ANT. NEDVEI)
V LJUBLJANI
IG. PL. KLEINMAYR & FEI).
HAMBERG
• rm&>
1 r
.* (i	, V\.V,
.
.. •	V-..
KRATEK
NAUK O GLASBI.
Spisal
ANT. NEDVED.
V LJUBLJANI
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1893.
mi
Uvod.
Glasba je umetnost, s katero je mööi razveseljevati uho, geniti srce in v obče izražati srčna čustva.
Razločujemo pa vokalno in instrumentalno glasbo. Prva uporablja človeški glas, druga pa različno glasbeno orodje.
človeški glas je dvojen: moški in ženski. Moški glas je visoki tenor in nizki bas; ženski glas pa je visoki sopran (d is kant) in nizki alt. Ženskemu glasu prištevamo tudi deški glas.
Glasbena orodja delimo na godala, pihala in tolkala.
§ 1.
Sestav tonov.
T o n je glas določene višine in nižine. Takšnih tonov je v glasbi nad sto.
Za vse te tone imamo samo sedem imen, in sicer: c, d, e, f, g, a, h. Italijanom in Francozom rabijo imena: ut, re, mi, fa, sol, la, si.
Teh sedem tonov imenujemo tudi glavne tone. Najrazločneje se kažejo toni na klavirji.
Kako pišemo note.
Da izražamo tone pismeno, rabimo ovalne pike ali obročke. To obliko imenujemo tudi glavo posamičnih not.
l*
4 —
Note zapisujemo v črtni ali notni sestav, to je v pet vzporednih vodoravnih črt. Te črte imenujemo tudi glavne črte. Kako je nota visoka ali nizka, to kaže kraj, kjer stoji.
r	5 ~i	4	■ _ ^ -	<5/	
	a		O.	
	'J.			
l— 1 —	\		1	L_o	J	
Kadar rabimo toliko tonov, da jim glavne črte ne zadoščajo, pišemo note na majhne pomožne ali postranske črte.
§ e.
Notni ključi.
Notni ključ daje sleharni noti posebno ime. Violin Bas Sopran Alt Tenor
Violinski ključ ali g-ključ stoji na drugi črti, katero oklepa s svojim lokom.
Basovski ključ ali f-ključ stoji' na četrti vrsti.
stoji.
C-ključ določuje, da se piše C na črto, kjer
Note v violinskem ali g-ključi.
dr±:j->-y
4 j-jT*
0=
rt
f gahcdefgahcdefgahcde.. § 4.
Znaki za vzviševanjc, zniževanje in razvezo.
Poleg glavnih tonov imamo tudi izvedene tone.
Ako postavimo pred noto jednovit križ (ji), vzvišamo jo za pol tona; notno ime dobi' končnico is.
d d-is # £
zt
cis dis eis fis gis ais his
Jednoviti be (j>) zniža noto za pol tona; notno ime dobi' končnico es.
f f-es
ces des es les ges as hes (b) Dvojni križ (Jjjj ali X) vzviša noto za cel ton;
notno ime dobi končnico isis.
c c-isis g g-isis
=t==l=
Dvojni be (jjj?) zniža noto za cel ton; notno ime dobi' končnico eses.
c-eses
P
t-±
d d-eses
Torej je möci sleharno tonovno stopinjo izraziti petkrat:
g gis ges gisis geses
H"
;=t
-$4
>J |?W
Ako je treba vzvišan ali znižan ton iz nova privesti do prvotne veljave, rabimo razvezni znak (t().
cis c ces c
eisis cis
ceses ces
§ 5.
Intervali.
Interval imenujemo razstoj od tona do tona. Najmanjši razstoj jo celi ton in polovični ton. Cel ton tvorita tona, ležeča drug poleg drugega, med katerima je še kakšen drug ton.
Polovični ton tvorita tona, med katerima ni nobenega drugega tona.
c d e f
cel ton
pol tona
Intervale štejemo navadno navzgor; ako pa hočemo, da se štejejo nizdolu, pristavimo besedo n i z d o 1 u.
Intervali imajo latinska številčna imena, in
sicer:
prima sekunda terca kvaita kvinta seksta septima oktava
		.	i	:—zj::: ■ =j ^: -št-	-1-		m
-m--m-	Li-jJ	i i r ♦4 %u ! 1 1	5SE •m-		Us	•m-		 FH
Intervale delimo na v e 1 i k e, majhne, zmanjšane in zvečane.
Majhen interval je oni, ki je za pol tona manjši nego isti veliki interval.
Interval je zmanjšan, ako je za pol tona manjši nego mali interval.
Zvečan interval pa je oni, ki je za pol tona večji nego isti veliki interval.
Velike intervale pri primi, kvarti, kvinti in oktavi imenujemo tudi čiste intervale.
I
velika zvečana mala
Prima
Sekunda
mn
velika zvečana mala
Terca
j 3 '	r jj r , :
f	
velika zvečana mala zmanjšana
__ jrzj —; - p J ‘ -—i
tr
Kvarta
Kvinta
Seksta
Septima
	t=3		1		1=:
vi/	> n -#■ 1		1		__ i L * ~ H l	
velika zvečana mala
=4=
=t
1
S
i	i
velika zvečana mala zmanjšana
=4=
-r
I
it
Joe
#1
velika zvečana mala zmanjšana
=t=
=t=
Interval obrniti se pravi, postaviti spodnji ton nad gorenji, ali gorenji ton pod spodnji, n. pr.:
Obrnjenim intervalom se izpremene imena, kakor se vidi iz nastopnega številčnega obrazca:
V glasbi štejemo dva tonovska rodova: prvi se imenuje d u r (trd), drugi in o 1 (mehak).
Razložba tonovskega rodu na določenem (t e-mel j nem) tonu se imenuje tonovski 11 a č i n. Takih tonovskih načinov je vseh skupaj 24, in sicer 12 v duru in 12 v molu.
Najpreprosteje se izraža tonovski način z zaporedno razvrščenimi toni, katere imenujemo skupaj tonovsko lestvico ali skalo.
Za vzgled dur-lestvic nam rabi c-dur-lestvica.
Kvinta. Obrnjena kvinta.
1	2	3	4	5	6	7	8
8	7	6	5	4	3	2	1.
O	tonovskih rodovih in načinih.
1 1
10 —
2	1 1 1 V*
±=|=t=d
I II III IV V VI VII VIII
Ta lestvica šteje 5 celih tonov in 2 poltona. Lestvico je mööi postaviti na vsaki tonovski stopinji.
Lestvica z osmimi stopinjami:
oktava septima			VIII VII
	L I,		
	11		
seksta	a		VI
			
kvinta	o*		v
	o		
kvarta terca	f		IV III
	e		
			
sekunda prima	d		II 1
			
	C		
V2 polton 1	cel	ton
1	cel	ton
1	cel	ton
polton 1	cel	ton
1	cel	ton
Prvi ton vsake lestvice se imenuje temeljni t o n. Na njem je tako rekoč lestvica postavljena; tudi je po njem imenovana. Temeljni ton v c dur-lestvici je torej c.
Lestvice s križi so za kvinto više, lestvice z be-ji za kvinto niže.
lhir-lcstvicc s kvizi.
G dur 1 1 */* 1 1 1 V* D dur V*
fegif i
I II III iv v VI VII vin
E dur
A dur
II dur
1' is dur
	L^t—i							#			0— p
	tf	*	—0	•		t==	M=—	—	
§ 8.
Dur-lcstvicc z l»c-ji.
V*
P dur »/•	^	B	dur	V*
* *
Es dur
>/2
17 -i-iJt
V»
#«
As dur
V»
t=E=
Vl»r
— 12
Des dur */a
'I*
0 f
0
Ges dur 1jt
§ 9.
Mol-lestvica.
Mol-lestvica je dvojna: har mo niška in melodi ška. Harmoniška se naredi', ako znižamo v dur-lestvici III. in VI. stopinjo; melodiška pa nastane iz harmoniske, ako navzgor gredoč vzvišamo VI. stopinjo, nizdolu gredoč pa znižamo VII. in VI. stopinjo. Pred vsako mol-lestvico stoji' znak one dur-lestvice, ki leži' za majhno terco više.
Harmoniška ZVe(!a-Ä tliol	na	sek.
i v» i i ‘/si1/* V*
zvečana sek.
V* IV/.* 1 1 ‘/2 1
=i 'V# *?- ii {J "c ^ * * 0
—I—-----------F—
I	IIIIIIV V VIVIIVI
=j:
:=EzE=^zfi* r vin vii vi v iv in m
Melodiška A mol
• t
1^=E=±==
Harmoniška
E mol
-H					• # d “I n—i
	j v' ' ft		;rK>_		= t *> S
Melodiška E mol
			tf'V^tTr"
	=1 j • • * \ T [T-..		
Harmoniška H mol -1 1 irpi-	■■ # J 1 "I ,■■■■, ■
»T	
Melodiška H mol
	, , -j .. • i a-k.-			~t—i	, ■, --
# ^::		r:	F-	
Harmoniška Fis mol
Melodiška
Fis mol	L F:
Harmoniška Cis mol	:: rt*. *j .	r
j# • * * *"•	
Melodiška , Cis mol
		-jjf			o	. 1,3-1		, , -
		-fK-	¥	hi:		f4*-*	•	h-4-4—i- -
Harmoniška Gis mol
Melodiška Gis mol
Harmoniška
Dis mol
Melodiška
Harmoniška D mol
		T	* J« # =| _	
			:SE '''2.	33
Melodiška D mol
Harmoniška G mol
		^r=f	f		^ * * * . ^ zi 33
			±=d=±=bt=^: '±l		
— 1()
Melodiška
G mol
	h\	3	-M	ß		ß i	f-		1	*	lfr.k	*	t -0- -		
	—0	±f=											n=		#-
Harmoniška C mol
		•1f=	i	-i	"J		>						,	
			-J-*	«	..y.	-f	=±	±1				0		
Melodiška C mol
-Q-					h			rri i 1 lllli	■arfc	5=5-			—;—:				
	-0	3	M	•	i-J-l		“tl			* L>*		_9	0	§	-0	B
Harmoniška F mol
	AH	M	-4		#		F*	rf^	f-	*	——		M	
	V 2 a				t		_L			!-	y			=J	3
Melodiška P mol
— 17 —
Harmoniška
Hes mol
' J2, £ ' - | ri “L J 0	ÄT1 11	
	*	
Melodiška Hes mol
Harmoniška
Es mol			Ff		* m _ i d: q5
W- i •J					--L-F	-E- ## #
Melodiška Es mol
		S:	4			
	-J-*-		U-	h -f-	V it	
Harmoniška mol-lestvica je temeljna mol-lestvica in obseza tri cele in tri polovične tone ter zvečano sekundo.
Melodiška mol-lestvica rabi za tvarjanje melodije.
Te dur-lestvice in mol-lestvice se imenujejo tudi d i a t o n i š k e.
Kromatiška skala je sestavljena od samih zaporednih polovičnih tonov; n. pr.
18
navzgor:
=4==|:
nizdolu: 1*
4=1=
Ö
Glede na to, ali je osnovana skladba na jedni izmed navedenih lestvic s križi ali z be-ji, pravimo, da je pisana v tem ali onem tonovskem načinu.
Dur-lestvico in mol-lestvico, kateri imata jed-nake sprednje znake, imenujemo vzporedni lestvici.
§ 10.
Sprednji znaki dur- in mol-tonovskih načinov.
C dur G dur D dur A dur E dur H dur Fis dur
A mo
E mo
H mol Pis mo
Cis mol Gis mo
£ Dis mol
P dur B dur Es dur As dur Des dur Ges dur
	|Ž=			#FŠF 3
w^±	*		£ijz_	tzjL—	i rzEE
D mol G mol C mol P mol Es mol Hes mol
§ 11- *
0 veljavi tonov.
Koliko časa traja ton, to se ravna po tem, kakšna je noti oblika.
19 — Cela nota ali :
Dve polovični noti:
t=tz
Štiri oetrtinke:
' I- 1- '1-=E
Osem osmink:
			
	1 	p	^	p	p	1	1 SEEfcEI/	V	1_|	1	L_	*
Šestnajst šestnajstink:
m *
* * <■ - *
=#=#=0=
Dvaintrideset dvaintridesetink:
*"» »«' «M	««
ČtHS = = =	'
v
Štiriinšestdeset štiriinšestdesetink:
*» * **
i. t. d.
Številka 3 nad notno skupino pomeni, da veljajo tri note prav toliko, kolikor veljata dve noti iste notne vrste. Takšne note se imenujejo triole.
P p & = J® P ali ^
Številke 5, 6, 7 nad notno skupino pomenijo, da velja 5, 6 ali 7 not prav toliko, kolikor veljajo štiri note iste notne vrste. Takšne note se imenujejo kvintole, seks tol e in s ep ti mo le.
rrfrr-rr r raii °
rr f rr-rrr r<
rrtrrj-mi
ali* ali P
0000000-0000 «H P
r i m m i r r i an|
§ 12.
O piki.
Pika, stoječa za noto, podaljša jo za polovico
döbe.
Pika za polovično noto	je	jednaka	—jg ■— k—
21 —
Pika za četrtinsko noto —j*-- je jednaka
m
Pika za osminsko noto
P-- jo jednaka —P	-
Ako stoji' za piko še jedna pika, podaljša se doba prve pike zopet za polovico.
-	je jednaka
F
i. t. d.
§ 13.
O pavzah.
Pavze so znaki za molčanje. Koliko časa je treba molčati ali pavzirati, to določuje oblika pavz.
cela polovična četrtinka osminka lOinka 32inka 64inka
t
Pavze, katere pomenijo, da je treba molčati delj nego samö jeden takt, zaznamenujejo se tako-le 1	2	3	4	7	10	27	100
■ j' -j l li ■ ~il I
§ 14.
0 taktovnih načinih.
Taktoven način je vrsta taktov z deli določene notne veljave.
Taktovni način zaznamenujemo v pričetku skladbe z ulomkom, stoječim za ključem.
— 22 —
Posamične oddelke imenujemo takte, navpične črte pa, s katerimi ločimo oddelke, črte t a k t n i c e.
Večje oddelke ali konec celega -------------~-----
stavka zaznamenujemo s sklepnim zna-	1
kom:	---
Da poočitujemo taktovne vrste, gibljemo z rokami. Takrat pravimo, da tak tiramo, ali da dajemo tak t.
Kako se daje takt, vidi se iz nastopnih obrazcev:
2
2 četrtin ki 2 osminki allabreve
iednoviti sodi takti
(■/<
■/«
doli, ''
jednoviti lihi takti	:i/s	3/‘2	;!/i)	na	desno,
göri
Pri zloženih sodih taktih
(C = '/«, >, ‘h)
doli, na levo, na desno, göri
Pri zloženih lihih taktih
(,% 74)
doli, göri, na levo, na desno, na desno, göri
Deveterodelni takt se daje kakor tridelni, tako da štejemo na vsak udar tri taktovne dele (9/»).
Dvanajsterodelni takt se daje kakor čvetero-delni; vsak udar velja za tri taktovne dele O2/»).
Pri 2/i taktu je prva četrt,inka poudarjena, druga ne; pri 3/< taktu je takisto poudarjena prva četrtinka, druga ne; pri 4/4 taktu pa sta poudarjeni prva in tretja četrtinka, dočim ostaneta druga in četrta brez naglasa.
Časih v glasbotvoru prvi takt ni popoln. Takšen nepopoln takt v začetku glasbotvora se imenuje nastop.
Nota, katera pričenja z lahkim taktovnim delom in traja čez nastopni težki del, imenuje se sinkopa. Tedaj je poudarek na lahkem taktovnem delu namesto na težkem; n. pr.
j 1	r	-J-	AS	irrrzr——
fcE===dz==td	J 25>		€ ^ \ 1
inž	i „	L a	O»	
§ 15.
O tempu (časovni meri).
Hitrost, s katero se izvajaj glasbotvor, imenuje se tempo.
Da označimo tempo, rabimo nastopne izraze: largo — široko; lento — zategnjeno; grave — težko; adagio — počasi; andante — lahno;
allegretto — nekoliko veselo in lahko;
moderato — zmerno; allegro — veselo, živahno; vivace — živo, ognjevito; vivacissimo — jako ognjevito in živo; presto — hitro;
prestissimo — hitro, kolikor mogoče (kar najhitreje).
Za natančnejše oznameno vanje rabijo še nastopne besede: assai — jako; un poco — nekoliko; meno — menj; troppo — jako;
non troppo — ne preveč, (ne pre-); molto — zelo.
Kadar hočemo posamične note ali pavze podaljšati, rabimo znak /r\} katerega imenujemo fermato.
Beseda „legato“ (vezano) pomeni, da je treba več not vezati; dotične note označimo z lokom; n. pr.
Beseda „staccato“ (odbijaje) pomeni, da je treba proizvajati note ločeno; nad dotične note postavimo pike ali črtice; n. pr.
8 IG.
O d in a miških znakih.
Dinamiške znake rabimo za to, da ž njimi natančneje določujemo, kako naj se naglašajo posa-
mični toni, tonovne vrste ali stavki. Najnavadnejši dinamiški znaki so: marcato a (poudarjeno); pianis-simo, okrajšano pp (jako tiho); piano, okr. p (tiho); mezzo piano, okr. mp (zinemo tiho); mezzo forte, okr. mf (srednje glasno); forte, okr. f (glasno); fortissimo, okr. ff (jako glasno); crescendo — (narastaje); decrescendo ali diminuendo, okr. dim. (pojemaje).
§ 17.
Kakö se olajšuje notna pisava.
Ako se ponövi večji odstavek, večji del glasbo-tvora, postavimo na konci ponovilni znak.
m
ali
Besedi „da capo“, okrajšano D. 0. (to je od začetka) pomenita, da se ponovi ves oddelek.
Beseda „fine“ pomenja kraj, kjer se skladba končaj.
Besede „da capo al fine“ pomenijo: od začetka do konca, označenega z besedo „fine“.
Ako hočemo, da se skladba ne ponövi od začetka, temveč odkod pozneje, postavimo na dotičnem
«NS
kraji znak
Potem zapišemo namesto
«\j
D. C. „dal segno“, to je od znaka.
„D. S. al fine“ se pravi od znaka do konca.
g 18.
O okraskih.
Z okraski olepšavamo melodijo. Okraski so ali posamične postranske note ali pa majhne notne skupine, katere dodajamo posamičnim notam melodije.
Kratki predložek nima določene vrednosti, nego se izvaja prav kratko in hitro pred glavnim tonom.
c. 0 dvojnem predložku.
Dvojni predložek je zložen od dveh kratkih predložnih not, kateri je treba izvajati hitro pred glavnim tonom; n. pr.
§ 19.
1.	O predložku.
Predložek je dvojen: dolg in kratek.
a. Dolgi predložek.
b. Kratki predložek.
S 20.
2.	O rtvolo/ku.
Dvoložek je dvojen predložek, zložen od bližnjega gorenjega in spodnjega tona ter od glavnega tona, ki je med njima. Zaznamenuje se z znakom snj ali z majhnimi notami.
s\j
		«v	 	#—	-— —		0				If	 0 ...	—	ü	rrr~i MIT »L L	
	2=}==J	-—	—F—	-			1				
§ 21.
3.	0 trilerji.
Triler izvajamo, ako hitro in jednakomerno ponavljamo glavni ton in gorenji pomožni ton. Njega znak je tr.
Pisava
Izvršitev
— 28 —
Triler se navadno končuje z dvoložkom, katerega imenujemo v tem primeru doložek.
Kratek triler brez doložka imenujemo trilček; obrnjeni trilček se zove mordent.
Za trilček in mordent rabimo znak -vv; n. pr.
Pisava
§ 22.
O akordu.
Akord imenujemo istodobno soglasje treh ali več različnih tonov, ki so v določenem razstoji. Akordov je mnogo. Najvažnejši je oni, katerega postavimo na prvo stopinjo sleharnega dur-načina ali mol-načina. Sestavljen je od prve stopinje (temeljnega tona), tretje stopinje (terce) in pete stopinje (kvinte).
Akord v C duru:
kvinta terca
temeljni ton Akord v C molu:
-	• - j  —~ kvinta
 &------------- terca
temeljni ton
— 29 —
Najvažnejši je ta akord zato, ker ž njim določujemo, v katerem tonovnem načinu se poj glasbo-tvor. Pöje ga tudi lahko posamičnik, ako ga razloži' in potem poje ton za tonom; n. pr.
C dur-akord:
C mol-akord:
OBSEG.
Stran
Uvod........................................................................3
§ 1.	Sestav tonov.......................................................3
2.	Kako pišemo note...................................................3
3.	Notni ključi.......................................................4
4.	Znaki za vzviževanje, zniževanje in razvezo ....	5
5.	Intervali..........................................................7
0.	O tonovskih rodovih in načinih.....................................9
7.	Dur-lestvice s križi ...	 11
8.	Dur-lestvice z be-ji..............................................11
9.	Mol-lestvica.......................................................12
10.	Sprednji znaki dur- in mol-tonovskih načinov ...	18
11.	O veljavi tonov...................................................18
12.	O piki ............................................................20
13.	O pavzah...........................................................21
14.	O taktovnih načinih ..............................................21
15.	O tempu (časovni meri)............................................23
16.	O dinamiških znakih...............................................24
17.	Kako se olajšuje notna pisava.....................................25
18.	O okraskih........................................................26
19.	O predložku.......................................................26
20.	O dvoložku........................................................27
21.	O trilerji........................................................27
22.	O akordu..........................................................28
i"L'- i..'	/	'■
iivÄi
-
'ir-.
-r'	•
.
,, ; /■>.'. ,;n’V ': 'v'