z dela 4 delovne dni, javni opomin. Omer Hukič, pijančevanje med delovnim časom, javni opomin. TOZD GO Slov. Konjice Rajko Tušek, neopravičeni izostanek z dela nad 10 delovnih dni, prenehanje delovnega razmerja. TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina Momir Lazič, neopravičeni izostanek z dela 4 dela 4 delovne dni, javni opomin. Anton Kučiš I, neopravičeni izostanek z dela 6 delovnih dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo 1 leta. TOZD IGM Medlog Nedeljko Ikič, neopravičeni izostanek z dela nad 10 delovnih dni, prenehanje delovnega razmerja. Ivica Repinc, neupravičeni izostanek z dela 4 delovne dni, javni opomin. Ivica Hudjek, neupravičeni izostanek z dela 4 delovne dni, javni opomin. Alija Begovič, neopravičeni izostanek z dela 3 delovne dni, javni opomin. TOZD Proizvodni obrati Peter Mlakar, odtujitev elektro - materiala, javni opomin. Štefka Krušič Je čelada odveč? Vrejetno ne. Le neodgovoren delavec takole obesi čelado na kol, Iker ni razmislil kakšne posledice ga lahko doletijo v vsakem trenutku na vsakem gradbišču. . Prišli - odšli Meseca aprila smo sprejeli v redno delovno razmerje 41 delavcev. Od tega je 20 na novo kadro-vanih, 11 delavcev pa se jih je vrnilo iz JLA — to pa so: Derviševič Mirsad, NK delavec in Solina Mladen, Ktesar iz Celja; Huiber Marjan, K zidar in Kub tiraš Jasim, PK zidar iz Laškega; Zdolšek Vid, K zidar iz Šentjurja; Lukačevih Ivan, K tesar iz Ljubljane; čengič Luka, NK delavec in Lukič Milorad, PK delavec iz Medloga; Breznik Marijan, K ele-ktroinštalater in Preložnik aMrjan, K monter centralne kurjave iz Proizvodnih obratov; Dedič E krem, K tesar iz Lesnih obratov. Poklicna struktura novih delavcev pa je naslednja: 19 je NK gradbenih delavcev, 3 KV zidarji, 2 PK zidarja, 3 KV tesarji, 1 PK tesar, I PK železo-krivilec, 2 KV šoferja tovornih vozil, 3 KV delavci obrtnih poklicev, 2 čistilki za delavsko naselje, oziroma menzo. Poleg teh so še 3 gradbeni tehniki, od tega 2 pripravnika, 1 knjigovodja ter še 1 čistilka pisarniških prostorov. Na novo življenjsko pol so stopili: Djulbič Safet iz Celja. Marjanovič Milan iz Slovenskih Konjic. Tramšek Metka, Čuček Stjepan, Novak Zlatko in Jiukič Haj-rudin vsi iz Rogaške Slatine. Naraščaj v družini so dobili: Pejič Ljubomir, sina Ljubom i ra; Rikič Bogo-slav, sina Predraga in Ilič Mijo, hčer Horico — iz Celja. Radovac Marko, hčer Zorico iz Laškega. Korošec Stanko, sina Gregorja — iz Proizvodnih obratov. Ahrnic Mu hibija, sina Nisveta — iz Šentjurja. Leljak Mijo, sina Ivana; Barič Zvonka, hčer Ksenijo; Lesjak Janko, hčer Jano — iz Rogaške Slatine. Strašek Marta, sina Matjaža — iz Skupnih služb. Čestitamo! Žalca. Halilčevič Esad, K pleskar iz Ljubljane. Ce-sarec Franjo, Debelak Stanko, Kamenšdk Ivan, Mikolič Rafael, Očko Drago, Turner Stjepan, Vehovar Alojz in Vražiič Josip, K zidarji iz Rogaške Slatine. Antonič Milan, Dren-ški Milan in Krklec Mladen, strojni ključavničarji; Bikošek Cveto, K strojnik; Jezernik Ivan, obratni elektrikar in Koražija Albin, K avtomehanik iz Mehanizacije, čurič Ilija, NK delavec in Novak Zvonko, K zidar iz Medloga. Gominšek Jože, K klepar; Klevže Jože, monter centralne kurjave; Korbar Josip, K slikople-skar; Novak Zlatko, KV vodovodni inštalater lin Šafarič Marjan, K elekro-inštalater iz Proizvodnih obratov. Upokojeni so bili: Starostno: DOBROVŠAK LEOPOLD, rojen 15. 12. 1918, upravnik delavskega naselja Teharje. Zaposlen je bil neprekinjeno od 5. 7. 1960 do 20. 3. 1979, oziroma 18 let, 8 mesecev in 18 dni. Živi v Košnički Gori 46, 41216 Desinič. HLAČAR IVAN, rojen 28. 6. 1916, gradbeni delovodja — zadnja leta v Šentjurju. V podjetju pa je bil zaposlen vse od 27. 5. 1947 do 9. 4. 1979, ali 31 let, 10 mesecev in 14 dni. Živi v Polzeli št. 101. REBERNAK FRANC, rojen 25. I. 1919, KV zidar iz Slovenskih Konjic. Zaposlen je bil od 12. 5. 1958 do 13. 4. 1979, ali 20 let in 11 mesecev. Živi v Tolstem vrhu 39, Špitalič. Invalidsko: ČOSIČ IVANA, rojena 2. 5. 1926, čistilka v delavskem naselju. V podjetju je bila zaposlena od 26. 11. 1957 do 18. 4. 1979, kar je 21 let, 4 mesece in 23 dni. Živi v Celju Ljubljanska c. 30. JURGEC RUDOLF, rojen 11. 2. 1934, kontrolor bolnikov iz Rogaške Slatine. V podjetju je bil zaposlen od 12. 8. 1974 do 6. 4. 1979, ali 4 leta, 7 mesecev in 26 dni. Živi v Poljčanah št. .2, p. Poljčane. MATELA VINCENC, rojen 2. 7. 1926, K pleskar iz Proizvodnih obratov. V podjetju je bil zaposlen od 18. 7. 1973 do 21. 4. 1979, kar je 5 let in 9 mesecev. Živi v Zbelovški gori 64, p. Loče pri Poljčanah. Umrl je HORVAT BRANKO, rojen L L 1929, VK tesar iz Šentjurja. Zaposlen je bil od 17. 5. 1960 do 21. 4. 1979, oziroma 18 let in 11 mesecev. Zapustil je ženo Filipino in hčerke Antonijo, Anico in Zdenko, ki živijo v Zbilj Donjii št. 77, 41216 Desinič. Umrl je KLARIČ PRANO, rojen 24. 1. 1950, PK gradbeni delavec iz Celja. V podjetju je bil zaposlen od 22! 1. 1974 do 21. 4. 1979, ali 5 let in 3 mesece. Zapustil je ženo Luco in hčer Anojo, sina Jura ter hčer Age, v starosti od enega do šest let. Družina živi v Bosni, Bistrica št. 12, 78242 Divičani. Jožica Verdnik ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega brata Jožeta Križnika se iskreno zahvaljujem sodelavcem v Medlogu za poklonjeni venec. Križnik Jakob z družino ZAHVALA Ob izgubi mojega ljubega ata Janeza Vrbovška se iskreno zahvaljujem TOZD Mehanizacija za venec in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Sinko Lojze z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Štefana Žoharja se iskreno zahvaljujem sodelavcem in kolektivu Ingrad za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Rudi in Franc Žohar ZAHVALA Odšlo je 74 delavcev. To pot pa prednjačijo delavci, ki so odšli na odslužen j e kadrovskega roka, kar 29 jih je. Enostransko je prenehalo delo 26 delavcem, po sporazumu 7 delavcem, v poskusnem delu 5 delavcem itd. V JLA so odšli Krizmanič Zdravko, K zidar in Panič Mladenko, NK delavec iz Celja. Je-zerčič Anto, Muharemovič Sulejman in Radič Milan NK delavce iz Šentjurja. Kpjnik Maks, gradbeni tehnik — pripravnik iz Slovenskih Konjic. Piskar Joško, gradbeni tehnik iz Mnogo, mnogo prezgodaj nas je zapustil mož in tati ILIJA MARKOVIČ dipl. gradb. ing. Dovolite mi, da se v svojem in v imenu njegovih hčerkic Gordane in Snežke, zahvalim celotnemu kolektivu GIP Ingrad za sočustvovanje, darovano cvetje. Hvala Francu Vrbnjaku, ing. Jožetu Brodniku in Borisu Petanu za poslovilne besede, ki nam bodo dolgo ostale v spominu. Posebna zahvala direktorju TOZD ing. Brodniku, najbližjemu sodelavcu Ilije, tov. Čmakovi, tov. Fava-jevi in tov. Lajevicu, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Ljubljana, 4. 5. 1979 Žena Olga, hčerkici Gordana in Snežka Markovič Prispevajte za jubilejno glasilo Odločili smo se, da bo naslednja številka časopisa .izšla konec avgusta in bo posvečena letošnjemu jubileju, 20 letnici GIP Ingrada. Prikazala bo kratek sprehod Skozi dvajsetletno prizadevanje delovnega kolektiva in posameznikov za napredek in razvoj DO, nekaj prostora pa bo namenjeno tudi za tiste, ki bi ob tej priložnosti duhovito opisali .kakršnokoli dogodke, iki se jih posebno radi spominjamo. Posebej vabimo starejše člane kolektiva, jubilante in druge, da se nam tokrat resnično odzovejo. Prispevke pošljite do 1. avgusta 1979 na uredništvo. POMAGALI SMO ČRNOGORSKEMU LJUDSTVU Takojšna pomoč Vest o strašni nesreči, ikii je doletela črnogorsko ljudstvo v noči potresa, 15. aprila, je globdko prizadela tudi vse člane našega delovnega kolektiva in nas strnila v enotno zavzetost za takojšnjo pomoč prizadetim. Ko se je pričela po rvsej domovini zbirati solidarna pomoč, se ije tudi na celjskem območju pričela enaka akcija, v katero smo se taikdj vključili. V akcijo soliti anosti, 'ki jo vodi in usmerja občinski štab za Civilno zaščito, smo organizirano pristopili. Tako smo že v prvih kritičnih dneh po katastrofalnem potresu poslali v Črnogorsko primorje leseno bivalno barako, izdelek naše TOZD Lesni obrati, katere strošek so po dogovoru solidarno pokrile vse temeljne organizacije. Družbenopolitične organizacije so usmerjale nadaljnje akcije. Tako smo se odločili, da namenimo enodnevni zaslužek kot solidarnostno pomoč prizadetim na potresnem območju in v ta namen delali v soboto, 12. maja 1979. Vrednost opravljenega dela, ki so ga prispevali delavci v vseh naših temeljnih organizacijah v višini din 675.530,00 pa smo nakazali kot pomoč za odpravo posledic potresa. V delovni Skupini strokovnjakov, ki so iz Celja odšli na pomoč na potresno območje zaradi ugotovitve in ocenitve poškodovanih objektov, je tudi član našega kolektiva Franc Klemen, gradbeni tehnik iz TOZD Projektivni biro. Ta škupina, v kateri sta še člana Razvojnega centra iz Celja, je do zdaj označila že 428 objektov v občini Herceg Novi. Tudi v nadaljnje akcije solidarnosti se bomo enotno vključevali im tako pomagali prizadetim ljudem v tem predelu Jugoslavije. Franc Klemen ocenjuje škodo po potresu XXIX. ŠIG SRS-INGRAD PREMOČNO PRVI Odbojka žensike — prvo mesto Namizni tenis ženske — 1. mesto Kegljanje ženslke — prvo mesto ZMAGOVALCI SEDEMNAJSTIČ Prvi Ingrad 318 točk, drugi Konstruktor 278 točk, tretji Pionir 277 točk itd. Tradicija se nadaljuje, lngradove športne eikiipe nas še naprej razveseljujejo, zlasti ženske. V zaključnem delu letošnjih Športnih iger gradbincev Slovenije, 9. junija v Novem mestu, so naši športniki nastopali kar v 7 panogah in povsod osvojili pokale. Najlepši iin mjiveč-ji pa je tisti kristalni pokal za skupno prvo mesto, ki bo letos četrtič zaporedoma ikraSil lngradove vitrine. Rezultati: ZENSKE — odbojlka 1. mesto, 19 točk, streljanje 6. mesto 15 točk, kegljanje 1. mesto 35 točk, namizni tenis 1. mesto 21 točk. MOŠKI — odbojlka 3. mesto 23 točk, kegljanje 2. mesto 54 točk, mali nogomet 6. mesto 49 točk, šah 1. mesto, 35 točk, namizni tenis 10. mesto 23 točk, balinanje 23. mesto, 4 točke, streljanje 3. mesto 40 točk. V Črnomlju je bilo proizvodno tekmovanje, kjer je Ingrad v skupni uvrstitvi dosegel 8. mesto, v posameznih panogah pa so naši tesarji osvojili 4. mesto, odrartjd tudi 4. mesto, zidarji 9. mesto in železo-ikrivci 10. -mesto Odbojkarji Ingrada: Bojan Lazar, Anton Aškerc, Janko Žihuk, Marjan Vitanc, Hu-bcmt Godne,r, Karli Gornik, Peter Juhart lij jHr W p mB t >@i f mr lllBlinm BS lliiiiiir Predtekmovanje v odbojki je bilo v Celju, organizator pa Ingrad. Moški so tekmovali 19. maja, nastopalo pa je 28 ekip, ženske ekipe, ki jih je bilo 18 pa so -tekmovale 26. maja. Ingradovi odhdjkaiiji in odboijikašice so zlahka -zmagali v svojih Skupinah in se uvrstili v zaključni del ŠIG 79 tl r ^ ? t i Ijm Trikrat hura za športnike, ki so osvojili toliko lepih pokalov Po prepričljivi zmagi — živahna razposajenost Nagradna križanka l URA Z ZVONCEM RAZLIČNI ČRKI LISTNATO DREVO FIGURA „ PRI ČETVERKI OROŽJE ŽUŽELK ŽLUtoDKA-NJE VODE SREDIŠČE VIPAVSKEGA A 16 NOTES, ZVEZEK 14 2 1? PROFESOR homorjeya PESNITEV S 9 29 1 18 JU 6 z CVETNI prah POČELO taoizma 11 zo 4 19 IZBRANA DRUŽBA 'it ORGAN VIDA 18 5 20 gorovje v BOLGARIJI 25 blamaže, Škandali' šolska AKTOVKA OLEG VIDOV "6 21 MOČHOST, SILNOST t* 26 8 TEHNIŠKA SOLA NEfcbMOA rORTOCAL. KOLOHUA A 7 22 PESNICA Nč&RI HROŠČ OTOK V 3AORANU 2? 13 8 21 VALJEVO DEBELI KOSTANJ PREŠERNOV* PESEM Z1 9 ZA žili KMETIJSKI stroj 6> 22 28 io 25 ffi SREDOZEM. RASTLINA IGRALEC SH-ARIF EMIL ADAMIČ M 11 26 DEL KONJSKE OPREME 10 4 KOPl-R SAMOUPRAV. INTERESNA SKUPNOST IGRALKA GARDNcR LESENA POSODA ZA VINO 12 27 ITALIJAN. KAMION Zb DRŽAVA V ZDA SARAJEVO 15 11 28 ČETRTA DIMENZIJA 1 ZA GLASILI IBM) KRIŽANKO PRIPRAVIL VILI ŠUSTER mi? r Z 14 29 A00 PLOD 30 15 20 Najprej rešite Ikrižanko, potem pa prenesite s pomočjo številk iz oštevilčenih polj črke v obrobne kvadratke, kjer boste prebrali neko misel. To misel pošljite skupaj s svojim imenom na Uredništvo glasila Ingrad do 10. julija 1979. IZID ŽREBANJA Za križanko v številki 1-2/79: 1. Anton Mikolič, Rogaška Slatina, 2. Darinka Goršek, skupne službe, 3. Dušan Horvat, Proizvodni obrati. Za križanko v številki 3-4/79: 1. Jožica Pandur, skupne službe, 2. Renata Rauter, skupne službe 3. Cvetka Andoišak, Lesni obrati. Zanimivosti iz gradbeništva KAKO VPLIVAJO GRADBENI MATERIALI NA KLIMO V PROSTORU? S tem vprašanjem seže dolgo ukvarjajo številni znanstveniki po svetu, še vedno pa vemo o tem le malo. Tu in tam se pojavijo domneve o škodljivih vplivih nekaterih materialov na človeško zdravje in počutje, vendar znanstvenih utemeljitev za toni, Z namenom, da bi se v bodoče ljudem oblikovala taka bivalna okolja, v katerih bi se čim bolje počutili in, ki ne bi imeli škodljivih vplivov na njihovo zdravje, so se v zadnjem času lotili temelji- tih raziskav za razrešitev teh vprašanj. Zlasti o bioloških učinkih prostorske klime vemo še zelo malo. Kako na človeka vplivajo zračni jo-ni, kako razna električna in magnetna polja, kako sevanje različnih vrst in izvorov? Vsa ta vprašanja pa so vezana tudi na materiale, ki nas obdajajo. Vsi vemo, da naravno okolje ugodno vpliva na človeško počutje. Ker pa dandanes človek vedno več časa preživi v zaprtih prostorih in ker je v teh prostorih vedno več novih — umetnih materialov, so odgovori na ta vprašanja za človeka izrednega pomena. Raziskav o vplivu »gradbenih« materialov na prostorsko klimo in na njene biološke učinke na človeka so se lotili biologi, zdravniki, biokemiki, fiziki in gradbeniki. Raziskave naj bi potekale tako: Iz različnih, najbolj pogosto uporabljenim materialov, bodo zgradili celice, kjer bodo smeli vsi ugotavljati prostorsko klimo, značilno za določeni material. V te celice bodo naselili poiškusne živali in na njih zasledovali biološke učinke te klime. Na osnovi dobljenih rezultatov bodo nato izoblikovali kriterije za izbor materialov oziroma kombinacij, ki bodo človeku zagotovili zdravo bivanje in prijetno počutje. Elza Črepinšek, dipl. arh. Dan gradbincev letos v Beli krajini Napovedovalec Toni Gašperič, »nečak tete Mare« in kvartet »Ingrad« na proslavi v Metliki Na proslavi Dneva gradbincev Slovenije v Metliki je Miran Potrč, podpredsednik republiškega sindikalnega sveta, podelil priznanja za uspešno delo v sindikatu gradbenih delavcev Slovenije. Med dobitniki priznanj je tudi Franjo Cevnik. Čestitamo! Za vedro razpoloženje pa še beldkranjiski narodni ples