j-etls Vl„ it. 133.
PsStHfne g*!a2ana v geSevlnl.
¥ LjufeBjani, v sreda 14»	1922.
Posam« št. 75 p.
IflPREJ
gSasiBo Socialistične stranke JuTOstoile.
P oster rezač:
Posrečena operacija.
ku u; a .franka je bila podobna člove-v telpc!6 1e ^Madil, pa mu strupene kali 0,1^° zastrupiti ves organizem, lezn; nnS?-° in meilkužno telo taki bo-ve^a -j e’ d očim se telo utrjenega člo-struDenrUK°,Y °'krani s tem, da zbere vse notetn v j n.a enem mestu, kjer pridejo na (ijj, Do^°bi tura ali sličnega izpuščaja
tisnij p 'puščaj je treba prerezati in iz-jv ®a ie telo zopet zdravo in krepko, se je _ a sfranka je resno hirala. Borila Zasužnie. dem°kracijo — sama je bila pa si znali .na .v r°kah par mogotcev, ki so čn0 od	vse	tako, da je bila finan-
B0r i'h ^visna. tariata yaHs? 'e za enakopravnost prole-enakonrp a.vi — v stranki sami pa o <iiteljev	ni	bilo niti sluha, par vo-
cati.	VJadalo, člani so pa smeli mol-
hude	*.,^o že takrat, da bo treba
D razvafin^ pa stran^a Pitala
c% v^o, pri katerem se je stranka lo-,c'io nri "^unistično in v socialistično frak-lik /’ nas.
reži
m nastal vsled načelnih raz-v glavnem radi absolutistična v stranki.
ki so takrat ogorčeni s tem silno napako.
odši^'2* SodruRi, Mesto? naDravili
lita ostanejo v stranki in pomagajo še ut “..P^ljive kali, so pa odšli ter s ^dili položaj teh samodržcev.
Ne demagogija!, resno delo vodi k zmagi! »Zarja«.
Nam. ki smo v stranki ostali, ni pre-ostaialo drugega, kakor sprejeti boj na tri strani. Bojevati smo se morali proti komunistom, ki so hoteli v svoji zmoti uničiti celo stranko, bojevati smo se morali proti kapitalizmu, ki je vsled razkola prešel v ofenzivo in bojevati smo se morali proti samodržcem, ki so s svojim delovanjem za svoj osebni prid grozili istotako uničiti celo stranko.
Strašen je bil naš položaj, a danes, ko je v podobi »Zarje« tur prerezan, lahko z zadoščenjem ugotovimo, da smo najtežje čase prestali.
Dober zdravnik pogleda, ko je tur prerezal, kaj je bilo vse v njem in če je bil že zrel.
Pa poglejmo tudi mi!	*
Kot prvega vidimo g. Ivana Kocmurja, skupaj z g. A. Kristanom, tvoreča najopaznejši strup, ki uniči še tako zdrav organizem, če ni dovolj protistrupov. Omenjena sta se tepla med seboj celo desetletje. a ne za socializem, temveč za prvenstvo in moč v stranki. Ko je g. Anton K. pravočasno spoznal, da bije samodrž-stvu v stranki zadnja ura. se je »prostovoljno« odstranil. Takoj, ko je A. K. odšel je mislil g. Kocmur, da je prišel njegov čas, da zasede »prestol«. Mi smo pa rekli, da stranke ne bo več vodil posameznik, temveč na kongresu izvoljeni odbor. Zato smo imeli z njim boj do takrat, ko je bil še v stranki. S svojim izstopom iz stran-
Ker
je bilo vedno in tako ostane. “
^fUgje j starejše »socialiste« težko kje *ia.	nego v kavarni, sem šel pač
s°cialistf	se?1 se nasproti »uglednemu
?Ooo ]fr a<<-. ki, ima mesečnih prejemkov 'nia g	n m ženo — nič otrok. Povrhu
W K a ^di dobro plačano službo. Do-?. korali •	če	’e treba, govori tudi
liz-rtiit ln 0 ®stem brezobzirnem socia-
zdravje, sodrug!
Jaz - v J^0 sodruS?
'iudje nam *	?,	boljše,	počasi	postajajo
r&m. letnejši, le vi ostanete pri sta-
ka
to mislite?
po
varnav, i °}’Sanizacijo, delat, pa ne
On c • streljat! • • •
H*a vse &i ^nis^ite’ „da je vsa organiza-avku, v ..a®}o obseženo v progresivnem motite bornih kronicah, potem se
zmnf,aen^rat s* organzacije, živ-^nizaciie "lei p°štene in socialistične or-Dr°^resivnPS L1 lle morem misliti brez £a davka, kajti tiste kronice.
ki so tako zelo borne, so bolj kot kaj drugega pokazale, da so vam več vredne ko ves socializem.
On: Ampak, dragi moj. dragi moj — vi kratkomalo ne pojmite velikopotezne politike.
Ne razumete, da nam je treba v prvi vrsti močnih gospodarskih organizacij, ki bodo intenzivno politično delovanje omogočale. Ali naj jaz. ki imam 7000 kron dohodkov ?
Jaz: Čestitam prijatelj...
On: Ki imam samo sedem tisoč kron. ali naj plačujem toliko? Poslušajte: »Naprej« bi stal 10 dinarjev mesečno. »Kres« toliko, strokovna organizacija toliko, dru-cro toliko, politična Pa na koncu koncev še 378 K, skupaj torej okrog 700 kron! Kaj pa mislite, skoraj deseti del mojih prejemkov. Da. mladi prijatelj, idealizem sre do nekih mej.
Jaz: Do žepa... ampak stari prijatelj, to bi lahko nekje javno povedali, n. pr. v Mariboru, kjer delavec v delavnici južne železnice dobiva mesečnih prejemkov 1960 kron in ima poleg žene še dvoje otrok — pa je organiziran pri »Svobodi«, je naročen na »Volksstimme«. »Kres«, je strokovno in oolitično organiziran. Za vse
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
ke sta omenjena gospoda omogočila vstop najmanj 1000 poštenjakom, ki vsled njiju v_ stranko niso hoteli.
Ali naj govorimo še dalje?
Ignacij Mihevc. Rečemo naj o njem le to. da je bil tajnik kovinarjev in da ga kovinarji tako »ljubijo«, da dosledno ne gredo nikamor, kjer je on.
Kar velja za Mihevca pri kovinarjih, to velja za Jožefa Kopača pri železničarjih. Čimdalje je od njih, temrajši ga imajo.
Ivan Mlinar je mehka dušica, zato so ga »nehvaležni« tiskarji odstranili od predsedstva svojega društva.
Trdnejši od njega je Miha Rožanc, ki je te »puntarske« tiskarje ugnal konečno
v kozji roč s tem. da ie kar vpisal »socialistično« (Blasnikovo) tiskarno v kapitalističen kartel.
Viktor Zore, ki si je pri mizarjih iztekel nevenljive zasluge s svojo bistroumnostjo, je pa sedaj obesil vso nehvaležno »strokovno« politiko na kol ter zida rajši svojo vilico.
Če vprašate; odkod denar, ko drugi nimajo niti za kruh. vedite, da je on do dobrega proučil — žitno valuto.
Albin Prepeluh je stranko sam zapustil. (Ima zelo dober nos). Demisioniral je pri vseh političnih korporacijah stranke, obdržal si je svoja mesta le na gospodarskih postojankah, kamor je bil postavljen kot eksponent stranke.
Čudna je njegova demisija, še bolj čudna pa je njegova politična morala.
Še en steber, ki ga za celotno sliko ne smemo pozabiti ju Bepo Berdajs.
Bil je nekdaj voditelj mladinskih delavcev. Ker je vodil vse tako, da je bil
to da približno 80 do 100 kron mesečno, če ne več. Ostane mu torej približno še 1860 kron. žena in dvoje otrok — vam ostane pa, cenjeni sodrug, 6300 kron. Vidite. tja pojdite, pa jim to povejte!
Možakar nekaj časa menca, malo požvižga skozi zobe, misleč si: požvižgaj me!
Jaz: No. prijatelj — in to še ni vse, kajti tak progresivni davek, kakor je vpeljan pri nas, osvobojuje naše politične or„-tranizacije vsake gospodarske odvisnosti. Taka odvisnost je ponavadi vzrok vsakovrstnih nepoštenih mahinacij v stranki. Poleg vsega tega pa progresivni davek vsaj deloma omogoča, da se spoznavamo med seboj, predvsem da spoznavamo tudi to. kako daleč sega socializem vseh tistih »socialistov«, ki se trkajo na prsa: jaz sem v stranki že toliko in toliko časa, jaz sem bil mučenik v tistih časih, ko je bilo nevarno itd., torej vseh tistih, ki so po hrbtih raznih socialističnih organizacij splezali na zlate stolčke ...
On: Tukaj pa protestiram! Oni so zaslužni možje, ki ne gre kratiti jim. kar so zaslužili.
Jaz: Prijatelj, kdo pa jim kaj krati? Toda za socialiste jih ne moremo prizna-
Konec vsake akcije v — gostilni, so mu starejši sodrugi odpovedali, da za ta posel nima talenta.
Kasneje je bil tajnik pri kovinarjih, kjer je nastala neka čudna zmešnjava. Konec zmešnjave je bil ta. da so mu zaupno povedali, da hitro demisionira, če ne....
To so torei po večini vsi bacili, ki so ogrožali strankino življenje.
Ostaneta še dva doktorja, s katerima se bomo na drug način pomenili.
Vkljub temu, da smo tukaj navedli vrsto imen. nismo prijatelji osebnega boja. Ali tukaj se stvar ne da drugače urediti, ker so zbrani »voditelji«, dočim mase ni nikjer. Ti ljudje nimajo programa, zato z njimi načelni boi sploh, ni mogoč.
Dober del teh ljudi je štrebarskih pijančkov. nekaj pravih kapitalističnih tipov. vsi skupaj imajo pa toliko grehov, da bi bilo treba precej vagonov papirja, da bi vse opisali.
Socialista na ni niti enega med njimi!
Za enkrat naj bo teh raziskavanj dovolj. Večina škodljivih bacilov je odstranjenih, kar jih je še ostalo, se bodo sami pokazali, ker je Dot zanje odprta.
Strankino telo naglo okreva — operacija je srečno prestana!
Politične vesti.
+ Stališča, ki se vlečejo že leta. V ponedeljek opoldne se je sestal ministrski svet, da razpravlja o sporazumu med Italijo in našo državo ter zasliši naše delegate. Po vesteh iz političnih belgrajsklh krogov se je ministrski svet postavil na stališče, da se mora sporazum med obema državama čimpreje potrditi in da morajo Italijani III. pas v Dalmaciji čimpreje izprazniti. To stališče našega ministrskega sveta poznamo že kakor noga čevelj. Poznamo tudi, kako hitro se izvrši bodisi to ali ono kar je ministrski svet s svojega stališča spoznal kot potrebno, da se čim-preje izvrši. »Ima vremena!« — ta magična formula naših belgrajskh diplomatov je vzrok, zakaj se ni v teh treh, štirih letih po prevratu v naši državi še nič pametnega in trajnega ustvarilo. Pa je tudi razumljivo, ker če bi vladni gospodje ne »Imeli vremena«, kako bi se potem mogli vsako četrtletje dvakrat peljati na račun
proletarskih milijonov v letovišča na vz- : hodu. iugu. severu in zapadu pod krinko »sporazumevanj«. Tako ie bilo tudi s ponovnimi pogajanji za rapallsko pogodbo v Genovi. Pričakujemo, da bo še vedno dovolj »vremena« še potem, ko bodo ta sporazum končno potrdili. In da si bo Italija tudi vzela pristno jugoslovansko dozo časa. predno bo začela misliti na to, da bi bilo pravzaprav zanjo čisto vseeno, ali izp.razni III. zono ali ne. ker naša visoka politika ji bo v prvem ali drugem slučaju vendarle vselej hodila v žerjavico po kostanj.
+ Železničarji, počakajte! Finančni odbor se je bavil z zakonskim načrtom povišania dragih skih doklad železniškim nameščencem. Ti poviški naj bi veljali od 1. aprila dalie. Sodrug Korun je energično zahteval, naj se pomakne ta rok do 1. januarja nazaj, pa so si bili vsi vladni mo-čakarij in ministri v tem edini, da ne bi bilo za izdatke do 1. januarja nazaj nobenega kritja. Kritje pa se bo seveda takoj našlo, ko bodo zgradili novo oklopnico ali kupili kraljevemu paru deset novih, z zlatom in dragulji posejanih ekvipaž. Takrat iim bodo stomilijoni kar tako frčali iz rok. Tako se ie seia brez uspeha zaključila in se bo vprašanje železničarskih doklad obravnavalo enkrat prihodnjič, čas teče, ljudje pa umirajo lakote.
+ O stroških kraljeve poroke in o odlikovanih ministrih. Iz Belgrada poročajo, da ie prišel finančni minister Kumanudi na seji demokraškega kluba s podatki, koliko miliionov ie izdala državna blagajna povodom kraljeve poroke. Povedal ie. aa gre za malenkostno vsoto v znesku 53 milijonov, pa ni pristavil, je li ta znesek v kronah ali dinarjih. Kumanudi je namreč prebrisana glava, pa si misli, naj le vrag vzame to nadležno natančnost. V Belgradu itak ne igrajo vsote velike vloge. Pač pa zaslužne medalje za različne »zasluge za narodni blagor!« Tako so se ministri pretekle dni prav bogato okinčali z medaljami. Ministri: 2c?rjav. Rafajlovič, Pucelj. Stanič, Markovič in Miletič so si poželeli red sv. Save I. razreda in so ga dobili. Nekateri ministri, ki so se tekom svojega ministrovanja »prevzeli«, so, pa poškilili še za rumunskimi medaljami&tn tudi te so dobili. Tako hodijo sedaj okin-čanl z lento rumunske zvezde ministri:
vati, če imaio žep globokejši nego idejo. | Jasno je, da se mora vsak posameznik, pa četudi je socialistični poslanec, podrediti celoti, v našem slučaju sklepom strankinega zbora, ki po svojih delegatih predstavlja celokupni proletariat. Ce pa si ti gospodje niso tekom 20 let znali vcepiti niti tega najprimitivnejšega temelja socialistične ideologije, potem so pač hudo podobni tistemu sodniku v »Vstajenju« Tolstega, ki je zapeljal mlado devoj-ko Katjušo. jo vrgel v naročje prostituciji in jo potem za ta delikt obsodil...
On: Mladi prijatelj, Vi ste še hudo, hudo mlad in ne razumete položaja, ampak le veliko govorite in govorite!
Jaz: Veliko, veliko, pa še vedno premalo — in za Vas še celo premalo.
On: Tako je bilo od nekdaj, in tako ostane!
Podal sem Vam verno sliko razgovora. kakor se ie vršil tistega večera. Kvečjemu bi lahko povedal, da mi je isti »gospod sodrug« dejal pri neki drugi priliki: »Še to veliko napako delamo, da vse svoje svinjariie iznašamo v iavnost. kakor da bi bila ta poklicana, da o tem kaj izve — glejte klerikalce ka demokrate. — Tajm so nasprotstva tisočkrat večja kot
Trifkovič. Marinkovič. Miladinovič to Stanič. Ves Belgrad je njihov in pomilovalno zrejo na državljane, ki nunaio okinčanih z jugoslovanskimi ah pa munskimi medaljami.
+ Bolgarska ie zaprosilamedzave
niško komisijo, naj bi ii podaljšala ro izplačanje reparacijskih odškodnin, Ke položaj, v katerem se nahaja bolga država, naravnost strašen, ker ji R popoln polom, poleg tega pa tudi re lucija.	.
+ Grška bo napadla Turčijo. Nje vlada ie sklenila, da prične obstreljevati turške utrde ob Črnem morju. Vs«® škili utrdb v notranjosti dežele pa ne bo obstreljevala., ker ne more do J To vprašanje ie pustila grška vlada oa
pr*°‘	^ iča
-f Voditelj nemškega marčnega P,
leta 1920. umrl. V Berlinu ze 12. t. dr. Kapp, voditelj reakcionarne slične organizacije »National veri j gung«, ki ie organiziral marca mese ja 1920. protirevolucionarni upor. .l£*Lgici upor. ki so ga podpirali različni n ^ generali, so združene socialistične 1 j6 munistične ■frakcije zadušile, tako ^ moral dr. Kapp po krvavih bojih ^^ piti. Stara vlada ie odredila areta °endar protirevolucionarnih voditeljev, * sno na so ii skoro vsi voditelji P^a'v ušli v inozemstvo. Med temi je ^
Kapp. ki pa se je letos javil beriU pa sodišču. V Berlinu so ga zaprli- pr izpustili, ker je pričel bolehati. Jja ročajo iz Berlina, je te dni umri-
4- Bela vrana med vlsokto"^ ja. ki ni tako požrešna, kakor so ® A pri-ponski admiral Kato je izjavil- nalT)esto pravljen sestaviti novo ^ P sestaviti prejšnje, ki je odstopila. Toaa ^ jo hoče samo pod pogojem. aa ^jmlral
proračun za--------------arnl.	triotov	ali
Kato ie po mnenju iaponskih Pa goriva norec ali pa nezaslišan l°P°^' m majhne svoie prave namere pod lekcije militarističnemu pozerns—^
pri nas. pa sviniarije tudi večje, a voditelji ne obračajo zrcala k publiki.«
Tako si je mislil možakar: Svinjariie so bile od nekdaj, in svinjarije ostanejo! Mi pa pravimo, da ni potrebno, da bi bili najprei nasprotniki in bi šele potem sviniarije odkrivali — mi smo mnenja, da tudi takega »poštenega« prijatelja takoj brcnemo, in šele potem postanemo nasprotniki. Mi smo tudi mnenja, da ima delavstvo pravico vedeti, kaj in kako delajo niegovi od niega postavljeni predstavniki, ker nam niti klerikalci niti demo-kratje ne morejo in ne smejo biti vzor, kajti to je tista bistvena razlika med nami in njimi — na naši strani volja in hotenje delavstva. na njihovi volja in hotenje kapitalističnih mogotcev.
Ta razgovor sem napisal v informacijo delavstvu, ki ga hočejo ti gospodje sedaj loviti na limanice — kajti tisti »gospod sodrug«, ki ie z menoi govoril tako, spada z dušo in telesom k »Zarji«. Ta gospod se podpisuje z istimi začetnimi črkami. kakor darovalec za tiskovni sklad »Zarje_«:
»Č. R., Ljubljana... 40 K.«
A. C.
vestl<
Dnevne
Separatistična »Zarja« ^avaJ„lceV za drugi številki med imeni daro g^jna tiskovni sklad »Zarje« tudi s9r jim0, če Kristana. Prav nič se ne	^
je v svojem idealizmu dal 4Uu nravic° cialistični tisk«. Tudi on je npel v0jjini verjeti g. Kocmuriu. saj sa ie ta -	0
prijatelji speljal na led tudi v t e ^ \s važnejši gospodarski zadevi. s oejgra' zato. ker ie sodr. Etb. K. s^a^°jnvati vse
du in mu torei ni mogoče zaslea neKi
liubljanske mahinacije. Sicer P £ m Kocmurjevec dal za »Zarjo« sa .^e< ko so se mu naši smejali, da ie alno radodaren, se ie izgovar:iai. te 4 K že pred meseci, ko ni vea njs0 gre... Torei najbrž tudi sodr. •	^ ^
povedali, morebiti je. mislil. da 0 ^ spa<la »Naprej«. Pripomnimo nai se to. -^aio sodr. E. K. med tiste poslance. ,ranico, plačane vse svoie prispevke z* gn-pa to ni 400 K, temveč 430 Din.	K- ’.n
krat, temveč vsak mesec. Soar. •	napj.
tudi drugi naj nam oproste. ce	.^jeni,
sali iavno te vrstice. Bili smo P	g te-
ker kočejo Kocmurjevci doka z o ^ ^jnii. mi kronicami, da je sodr. r~ ' .aVtio Kadar bo hotel hoditi z njimi, b
povedal'	r.u	<ia fc°lp0!;5e
Iz ZaKoria so nam sporočilu d Vse ag rajo »Zarjo« skupno z »NapreJejn ^ Q v Z nrsanlzaHie vedo kai ie »Zarja«. ,**
organizacije vedo kai ie »Zarja • .g-vujetn® a2, Eorlu delajo drugače! Zaenkrat o bojj r jasnila, potem pa bomo lapregov
iočno.
rodoviins tf ri s,a, se?c'° kapitalisti, pada na
redili ,a’ 1 re'-ek!o nedeljo 11. t. m. so pri-■rtranV 1U20sloyMski sokoli »veličastno demon-ka^° Ju2os!-ovanske misli.« Ker je znamo Morili j^razp ^en^e. so v Zarebu splošno govo-isteim ?=Kre ,za izzivanie hrvaškega naroda. V telovadk; V? -,le Prtsostvo.va;lo javni sokolski v drn7hi °'fC<^.1 30.000 ljudi ko je naše vojaštvo oa Z.,!r,i1mi izvajalo igro »Osvobojenje«. so V™ b*,okaši pod Tadičevim vodstvom leta *	A”*? Radiča v Mirogoju. Tega tz-
ki sn ® .udeležile velikanske mase ljudstva, kolom pi’v'-raT c na demonstracije proti sojo. ie	3 Je ^vala, naš se razicte-
aakar w ■ po orožju in oddala salve v zraic, Potem tvd masa razdelila v več oddelkov, ki so ie j>rRi^?nezno korakale v mesto. Med potjo in ra^hfM,,,^ ^opadov med policijo na konjih dali strpi? m !mI?ž'C0" da so na gosto pa-l^Pohmm.,' ,Mn07r!ca ]e kavarno »Korzo* skoro flie: »7moi , m?. rala, ker je zaklical nekdo iz Kredov v i ^,ralj!« Ravnotako je prišlo do iz-Pa na nii^i Kola, kie<r 50 sokoli plesali tn cei. Je k«5 x "olicija, katere je v Zagrebu pre-12. t. m f ^ef, Klavo zaposlena. V ponedeljek duje 'nn.5mJe Iz"ala Proglas, v katerem propove-glasu ie , vsakih znakov in pa orožja. V pro-9. uri zaT)rrI>0Vi5c^a'a’ ^a morauo biti lokali po Medano zMranje prebivalstva je sploh prebavni™' w u^ež^° pri manifestacijah proti one^a l«hi0«i-a^.tim pa so napovedali zapor do sedaj naifaj?-	^in- slobe. V Zagrebu vnafla
So T>rtgii tZi- 1° °^sedno stanje, zakaj v mesto stanjej,'; *td| s® močni vogaški oddelki, ki so način^ ‘ voiašnicah na stroške Mestne oo-
Mubilasm
(r«0vslct6l!ski z*if)r Državne dvorazredne Hi kon®šoIe v Ljubljani, zbran na izred-tii!, ^ ®renci dne 12. junija 1922 je skle-m-niku ?t>et Prične s celotnim poukom po . ia§tvy ’ rmi siSer vsled tega. da reši di-Da ohv • dolsko leto, prizadete starše ^Vn^L/e °bčutne gmotne škode. — Vo-
ia iu'i§em ]Q^ran®n?ca ljubljanska je zvišala s
^ na 4% obrestno mero za vse vloge od
^’ji sredlf;!!! Učencev v prvi razred liubljan-rz- eSI--so1 23 goisk° teto 1922 23 Na I. ^ta) jn J1*’ drž. realni gimnaziji (Poljanska bo vi- • realni gimnaziji (Beethovnova i,eJ*elio 1s2rvanie učencev v prvi razred v perici n-V® 2s- l«nlja 1923 od 8. do pol 12. Jii njih t,-1?, se Priglasijo v spremstvu staršev H j ‘n obiSeStni*lOV ter nai pnhieso seboj krstni n!« k<5 ^alm, izpričevalo zadnjega razreda tV^soo. o •	učenci se lahko zglase tudi
fafllJa .	preizkušnja prione v torek
‘Ocno ob s. zlutrajl.
^a«. V	0 občnem zboru celjske »Svobo-
k m ^ oh!« i	*• nl- se vršii v Celju iz-
v ravoliJ!!1 7; r »Svobode«, na katerem le lj r^ik t15? sl®deči odbor: predsednik Ati d roj i °r*tii£T ^"Prcdsednik Franjo Spets, tajnik Joško !van D0t,_~Rajnik Vinko Zalaznik, podblagajnik ,,0rnik <s(Rf,|cn^' na111- tai- Rudolf Čebular, od-.„°Šek p.„ai? Lah, Pregledniki sodr- Alojz Le-v^rtta v.3n'^ Koren in Karel Felicijan; knjiž-■ * 5« srnf' .‘^oret|ova. Po izivolitvi novega od-o	zbranim	sodrugojn sodr. Cerkve-
1 ^ »SvnK j delavskega izobraževalnega dru-i v®urneini	Ciovornik ie v ognjevitem
le^riata _Kc'Yoru očrtal cokret svetovnega pro-zla«! n„a iz°braževalnem polju ter povdarjail fjJtii i7r,„.^OTnen socialfetične vzgoje. Končno še ^U, ki ni ?0%Ior'* 0 Utidskem vseučilišču v Ce-!vo. Navel '•a socialistično, temveč kapitalistična kuu Ie v&č vzgledov, kako pronica buržo-05i®mo t V našc meso in !crl' da niti sami ne ”a temftHu a, ter Pozval novoizvolieui odbor Primer^' 0 u^urno delo. Povdaril je v lepih 5e ner>P0Tnc,n ^e'a na izobraževalnem polju, ŠavedWf.reCjn,1”ye važnosti, ker ]e ravno ne-^ednj,ič ; delavstva na« naivečjl sovražnik. °tvor!tvpno pozval sodnige k obilni udeležbi "®Sa predavanja socialističnega Ijud-^?uSi"Sča v Celju, ki se vrši v Iandi	t- m‘ °b 8- uri zvečer na ve-
trga. PorS 1>pri Kroni«, vhod z Vrazovega rah sodr P ik° 0 ^l,ltlirnih in političnih razme-'^ialisti^ i ,v5ol{ in razdeljevala se bo nova rc Prva , kulturna revija »Rdeči piloti, kate-s«vilka izide 15. t. m.
D
^oru. Vn;«^vcfazrcdua trgovska šola v Mari-
vrSUo od S^ai!k za šolsko leto 1922/23 se bo
8.	<j0 ,%! • Junija do 4. julija t, !. vsakokrat Njunega ;,lu na, Zrinjskega trgu 1 /I. Brez s.pre-Uc«mcem - *e, 'nožen vstop v I. letnik onim m u^nkaan, ki so dovršili IV. razred
srednje šote ali n7. {nastamP oziroma !W. razred meščanske šole ali IV. razred liceja^ ah pripravljalni razred dvorazredne trgovsKe soie. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morašo ra- j zen zadnjega šolskega izpričavala oddati raiv-nateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list. Vnanu učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Radi pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred začasno ukinjen.
Ptuj-
Državna realna gimnazija v Ptuju. Prijave za sprejemni izpit v 1. razred dne 29. juniia od
9.	do 11. Zadostuje tudi,, če ravnateljstvo do tega dne 5» posti dobi roistni list in šolsko izpričevalo, ki mora imeti opombo, da je izdano v sivrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izipit 30. junija pismeno od 8. do 10., ustno pa popoldne po potrebi. Za začetek šolskega leta 1922/23 velja sledeči spored (ki se po morebitnih drugačnih odredbah iapremieni):	Dne 11. septembra od 8.
dalje sprejemni izpiti za II. do VIII- razred, ponavljalni in naknadni izpiti. Dne 12. septembra ob 8. dalje sprejemni izpiti za I. razred; od 10 do 11. sprejem non”ih učencev iz drugih zavodov. Dne 17. septembra od 10. do 11. Stprejem starih učencev- — Ravnateljstvo.
Iz strok, gibanja.
Mezdno pogajanje pivovarniških delavcev Slovenije razbito. Včeraj popoldne so se vršila pogajanja med karteliranimi pivovarniškimi podjetij in delavci pri Zvezi industrijcev v Ljubljani, ki so se pa razbila. Pri pogajanjih se ie izkazal kot naihujši delavski nasprotnik tajnik Zveze, inž. Sulclje. Kot dobro plačani kapitalistični zastopnik, ne glede na posledice, je prav pošteno obdeloval delavske zastopnike. zlasti pa se ie lotil sodr. Meznariča, od katerega je pričakoval, da bo kapitulira! — pred izvajanji Šukljeta — in se podal v ime delavstva samovolji kapitalizma. Sodr. Meznarič je stvarno dokazoval neznosni položaj delavstva, z draginjski-mi številkami podprl opravičene zahteve delavstva, kakor tudi opominjal na eksistenčni minimum in drugo, kar pa ni gosp. kapitalističnim zastopnikom zadostovalo. Po krivdi Zveze industrijcev so se pogajanja razbila, za kar pa delavstvo ne prevzame nobene odgovornosti ter se bo, če se nadaljevanje oogaianj ne izvrši v roku 8 dni. -poprijelo skrajnih sredstev, da iztirja svoje pravice. — Delavstvo.
Mezdno gibanje ljubljanskih pekovskih pomočnikov. Mezdno gibanje ljubljanskih pekovskih pomočnikov se je dne 9. t. m. z obojestranskim zadovoljstvom končalo.
Mezdno gibanje celjskih in mariborskih pekovskih pomočnikov. Celjski in mariborski mojstri so odklonili upravičene delavske zahteve, zato se je bati ostrejših sporov. Delavstvo si bo znalo tudi tokrat s premišljenim in treznim na-stopom priboriti svoje zahteve.____________
»Rdeči pilot-« mesečnik za duhovno revolucijo prevratne mladino, izide v četrtek 15. t m. Prva številka katere čisti dohodek je za umirajoče v sovjetski Rusiji, vsebivie prispevke To-ncia Seliškarin, Štefanije Ravnikarjeve, Angelo Cerkvenika in Antona Podbevška. Mesečnik, ki stane samo 2 Din, prinaša na uvodnem mestu članek o razmerah v Rusiji, potem pa slede pesmi črtice in članki o umetnosti in o razmerju umetnika do države. Naj W ne bilo nobenega sodruga, ki se nc bi naročil na to kulturno revijo! Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 61]. v Ljubljani.
Na naslov redarskega poveljstva v Lhib-
i liani Dne maja ob 20. je imelo občinstvo v
! Gornji Radgoni priliko brezplačno gledati bitko
med državotvornimi elementi. Zgodilo se je takole; Ko smo dospeli jz Maribora v Gornjo
Radgono je vstopil v v la.v neki v civil oblečena m precej vinjeni možakar. Takoj za njim vstopi
v uniformo oblečen državni redar (najbrže nadzornik). Ta veli civilistu: Gospod, Vi ste danes za službo nesposoben, giejte, da se spravite iz
vlaka! — Civilist mn odgmnri:	Kaj jaz? T m
te tukaj ne poznam ta nikdo me nima pravice iz vlaka poditi. — Iz vlaka se ni odstranil in ie še dalje med potniki svoje neslanosti prodaja!. Tukaj smo ga takoj spoznali, da je imel službo za pregledovanje Botnih listin. I akoj po reviziji prideta gori navedena zunaj vlaka skupaj in /e se začuje glas pregledovalca: i i si svinja! ■ Poleg tega še nekaj cvetk iz italijanskega vrta, s katerimi je ofosul nadzornika. V tem hipu ze pade nadzornikova čepica na tla. "Videlo se je, da je nastavil levo roko, kakor da hoče pari-rati udarec nase, a z desno potisne pijanega revizorja na tla. Zvedelo se je, da revizor, ki je težko kršil službeni in disciplinami red, se danes prosto hodi po Gornji Radgoni kakor kak poglavar trga, kar znači, da merodaljne oblasti niso še popolnoma nič ukrenile v te? zadevi. Ali naslovljenemu poveljstvu ni nič znano o tem. Morda pa uživa gospod revizor Icako protekeno in sc radi tega hoče stvar zatuSati ? i o najbrze ne bo šlo .ker potnikov, ki so to stvar videli je bilo poln vlak, med temi celo neki poslanec. Prelščite stvar! Potnike pa v prihodnje obvarujte proti stičnim revizorjem. Potnik.
Guštanj. Naš klerikalni občinski ge-rent je v zvezi z guštanjskimi Sokoli sklical povodom kraljeve poroke slavnostno občinsko sejo, h kateri so bili povabljeni razen gerentskih sosvetovalcev tudi naši purgarji. oštirji, in h kateri so privlekli tudi šolsko mladino. Socialistični klub v gerentskem sosvetu se te seje ni udeležil, ampak le po svojem zastopniku podal primerno izjavo. Nas zanima le dejstvo, da so klerikalci tisti element, ki bruhajo na eni strani gnojnico na državo in otepajo okrog sebe z republikanskimi gesli, na drug? strani pa sklicujejo slavnostne seje kar na svojo pest. oznanjujejo po cerkvah različne slovesnosti in pojejo zahvalne »Te deum laudamuse«. Ob takih prilikah se pač vidi, da ie vse skupaj hinavščina, in da je tem ljudem glavno igrati ulogo, načela so jim pa ničla. Zadnji čas bi že res bil, da bi se pri nas vršile občinske volitve, ki bodo zastopnikom raznih strank, ki jih tukai ni. preprečile predstavljati v imenu občine take demagoške in petolizne orgije.	___
II. Ljubljanski velesemenl (Ki dr.e 2,—11. septembra 1922. Dosedaj preskrbljene ugodnosti za razstavijallce in posetnike II. Ljubljanskega velesejma. Uprava velesejma je preskrbela svojim udeleženceiti dcsedai sledeče ugodnosti:	I.
50% znižano voznino za osebe in blago na vseh železnicah naše kraljevine in v vseh razredih. Zaenkrat dovolila se je polovična vožnja samo za osebne vlake vendar upatno. da se bo dovolila tudi uporaba brzovlakov. Pravico do uporabe polovične vožnje imajo vsi oni. ki se na železniški postaji izkažejo z pennanetno sejm-sko legitimacijo II. Ljubljanskega velesemnja. 2. Carine prost utvoz in izvoz inozemskega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov »I ju bi jamskega velesejma« m se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko racsstavno blago zadrži v naši državi, se mora naknadno plaičati običajno carino. Zaprosili smo. da se izjemoma dovoli tudi uvoz luksuznega razstavnega blaga za razstavo tin velesejmu in za prost uvoz onega luksuznega blaga, katero naši trgovci in komsumenti naročijo za časa Ljubljanskega veiiese.jma od razstav-ljalcev na sejmskem prostoru. Vse tozadevne kupčije pa so podvržene kontroli ljubljanskega velesenrnja. 3. Vse viztunske zadeve v inozemstvu se bodo reševale kar najhitreje. 4. Ministrstvo poSte m brzojava dovolilo še nalepljati kolke II- Ljubljanskega velikega semnja na vse poštne pošiljke. Ti kolki bodo zelo okusno in lepo Izdelani in se dobe na željo brezplačno v vele ■ seimski pisarni v Ljub Hani. Pripominjamo, da so kolki opremljeni s besedilom v osmih ie-»?kih.
strašno naraščanje cen na Dunaju. Dunajski listi od 10. junija so prinesli sled oče poročilo: Od 12. t. m. dalje bodo prodajali hleb 1460 g težkega črnoga kruha po 1230 Ka. cene belemu kruhu za bodo temu primemo zvišali. Cene mesu bodo poskočile od 1000 na 2000 Ka pri kilogramu- Svinjsko meso stane že danes 8000 Ka, Povišanje cen drugemu blagu ne morejo ugotoviti ker rastejo od irre do ure.
— Profiti gori. delavske mezde pa doli! v »Prosveti« beremo pod navedenim naslovom sledeči njen uvodnik, ki bo prav gotovo žarcimal tudi naše delavstvo: Draginja še postaji, mil*io-ni delavcev so brez dela, dežela trpi zaradi gospodarske krize, delavcem režejo mezde. Arne-
dne 12, junija preminul.
Izgubili smo po 9 letnem delovanju, dobrega in v lavca, kateri nam bode ostal vedno v trajnem spominu, Pogreb bode 14. t. m. ob 14. uri.
LJUBLJANA« Prešernova ulica št. 59, v lastnem poslopju.
brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. — Tei^on št. ***
rican WooIen toraparrija. nomana tudi -pod ime- T nam volneni trust. pa naznanja mirno, kakor da živimo v dobi naSvečjega procvita. da je lani napravila 9,192.621 dolarjev profita. V letu 1920, v katerem je bila kriza v industriji precej občutljiva in v katerem je kompamija izjavila, da mora delavcev znižati mezde, kajti če tega ne stori, bo imela izgubo, je družba napravila 6.S55.259 dolarjev dobička. V deželi je revščina, ali odkar je pričela vojna v Evropi, so za volneni trust napočili zlati časi. Na pr. družba je v letu 1918 pomnožila svoj profit nad dobičkom v letu 1914 za nič manj kot za 316 odstotkov! To je čisti dobiček! Profit, ki so ga prinesle delnice. se je pa povišal za 531 odstotkov! Lanski dobiček se je skoraj približali profitu v letu 1919, v katerem je trust imel 10,572.527 dolarjev čistega profita. In ravnatelji tega trusta so vpričo takega ogromnega dobička izjavili, da bodo morali zapreti tovarne, če se ne znižajo deiav-ske mezde. Predsednik trusta Wood je pripovedoval javnosti, da je bilo lansko leto pravo loto najhuijše preizkušnje. Številke o ogromnem Profitu govore, kakšne so bile te preizkušnje. Trustovški predsednik si je najbrž belil glavo, kako naj razdeli dobiček, da bo družbi treba plačati manj davka in kako bo ložjc javnosti nasuti peska v oči, da se trust boiri za svod obstanek. Zdaj je javnosti znano, kako velik profit je napravil trust, ko ljudstvo tare neznosna draginja. kljub temu se pa družbi prav nič ne mudi, da poviša delavcem mezde, katere jim je znižala z izgovorom, da ji preti izguba, ako ne zniža delavske mezde. Tako trusti kot ogromni polipi izkoriščajo delavstvo, ki zanje dela, obenem pa zopet izkorišča to delavstvo kot odjemalce z visokimi cenami. Trustovci pa še niso zadovoljni s temi profiti. Z vsemi sredstvi in svojimi močmi pritiskajo na kongres, da sprejme visok »bramtoni tarif«, da bodo toliko ložje izženi ali ameriško ljudstvo z visokimi cenami. Tako početje pa mora vzdramiti ameriško judstvo. da bo izvolilo postav od ajalce. ki se bodo pobrigali za nacionalizacijo trustav.
— Caristična Rusija in književnost. Kako je carska Rusija vzgajala književnost hi nje predstavitelje nam dokazujejo sledeči primeri: Pesnik Rtlejev — obešen; GlasovMi kritik Bje-linski — znorel: pesnik Gribojedov umorjen; Slavni Puškin — padel v dvoboju; Pesnik Po-
ložajev — umrl v sibirski kaznilnici; Lermontov — padel v dvoboju; Kolcov — od gladu umrl. Še veliko drugih podobnih slučajev ima rusko caristična gospoda na svoji vesti; samo da je zatnogla uničevati prosti razvoj književnosti, ki ni ugaial principom rusko-cairistično-militaristič-nemu sistemu, ki je v Rusiji vladal.
— Vrangel branitelj pravic! List »U. R- L« ie prinesel lep člančič, v katerem obravnava Vrangla kot branitelja ljudskih pravic- Posnemamo del tega članka:	Ne vemo, ali se hoče s
španskimi obredi, vpeljati tudi pri nas (Jugoslaviji) »bikoborbe«, najlepše španske narodne igre. Toreador bikoborec uživa v Španiji veliko večjo čast in popularnost, kot kralj sam. Bikoborba se izvaja takole: V veliko in dobro zadelano areno spustijo bika, katerega z rdečim sunkom toliko časa dražijo, dokler ne znori in zbesni, nakar se začne borba, v kateri igra veliko vlogo spretnost tereadonja. Mi smo že dalje časa gledalci sličnih borb z biki in sicer, kaT je rdeče sukno za bika, to je rdeča Rusija za Vrangla. Vrangel se slini od jeze. tuda ne pomaga nič, ker boljševiki so spretni tereadorji in ves naval bika Vrangla je brezuspešen. Občinstvo z zani-
manjem zasleduje borbo z Vranglcim ter odobrava in ploska spretnemu ‘mogoče (Rusiji). Prav dobro ta bolj ga m bilo m 2^ karakterizirati. ker si človek s svojo »	■,
ni zaslužil kaj drugega. (Brez_ko
UTRINEK-
V Newyorku so našli na ulici?®k°VS.jgtih. delavca, ki ni imel dva dni grizljaj Policaj, ki je našel siromaka, je nabral nek loščtae zanj. - Pek brez kruha! In kgo^ zidarjev, ki nimajo svojih bu kolik z najbornejšim pohištvom m toliko je .	.., v
ki so bosi! To je mogoče le v tawa kateri žive ljudje brez inozgano'v. K i**1 se v svoji nezavednosti tiste, proti Kater - l vSlirli morali boriti. Kaka zmeda vlada v	nl
vrstah, dokazuje najbolj dejstvo, da sovraž-komunisti podpirajo klerikalce, nauvecj nike delavskega ljudstva.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. S. ) Odgovorni urednik: Anton Podbevsek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljan ■
>trohmayer
m delovanju, dobrega in vdanega sode
CM 3 let)
iščem popolne oskrbe. Ponudbe pod (Modema vzgoja4 na upravo „Napreja“.
Službe iSfe
Udi piti.
prvovrstna moč. Cenj. ponudba na: Ignacij Mostar, Ljubljana, Ilovica SL 16.
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vporabljaš pri pranju tako milo, katero mu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali vporabljaš „ n a ^ @ ! a 44 NI i E © ?
ffi povečane po vsaki 11A w sliki, društvene
| skupine, legitima-o cije za železničarje
izvršuje najfineje po zmernih cenah.
25 CELJE
Par isurienlli v
Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smeti, šute, pepela, gramoza ali druzega materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15. Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni.
sprejme tovarna ZAVORA, Laško. Hrana in stanovanje v tovarni. Plača po dogovoru.
Velika zaloga vsakovr^1^
novega p«*.'* *!
Kompletna oprema za oavoporo*
25. Samo v Gosposki uliti- a*
Zmerna «e«e‘
Ur® ■»»•••rS«
iiat«ino, sre&w|l!i0’ a in porotne prs!»»
kupite najbolje p«
A. Lečnik«
Popravila dobra in ®	,a_
Zlomljeno zlato in.^5e 1Lj čujem po naivisu ceni-