D / '1 71'h A 7 /j ■■ h ! v A /7 / ŠTEV. 9 GLASILO VSEH ZASUŽNJENIH SLOVENCEV 10 : . april 1942 P O P A V E M LETU S U Z N O S T Strašen je pogled v preteklo leto: Nemci, Italj&ni in Madžari so razkosali pa se je grade, na svojo ženi¬ na sveti slovensko zemljo ter si jo razdelili. 120 milijonov Nemcev in Italjanov zarotilo, da uničijo 1 milijonski narpd /lovencev ali ga pa preženejo z kateri je živel stoletja in se boril za svoj obstanek. Nikogar ni ogrožal ta slovenski narod, nikomur ni delal krivice, le Ijo je ljubil in svojo besedo. "Pustite me, da sem Slovenec in da živim slovenski zemlji". To je hotel in to hoče še danes. Toda "novi red" nacizma in fa¬ šizma tega ne pusti. V^tem enem letu je moralo 30.000 Slovencev v Srbijo, 30.000 na Hrvatsko, 30.000 v Slezi jo, dešettisoci v konfinacijo in ječe, na stotine pred puške, - slovenske vasi gore, glad in revščina sta pred durmi... N ačrt na ci zma in faš izma se izpol ni j in je: slovenski narod je na robu svoj. groba! Ko vse fb premišljamo,* se nehote tudi vprašamo, ali smo vsi Slovenci vse sto¬ rili, da preprečimo te sovražne načrte? Ali smo v tem letu bili povezani v slogi in imeli samo en cilj pred seboj: kako ohranimo slov..narod in ga živega pripeljem:, v svobodo? Ali smo se zavedali, da slov.narod bije predvsem boj za obstanek in na¬ rodno življenje in da le s takim bojem sodeluje pri ustvarjanju nove Evrope 0 Priznati moramo, da je bil velik del našega naroda v prvem letu suženjstva za¬ peljan. rriŠli so zločinski prišepetovalni in se kot kače plazili od vasi do vasi. Nadeli so si krinko borcev za slovensko svobodo ter razlili reke laži, obrekovanj in zločinov po slovenski zemlji. Lagali so - da bo konec vojne vsak čas, v enem mesecu, v dveh, čeprav so ve¬ deli, da to ni res. Pognali so mnoge Slovence s tem v brezupno borbo proti okupa¬ torju in povzročili kupe žrtev, - Lagali so, da so edino oni pravi narodnjaki, v resni pa sta jim bila nemški in laški komunist bližja kor Slovenec nekomunist. - Lagali so, da bodo čete partizanov pregnale okupatorje E resnici pa so te "čete" orodje in žrtve mednarodnih pustoloveev, ki naj v bratomorni vojni izvedejo uik- taturo telovenske komunistično stranke, ki dela v sporazumu z nemške in ital.komun, stranko.- Lagali so, da bodo osvobodili primorske in koroške Slovence, v resnici pa so se že obojim odrekli v korist nemških in iualj komunistov. - Lagali so, da so proti strankarski pol-iliki in da-je /*> narod z njimi, •* resnici pa peščica- zagrizenih strakarjev uganja največji strankarski teror in strahuje ubogo prebi¬ valstvo. - Lagali so, da so njihova osvobodilna fronta beri za Slovence, pa je v zadnjih mesecih samo v Ljubljani umorila blizu 40 Slovencev! Ko sta okupatorja pretehtala delo komunistične 0 ? , sta se satansko razveseli¬ la: dobila sta pomočnika pri uničevanju slovenskega naroda! Zločinska dejanja ko¬ munistov sta porabila za plašč, za katerega, sta fašizem in nacizem skrila svoj namen - uničiti slovenski narod. Če so komunisti ubili enega Slovenca, so Nemci ustrelili 5 nedolžnih slovenskih talcev, če je padel en Nemec, je bilo ubitih 10 nedolžnih slovenskih talcev. Če so se v vasi naselili partizani, Nemci niso"iskali teh, ampak porušili ali zažgali vas nedolžnih nekomunističnih Slovenecv in pobija¬ li mirne vaščane. - Če so partizani pokvarili progo pri 'Preserju za dve uri, T ta~ lijani niso iskali krivcev, ampak desetine nedolžnih obsodili na smrt in dosmrtne ječo. - Ge so se vršili umori po ljubljanskih ulicah, Italjani niso iskali komu¬ nističnih morilcev, ampak tisoče drugih moških odvedli v konfinacijo. - Če .se v pokrajini nahaja vsega skupaj 200 partizanov, ne iščejo teh, ampak pcžgejc in oro¬ pajo preko 20 vasi in izpostavijo bedi tisoče nedolžnih prebivalcev. - Če komuni¬ sti napadejo aktivne jugoslovanske častnike, ker nočejo med partizane, Italjani ne iščejo komunističnih voditeljev, ampak odvedejo v konfinacijo naše častnike... io enem letu takega sodelovanja med fašizmom, nacizmom in komunistične ON ima¬ mo preko 160.000 brezdomcev, odseljeneev, kcrifinirancev m jetnikov. ' BTizu~40*0 slovenskih domačij je požganih, preko 1000 slovenskih mož in fantov postreljenih pobitih. To je plod tega satanskega početja! Vemo, da pride čas, ko bosta nacizem in fašizem za svoja grozodejstva kazniva Enako in še strašnejšo odgovornost si pa nakopavajo tisti zagrizeni partizani okupatorja posredno ali neposredno podpirajo pri teh grozodejstvih podpirajo! Toda, čeprav je bilo to leto strahot in zslepljenosti dolgo, predolgo, smo vei dar dočakali prve zarje: val ogorčenja proti komunističnemu terorju gre po celi slovenski zemlji. Strahotni bratomori in od OP posredno povzročena pogorišča slo¬ venskih naselij so zapičili zadnji kažipot k skupnemu delu in čuvstvevanju vseh poštenih in zavednih Slovencev proti trem sovražnik' m'slovenskega naroda: naciz¬ mu, fašizmu in komunizmu! ’ " ' " : n na ki / IMENCJ NJ. VEL. KRALJA PET RA II.: Srbi Hrvati in Slovenci! - Hane s je potrebne, da se. vsi za borbo sposobni zbirate in organizirate pod vodstvom gam Draže Miha jlcvičc Varujte se preuranjenih akcij! 7 boj... s sovražniki .. ko bo prišel čas in bo • - i^amenje ! (is govora Nj . V .kralje dne 27.marca 1942.) ifi Hr* fc r** ' v » rt .OXT •NIKAR/UNIČI. NAŠEGA LISTA! -. - KO- PREBEREŠ,. DAJ* Ž>0 ZNANCU! v TV * • * ^ • 'NEKAJ NAČELNIH MISLI O 'KOMUNIZMU ' • V , i ‘ J ' , » ' . t * *• ■ . > , , V sedanjem : razvoju ''• da orno si na jasnem o nekaterih osnovah komuniz¬ ma, Prešel, jmo ga nepr-is -ransko- in za ; ’ zamimo jasno stališče do njega-' 1 K o mu niz e m ' - to t a .1 n a d k t a t u r a Komunizem je diktatura prole tari jata Tu ni važna be seda' ,! p.r.ole tari jat", am¬ pak beseda "diktatura". Težišče komunizma ni v- prole tari ja tu. ampak'v diktaturi. Za komunizem, je diktatura bistvo, -pi ole tari jat pa. smo predmet Komunizem pa ni na vadana- diktatura, ampak takozvana totalna dikta tura, Li človeku -/zame vse 'njegove Osnovne pravice, naj sl bo potem človek proletarec ali pa ne. Ta totalna ■rara obsega v komunistični praksi sledeča najvažnejša družabna področja': darstv.o, ;SO;ci.j.alne ustanove,•'družabnost* vera, .kultura in. politik diktatu- g' ; spo- r- & * > Na-; SOS.PO PARSKEM p o liju komuiz-em- ne dopušča prva nobene svobode, prav nohe - nega svobodnega udejstvovanja. Na Ruskem so vsi. ljudje - posredno ali neposredno - v državni službi. Gospodarskih stanov sploh ni. Edini svobodni poklic so mendt: Čistilci ..čevljev po ruskih mestih. . V.teoriji je ta.gospodarski red zelo oporen,; v -praksi se pa'-ni obnesel,Zastop •hibi komunizma sami pr i zna vaji r -, da se je zadnjih 20 '.let ljudem pod najrazličnej - simi kapitalističnimi gospodarskimi redi bclje godilo kot Rusom pod njihovim komu ni stičnim 'sistemom. Blagostanje ruskih narodov je pod komuni ičnim-režimom bi- • lo neprimerno‘nižje kor povsod drugje na svetu. Tudi je neprimerno-.počasne je na' - predavalo kot na osta,lem svetu. Najbolj tehten komunističen izgovor je bil ta,da s^- marali Rusijo predsvem oborožiti in fak o zavarovati obstoj svojega režima. Res so vrgli komunisti vse ruske proizva jalne sile .predvsem v oboroževanje in se niso zmenili .za to, da so- je ruskim lju¬ dem; radi tega,oboroževanja godilo slabše k'0t komurkoli na. svetu. Na drugi strani pa tudi'uspeh'tega oboroževanja' ni bil tak, kot ga je bilo pričakovati spričo tako velikih 20 letnih gospodarskih žr¬ tev ruskega naroda. Ruska fronta obstoja Komaj dobrih 7 mesecev, pa zg mora vojna produkcija kapitalističnih drčav-zavez - nic napenjati vse sile, da zamaši vrzeli ki so se pokazale v ruskem oboroževanju bi bila kaka druga kapi talt očna drža- s 180 milijoni ljudi oboroževala sko¬ zi polnih 20 let s takimi žrtvami za ci- prebivalstvo kot smo to gledali na oisKom. bi bil uspeh boga o bor .c zevanja prtov o neprimerno večji! ' Zakl juč ek. Ne rečemo, da v ruskem komunističnem gospodarskem sistemu ni loorih stvari. Toda, ali se ne bi m-.gle iv .dobre strani komunističnega gespoda x v iX v lin- > . - stva vpeljati in porabiti tudi pri dru¬ gih gospodarskih sistemih. Načelno to¬ rej nismo proti kom um st j enemu gospoc. sistemu. Ugotoviti pa moramo, da doze dan ji ruski režim hi. mogel doti tiste oblike,, ki bi '£es. dvigni la splošne bi e • gos tanje celega naroda, • i • • • * • • 2. Kc-murii s ti čha diktatura na -polhu SOČI JALNIH U3TANC V nam ni primes, a nič •• «*• ^ • *'»■»» • « • • - « - , M - . a <. , ‘,W » *" novega Kar imajo Rusi teh ustanov, - ji., že.davno poznamo v teoriji in praksi. Res je sr.mo, da so komunisti hoteli na Ruskem izvesti, nekaj takih ustanov v o- gromnih dimenzijah (n pr različne vr¬ ste- cosijalnega ta varovanja)j toda o-+ • V •-L, j 3 . ypo pl- q ni obnes a.' o w» stvar - se v kom. radi preogr oranih. dimenzij. Za socijon zavarovanje je bilo n.br-• letno žit o- , • • w • « 4 - . • vanih mnogo mil jard rubljev’,; .uspeh teh žrtev pa ni do s e god niti uspehov, našo :% skromnega zavarovanja Komunisti sami' *• so morali priznat:, da -je največ ja hibi njihovih, soc i j alnih ustanov in organi - zacij ta,- da je vse- sčenfr.ali zir ono :-.n -podržavljeno in Ja tudi na tem polju ni nikomur mogočo razviti nek-? zasebne in • cijative, čeprav tako delo samo po se tu izključuje, zasebne in osebne koristi, Zaključek* V soc i jalne m oziru se el' ruskega komunizma no moremo in no bc - mogli naučiti ničesar. Ruski kcmunizei tudi v praksi n. dokazal, da je podržav¬ ljen jesoci jalnih ustanov učinkovite jr e od sistemov, ki na t m polju obsto.is v drugih državah. 3, S tem, da je komunizem iz vseh T v- sov naredil državne uradnik? in delavca, je v DRJJŽABNEM ZlKVTENJU z Oii>> poteze uničil Vse" družabne ^uzUike. V iružab-o t oziru so 'si torej vsi enaki: r.i gj.-s.pdda, ni proletarca- "'oda to je’ samo v" te’ or i j i V praksi pa je bilo ruskega po.enotenoma družabnega življenja kmalu konec ^ ; *> / v * ŠtJ^ smo NAŠI SOVRAŽNIKI SPRAŠUJEJO, KDO Wr . r * jK minulo vsako razlikovanje, ki temelji IZDAJA"3V0B0D.SLOVENIJO"! Stran, 3 pri nas na bogastvu in dohodkih, se J' LtjL L*. kmalu pojavilo drugo.razlikovanje: po do- hodkih in po položaju. Kdor si je znal n- . . — - . . -««■ ■< ■ ■■ » » • y l —— - . — «. .»1 •—* .. r '4« • stvari ti boljše, dohodke in. kdor si je zn¬ al pridobiti boljši položaj, je na tzunaj .sicer nosil naslov -tovariša, vsem enakega -• v resnici pa se je 'že prišteval k novi žabni . plasti : sebi enakimi: -Vedno bolj se. je.'v ruskem;življenju kazal razvoj, ki' je razlikoval .ljudi po’ položajih in 'dohod kih.. Od prvotne zamisli je ostalo samo to da sta'izginili b e sed j gospod-in gospa in bili. zamenjani z besedami lova - riš in tovarišica, - toda tovariš po -doho¬ dku in položaju. Zaključek : Diktaiupa je v družabnem’ življenju res temeljit.je pomedla s staro strukturo, ko na kateremkoli drugem polju in v začetku res naredila iz Rusije druž¬ bo brez družabnih razredov. Zavreti pa.ni mogla nove družabne diferencijacije, Če prav se‘ n a zunaj se krčevito arzi N/ • V tovariške ravnopravnosti. - Ce. bi pri nas padli družabni predsodki, ki temeljijo na boagstvu in dohodkih, bi.se čez noč znaš¬ li v tistem položaju kot ruska družba, na papirju bi bili vsi enaki, v'resnici pa če bi nam pa razvoj'dogodkov prinesel ■n p * j.*— tak položaj, da bi družabno razlikovanje., ki temelji na bogastvu, padlo, potem za njim ne bi nihče jokal Nihče pa ne sme biti tudi tako naiven o C A. ct L1 *W bi pricako- pet novih razlik po novih vidikih. S t’ s 4. Totalna diktatura na VERSKEM polju Na tem polju je ostal ruski komunizem či¬ sti marksizem. I svojem bistvu je'ateisti¬ čen (brezverski). od svojih Slanov zahte¬ va 100 ono breztežnost, za. agitacijo rabi. trditev, da je. vera opij, v politiki pa se postavlja na stališče, da je vera-za- ebna stvar, Lovi se med vsemi temi bazi¬ ran ji, vendar pa prevladuje ateizem. Ko¬ munistična praksa na verskem polju se da na kratko označiti takole: vera je sicer tvoja za ;ebna stvar, toda gorje ti, če jc hočeš izvrševati in po njej živeti, Pri¬ pravljen moraš biti na vsa mogoča. zahrb+ la preganjanja, sumničenja preziranja in nezaupanja, pa če si drugače še tako vnet komunist. 3 svojim verskim prepriča¬ njem (katerekoli vere) si zaznamovan -kot načelni nasprotnik komunizma. ček: V verskih rečeh ruski ko- munizem ne pozna nobenega kompromisa,Ver¬ ne ga č love k a. smatra za s vo j e ga nač e 1 ne ga Jfc’ vn r nedavnega smo mogli še v Jugoslaviji * . .... kupovati ruske knjige o knjigovodstvu, kjer je'bilo črno na belem napisano,la. , je knjigovodstvo prav ža : 'prav Mantova ■iznajdba' •■• Kil ob je 'poslušal ali še po¬ sluša radijske preno se.z raznih ruskih kulturnih prireditev, 'sliši čudovite m*m J s t va r i. E ak. o so- n. p r. na neki s i . vn o s t ■- ni ..obletnici o Čajkovskemu trdili — ne • *«•* ’ j • ' ■ . ' * morda, politični agitatorji, ampak znani ruski ‘kulturni .delavci - 'da je bil v a d. 1 — kovski predhodnik komunizma, ko vendar • vsak, kdor^poz-na zgodovino .glasbe, »ve .da je' bil Čajkovski čisto navaden ra- ski meščan z nacionalno-liberalno poba rvan.imi nazori, ki se-mu o komunizmu še niti sandalo ni. 4 ,w 'ek: S terorjem, ki • • O" , o u m i s .•v * * * N K /r: CJ p O ip c ^ n zem izvaja nad rusko kulturo na prav vseh področjih, ni mogoč noben kompro- k1jub temu t e rorju v . teku ;adn j ih dveh desetletij na Ruskem rodi¬ lo vendarle nekaj izredno dobrih znan¬ stvenih, -literarnih, j n glasbenih- del, ni to dokaz zoper ta teror ruskega .ko¬ muni zrna, ampak ’ samo dokaz, da se ra -i- i kultura•kl jub -vsemu pritisku■se *.v J- hi dala podjarmiti od komunizma do- zad- n *i .O r? o . « w v l ods to tka tf.g Q 1 .O U , da pri nas ni- smo imeli zadnjih 20 let 100%e kul - turne svoooae, toda mirno lahko rečemo, ! a vi za Ruse naša kulturna svoboda'po¬ menila raj. ■■■•• '■ 6.. Totalna, diktatura v' 'PO LITT KI. Tudi tu je načelo totaii.tete speljano do za- •dn je pičice, Niso samo vse stranke pr e-' p o ve dane ; m s am o pr e p o v e dan o v s ak o. po-' iitično udejstvovanje izven komun'stič¬ ne stranke, tudi. v o k v ir u k ornun i s t i o n e str anke same a p o v. / ne sme nihče odmakniti \ od takozvane uradne linije, drugače je zgubljen. Politični procesi zadnjih lot v Mo sl vi so nam zadosten dokaz za to. Sovec a odgovarja popolnoma načelu to¬ talne diktature, če so ravno grehi na polj tičnem polju naj strožje kaznovani. Strogost teh kazni je lovedla ruski n- • • rod v popolno politično apatijo. Jstr-- hovan ie tako močno, i CJ -L niti prive no ne upe več politično misliti. i —»•••*•■ - 1 O T Zaključek"eror v politimi je za nas nesprejemljiv. Princip politične .svoha de je za nas nedotakljiv. Zato je ;^di nepotrebna vsaka debata.b dobrih in slabih straneh ruskega političnega te¬ ne ga človeka, smatra za svojega načelnega j.' 1 -. - 1 -«• nasprotnika, pa naj iz političnih motivov r0i ’3 a ; ^ er -oo.rin. strani sploh nima. se toliko vpije in kriči, da je vera za¬ sebna stvar, Zato tudi za nas ni mogoč no¬ ben kompromis in je nepotrebna vs uka de- b° ta, 5. Totalne dik ta tura na KULTURN .u,SK k \j 1 ju: na tem polju se totalnost ruske ko¬ munistične diktature uveljavlja v najko¬ renitejši obliki, Vsako kulturno udejstvo¬ vanj^ mora d pičice odgovarjati politič¬ ni liniji, drugače se brezobzirno zatre, To načelo se razteza na vsa kulturna pod¬ ročja. 3-orjo pisatelju, ki bi hotel po svoje pisati romane* Ce v njegovih spisih ni poveličevanja komunističnega režima,je propadel. Tudi v vsaki znanstveni razpra¬ vi, mora biti primešane nekaj komunistične propagande, drugače razprava ni dobra. Do elitno, da je na prvih treh področjih mog oče o komunizmu dobatiradi (gospodur s ko docijalno, družabno))' 7'da ga pa \ ostalem, (politika, vera, kultura) mora¬ mo 'n ačel ir odkloniti,- C tem morajo b: t:? na juihem posebno' tisti,ki mislijo, da morajo pri sedanjem našem zunanjepoli¬ tičnem položaju z Rusijo simpatizirati. Te simpatije razumemo, toda odločne za¬ htevamo jasnost k zgornjim 6 problemom Ce so dobri Slovenci, marajo zavzeti st lisce kot je / prid sl -r . narodu Uru :i- ““ •* 'J *"* **•"•*» • *> ..», " • • •* 1-.»-. .. • m U.HA — »1 I . ... .. ■* c o ooao s sgojinn. simpatijami clo Rusije W w slovenskemu narodu več škodovali ket koristili RUSKI NAROD JE NAP BRATSKI NAROD,- P'T 'T KOMUNIZEM PA NI NAŠ BRAT! ('Dr. A..Korce e tran SVOBODNA SLOVENIJA i aprila 3942 p teviP*^ 9 ' Prvi je padel za domovino ob nemškem napadu na Jugoslavijo (Beograd) 6.IV.41 ■voditelj Slovencev - minister Z_A R-O-B-O-M MlHAJLOVIČ - MOSKVA - J -k. * lak or znano na. a Dr. PRAHO K U .L 0 V + + + S C TV. PTT- ( M l ./m -t* **'- rr» • C ? -rie *.ra v - KI "Daj bo smrt slovenskega njinistra dr. Kulovca, je kot žrtev zvezrinskega napada Nemcev na Beo¬ grad-, padel na današnji dan, poplačano z vstajenjem složnih Srbov, Hrvatov in Slovencev". (Is govora 'Slovenskega častnika v londonskem radiu 6.apr2L942) USTRHLITVS, POŽIGI, PUSTOŠENJI zan _ more NihajlovičaN Blati . letakih, nagnala ra je kot tz dajalca, (izraz "izdajalec 1 ' 'je 09 posebno priljubljen), obso lila ha smrt njega 'in vsake m ki bi z njim simpatiziral.Cn peto-, ampak Vi pa ne po- ampak tudi. V - Ponovno po I ze 3koraj ni veo i često-rkoionec ! - « 0 j služamo samo C 7 , kvo. In.Moskva? I s • t * V se je delek hribu nad vasjo Lipoglav (občina Dobrunje) v zadnjih mesecih večkrat pojavil manjši od- partizanov. Prebivalcem so zagrozili, da če jim ne dajo živeža in žnjimi ne sodelujejo, da bo¬ do toliko Časa streljali okoli vasi, da pridejo Italijani, ki bodo zažgali vas. Revščina, in miro¬ ljubnost dobrih ljudi ni mogla ugoditi grožnjam 'ko- * ^eT "Štirna" ' murnistov in tako so si nakopali drugo grozo: dne 24.marca so se pojavili italij.vojaki. Začeli so požigati, ropati in streljati. Gorele so kmetije v Up. Lipoglavu (3), Brezje (2), št.Pavel. Posebno hudo je pa bilo v Vel,Lipoglau- Vse prebivalce va¬ si so zaprli v kleti župnišča,in zagrozili, da bo¬ do župnišče podminirali in zažgali. Tri povsem dolžne domačine (Trontelj A-, obč -.odb, Predalič in cestar Zupančič Jak.) so na mestu ustrelili so vojaki popolnoma izropali, nato pa vse hiše gospodarska poslopja zažgali. V nekem hlevu je relo pet glav goveje živine.Domači župnik je tola¬ žil obupane in prestrašene farane,.nato pa stopil pred poveljnika: j/si prebivalci so nedolžni. Pus¬ tite jih v miru. Če se hočete nad kom maščevati,u- strelite mene, moje uboge ljudi pa pustite." Voja¬ ki so se mu nekaj časa posmehovali, po enodnevnem zaporu so pa vaščane vendar izpustili. ele po teh strašnih represalijah nad nedolžni- zdravi ja junaka in. borca za s ■'bodo Jugoslavije jugosl,vojne j ministra Miha jloviša. Poziva S vse svobodoljubne Jugoslovane, i da ga podpirajo!! - Kaj, če niso že Rusi postali izdajale: I petokolonci, bela garda! !- Go- isoodje "tovariši"; tu nekaj '■ T? J ne- M. Va n in ? c rr y C - . J 1 SEDAJ JU PA TUDI S KO* _ ■ PRAVILNO INECRMTRAN, Ha. sta bila Zupec in Kikelj res izia- i jalca v vojašnici. Škof preje i tega ni vedel, zato je rekel, i da sta nedolžna. Sedaj ga'je pa neki duhovnik šel informi- - To ,ie zadnja laž O q ’ o rat. - slovenskima narodnima mučence- V v mi vaščani so vojaki sli že preje pobegnili... iskat partizane, ki so pa q- n 'D - • .y V BEGUNJAH JE SPET KOSILA SMRT « 4. 'J* . 1 * r i* * J. \-yJ Dne 31-marca 1942 je zopet ugasnilo 29 sloven¬ skih življenj. Večina kot‘ talci radi usmrtitve 3 Slovencev, ki so jih ubili partizani. Imena nesreč¬ nih žrtev so sledeča (kraj, od kod so doma, v raz¬ glasu ni naveden): lipan Ivan, Zlate Ivan, Grum An dre j, Bajc Prane, Benčan Viktor, 'Hercog Jožef, Pfe i:'er Prane, Pojkar Anton. Tomazin Ivan, Ažman Mir¬ ko, Sušnik Ivan, Žnidar Iver. Zupan Peter, Čarman Slavko, Eržen Stefan, Brezar Karl. Benedičič Štef. Koblar Prane, Bizjak Prane, Aljančič Bogomir, Kuko vič Martin, Žirovnik Ivan, Poljanec Ivan, Seljak binirane.Nic n, de.Kar ve n! 3KALJANI 30. POŽGALI v občini I celimi je" i 6'8 stanc vanj s k ih hi. 932 gospodarskih poslopij ljudi je brez serehe, . JAVN A DELA.. Lani je bilo i 10 veliko"'javnih dol v pok j jini obljubljenih. Obljubi:' inih. Sedaj na pomlad jih bo gotovo spet mnogo. PARTIZANI 8 JLUMORILI dne 19. marca' "42 v" Do le 4 ji va s i občini nika p < o t r ok. Polhov , 1i , ] -j poseč liani Sar ja, o č e i: m SLOVENSKA LIG A PROT I BAN DI- TOM " TI M ORI lig EM je po “zadri ji} ( umorih ’ O 9 sp e t" i zdala ok 3. ic 'Slovenskemu narodi. ^osebno j zanimive je pismo(v srbščini) ugledne pa Srba. BREZ ZVEZE Z ZAVEZNICI je c- borožen nastop vselej obse. . na zlom. Taki upori s? zaderi jo s krvjo in požari, katerih strašno breme mora prenašati celotno prebivalatvo. (Iz por očila gen.Miha j lovi ca vlad v Londonu. Povzeli smo po slo venskem listu 'Pobratim, ki¬ je prinesel izčrpnejše Ki - lovičevo poročilo.) OP na uho • Vaša morilca,!: sta 28. Tli ."ob 6 . zve o • ho te 1 ~r 1 ... .Lucijan, Dolanc Pilip, Jereb Jože, Cebelnik Emil, j Rozman Ivan. O 3 PROZORNE LAŽI lovenskima mučencema • # i n Kiklju je znano, da sta ak a J Vsej slovenski javnosti lemika Zupec in Kikelj padla kot N rtev komunistič¬ nih zločinov. Da bi ocuvala obstoj slov.univerze ter rešila pregnanstva preko 600.gorenjskih in Sta j