leto IX.
V.béb.
Dunai, dne 4. septembra 1929
Št. 36.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
.KOROŠKI SLOVENEC*
Klagenfurt, Viktringer-Rlng 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 28.
Ust
sa politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100'—
Pozamezna številka 10 grošev.
Peti manjšinski kongres.
Vsled pretrganih pogajanj za našo kulturno avtonomijo, v katerih so nemške stranke odklonile, da bi koroški Slovenci sami prevzeli vso manjšinsko šolstvo, sta naša poslanca res-no premišljevala, ali naj se še udeležita kongresa in sta te svoje pomisleke izrazila rnero-<lajnim krogom. Številni osebni in pismeni stiki, <k> katerih je prišlo zadnji teden pred kongre-s»m, so pa pokazali, kako velika važnost se Polaga tudi v manjšinskih krogih na to, da se vprašanje naše avtonomije ne pokoplje. Znano io gotovo bralcem, da je misel rešitve manjšinskega vprašanja na podlagi kulturne avtonomije prišla od Nemcev. Zato ravno Nemci p<> legajo največjo važnost na to, naj Nemci najprej pokažejo, kako naj izgleda avtonomija, ki jamči ohranitev in razvoj manjšine. Pogajanja Pri nas so pa pokazala, da bi pomenila avtono-fitiia, kakor jo nam hočejo dati naše nemške stranke, razcepitev in s tem smrt manjšine. To so Nemci uvideli in zato so polagali veliko važnost na to, da se ne pretrgajo vse niti, ampak se skuša še najprej priti do zadovoljivega
zaključka.
Da pokažeta naša poslanca svojo nadaljno Pripravljenost, sta pristala, da se kongresa ude-iežita.
Kongres sam je pokazal, da je naše stališče Popolnoma pravilno. Če se za eno manjšino u-Oelje avtonomija, tedaj naj avtonomija ne bo zaj pristaše ene stranke, ampak za celo manjšo, tedaj naj tudi avtonomna šola ne bo za Otroke ene stranke, ampak za vse otroke, ki lovore slovenski materni jezik.
Kongres je bil številno obiskan. Zastopani Sp bili iz Avstrije Čehi, Hrvati in Slovenci ; iz pOmunije Bolgari, Nemci, Rusi, Ukrajinci, Ogri m Judi; iz Jugoslavije Nemci in Ogri, iz Bolga-!% Judi; iz Ogrske Nemci; iz Italije Slovenci; Jz ČehosJovaške Nemci, Judi, Ogri in Rusi; iz folijske Nemci, Rusi, Ukrajinci, Litavci in Judi ; !z Estonske Nemci in Rusi; iz Letvanske Nemci jn Judi; iz Francoske Baski, iz Španije Kata-'°nci in iz Angleške zastopnik waleškega ljudstva, ki je imel kratko, a posebno za nas ko-roške Slovence zanimivo poročilo, kako so Angleži rešili manjšinsko vprašanje. Zastopane Pa spet niso bile manjšine iz Nemčije, to so Poljaki, lužiški Srbi in Danci, in sicer zato ne, Ur še kongres ni sprejel Frizov iz Nemčije kot olane. Naštel sem vse te zastopnike, da vidite, v kolikih državah živijo manjšine in zahtevajo Pravico do življenja, kakor ga zahtevamo mi.
te manjšine štejejo 35 do 40 milijonov ljudi, to je šestkrat toliko kakor ima Avstrija prebiL valcev, in ker živijo te manjšine v skoro vseh pVropskih državah, se vidi, kako veliko vlogo 'ahko igrajo, če so združene.
To uvidevajo vedno bolj tudi razne vlade ln se zato vsako leto bolj pečajo z rešitvijo Manjšinskega vprašanja. Opazuje se to najbolj Pri zasedanjih Društva narodov. Prva leta po ^°ini se nobena vlada ni zmenila za manjšine. P^aj se pa vsako leto bolj pečajo s tem vprašujem in soi letos že na tem, da se pri Društvu 'la rodo v ustanovi poseben urad, ki se bo pečal štno z manjšinskim vprašanjem in pripravljal P°t do take rešitve, da bodo -manjšine enakovredne z večinami in da tako odpravijo vsaj to ajvečjo nevarnost novih vojn.
. Ker dosedaj pri Društvu narodov niso possali tudi manjšin, ampak samo zastopnike zato je letos kongres polagal največjo .j nost na to, da zahteva tudi manjšinam tak Ostop, da se v skupnem delu doseže pomir-
janje med narodi sploh in pomirjenje med narodi, ki žive v mejah posameznih držav.
Važnost našega vprašanja v okviru tako številnih vprašanj se je pokazala v tem, da je predsednik kongresa že v otvoritvenem govoru, ko je govoril o napredku manjšinskega vprašanja tekom zadnjega leta, posebej o- j menjal našo avtonomijo z besedami, ki so takoj ! pokazale, koliko je kongresu na tem ležeče, da pred celim svetom povdari, da nimajo pravice ! do življenja samo velike in močne manjšine, j ampak tudi oslabljene, kakor je naša. Vsaj smo j po plebiscitu zgubili vse uradnike, učitelje, toliko duhovnikov in več drugih ran, ki jih bosta ; edino čas in zdravje našega naroda zacelila. , Izvajal je g. dr. Vilfan sledeče: Vprašanje koroške kulturne avtonomije je prišlo do mrtve točke. Tu se gre za globokejši problem (vprašanje), namreč za problem pravice do življenja slabih. To vprašanje se je pri socialni oskrbi že davno rešilo. Sedaj nastane vprašanje, kako daleč ima tudi v življenju narodov slabi pravico do upoštevanja svojega obstoja, do podpore svojega obstoja. Manjšina je vedno več ali mani odvisna od dobre volje večine. — Iz teh besed so takoj vsi zastopniki razumeli, da manjka pri rešitvi našega vprašanja edino dobre volje pri naši večini, pri tisti večini, ki je s takim povdarkom razglašala 1927 po svetu velikodušnost večine na Koroškem napram manjšini. Ali naj svet sedaj izve, da ravno pri isti večini ni dobre volje, da je ta večina kriva zastoja pogajanj? Velikodušnost je pač le bila na naši strani, ko smo ob zastoju pogajanj samo kratko popravili netočnosti nemških poročil in nič več. Vsled te izjave predsednika se je zanimanje za naša zastopnika še bolj povečalo posebno od strani žurnalistov, ki so hoteli vedeti natančnejših poročil, pri čemur so pa ti mogli zapaziti, da nočeta težkega položaja še bolj o-težkočiti in da še vedno upata na zadovoljivo rešitev, o čemur so so četrti dan, ko se je naše vprašanje obravnalo v ožjem krogu, zastopniki lahko prepričali. Ali je ta obzirnost bila na pravem mestu, to bo pokazala bližnja bodočnost.
Važen uspeh kongresa je bila ustanovitev društva manjšinskih žurnalistov (časnikarjev), ki je izvolila Slovenca dr. Besednjaka za svojega predsednika.
Cel potek kongresa je pokazal, da se manjšine vedno bolj zavedajo svoje moči, ki jim bo priborila, kar za svoj obstoj potrebujejo, četudi ne kar čez noč, ampak polagoma, kakor tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu.
Pridelek žila.
Na nekem zadružnem shodu je nedavno govoril bivši poljedelski minister Fodermaier o položaju kmetov, ki pridelujejo žito, in o načrtih neke pomoči. Žitne cene vso leto padajo, in ko cena pada, nihče ne more kupiti več, nego za trenotek potrebuje:	tako
kmet ali zadruga tudi po nizki ceni, ki je zaznamo-vana v poročilu, ne morejo spraviti blaga iz rok.
Pšenična cena je bila: 1. julija 1928 S 42.50, 14. avgusta 1928 S 38.75, 1. jan. 1929 S 34.25, 26. junija 1929 S 32.75, 13. avgusta 1929 S 34.—.
Avgusta meseca se je poročalo, da žetev letos ni nikakor tako obilna, kakor se je doslej poročalo. Zato se je cena nekoliko dvignila. Da cene niso padelle še huje, se je zahvaliti samo mnogim zadružnim skladiščem, ki so vsled tega izgubljala.
Rž je bila vredna 1. julija 1928 S 42.50, 13. avgusta 1929 S 28.25.
Takšna cena se je beležila sicer samo na borzi. Kdor je hotel kaj prodati, je moral popustiti še 2—3 S. Cena pa že pada od leta 1925 sem:
1925	1926	1927	1928	1929
pšenica	. S	46.80	41.20	40.86	39.47	32.79
rž.......... 40.25	28.04	37.89	37.39	27.38
Z letošnjo ceno se ne krijejo stroški pridelave. Nižjeavstrijskikmetijski računski urad je izračunal:
L 1929. stane kmeta meterski stot pšenice S 41.54, prodajal se je pa po S 34.—! Kmet je torej imel pri vsakem stotu izgube S 7.50. Še grše je bilo z ržjo: Produkcijski stroški znašajo letos S 37.70, cena pa je S 28.25, tako da kmet izgubi pri vsakem centu 3 9.35.
Do zdaj je kmet samo tožil in ljudje mu niso verjeli, zdaj pa smo tako daleč, da izračunamo kakor trgovec zaslužek ali izgubo; zdaj vidimo kako kmet rvavi in dvigniti moramo svoj glas, da se naj kmeta ne pusti naprej propadati!
Razlog padanja cen je prevelika produkcija v Ameriki, kjer farmarji orjejo z modernimi stroji, kjer je svet bolj rodoviten, in je vreme bolj ugodno, kjer pa tudi farmar že propada, ko mu svet ne plačuje več kakor bi zaslužil. Morebiti je kriva tudi špekulacija na borzah. Pri pšenici se mora očitati tudi domačemu konzumu, da mu domača moka ni več dosti bela in da vsak berač hoče in kupuje za kuho samo še najfinejšo, dvakrat 00, tujo moko; domače pšenice pa ni spraviti v denar.
Evropske države so spoznale, kako je treba kmeta braniti s carino: Italija varuje kmeta s carino 14 zlatih lir. Francoska s carino 50 frankov, Romunija 160 lei, Španija se pripravlja prepovedati uvažanje moke. Poljska je uvoz moke že lani prepovedala, Norvežka in Švica imasta žitni monopol. Nemčija brani pšenico s carino 6.50 mark, rž s 6 markami, in marca 1930 se ta carina zviša na 8.50 oz. 7.50 mark. Vrhutega Nemčija svoje mlinarje sili, da morajo 30—40% mleti domačega žita.
V Avsstriji do 1. 1924. sploh za žito ni bilo nobene carine. L. 1927. se je sklenila carina 4 zlatih kron, proti Ogrski samo 2 zlati kroni, doplačilo za moko 3 krone, tako da se moka brani s 5 kronami. Ta carina je brezpomembna. Tudi Nemčija ima delavce in več jih je kakor pri nas, a bolje ve in zna ceniti svoje kmete in pridelovanje kruha. K temu pride, da se ogrski izvozniki od vlade podpirajo z izvoznimi premijami, oziroma popustom železniške voznine. Tako pride, da je ogrska moka v Ogrski veliko dražja kakor pri nas. Jasno je, da se pridelavanje žita v takšnih razmerah v Avstriji ne more nadaljevati.
Kako pa se naj tedaj pomaga? Druge države varujejo svojo produkcijo s primerno carino. Vse druge, torej mora biti v tem neka pot. Človek bi mislil, napravimo še mi višjo carino. A carinska pogodba teče z Jugoslavijo do 30. junija 1. 1931. in tako z Ogrsko, ter se zdaj ne pusti prenarediti. Švica je imela do minulega leta žitni monopol, tako da je država prevzemala od kmetov pridelek, kar se ga je ponudilo, in država je uvažala žito ter ga je prodajala po primerni ceni, ki je izenačevala, kar se je domačega blaga dražje plačevalo. Zdaj je Švica monopol sicer opustila ali kmetom jamči tri leta naprej gotovo ceno in si te stroške dobiva z nekim davkom, ki se plačuje od uvoza. To je menda v Švici lahko mogoče, ker se tam doma prideluje samo 20% krušnega žita, v Avstriji se ga pridela 80% in bi tu bilo doplačevanje kmetom neprimerno višje. Vsekako mislijo strokovnjaki, da bi bilo mogoče krizi odpomoči s slično ureditvijo uvoza. Po polomu kmetje seve niso bili za noben monopol, ker ga pri tedanji ceni žita tudi ni bilo treba. A zdaj so se razmere na svetu tako spremenile, da bo resno treba premisliti vprašanje prisilne ureditve uvažanja žita. Samo da se bo moralo pri tem dati kmetu
primernega upliva in bi se ne smelo nameščati preveč uradnikov. Priporoča se, da se uvedejo uvozni listki in bo samo tisti smel uvažati, ki ima listek, in samo toliko, kakor pove in dovoli listek. Potem se priporoča mlinarjem ali prekupcem, ki izvažajo moko, dovoliti, da odgovarjajočo množino žita brez carine uvažajo. Tako bi se dala izkoristiti včasi kaka konjunktura in bi se vidno poživil promet. Trenotno se priporoča naložiti na moko nekaj davka in s tem dajati nagrade kmetom, ki sejejo in pridelujejo žito tudi še pri sedanjih nizkih cenah. Predlaga se, da bi se na moko naložil davek šest grošev, kar bi se lahko takoj zgodilo, ko je cena moke zadnji čas padla za 30 grošev.
Pridelovanje žita je temelj kmetskega gospodarstva v ravnini: Ako se kmet prisili, rediti živino, izgubili bi gorjanski kmetje odjemalce živine, ki jo redijo. Gospodarstvo ne sme mirno gledati, kako zapade siromaštvu cela tretjina ljudstva, kako zapade siromaštvu tisti, ki je najboljši odjemalec industriji in obrti. Zato je nujno treba potrebno ukreniti, in ko so pred par leti socijalni demokratje sami priporočali državni monopol za žito, menda zdaj ne bodo preveč nasproti, ko se nekako hoče izvesti njihov predlog. V interesu kmeta pa bo, da se monopol napravi samo za čas krize, ko se razmere ublaže, naj prisilno gospodarstvo z žitom zopet neha.
Ml POLITIČNI PREGLED j
Sprememba ustavé. Pretekle dni je imel Landbund v Nemški Bistrici svoje letno zborovanje. Na tem zboru je stranka ponovno razvila svoj program in podčrtala zahtevo poi spremembi ustave. Državni predsednik imej dale-kosežna pooblastila in take pravice, da more izvrševati državne in upravne posle tudi v slučaju, če odpove parlamentarizem. Politični parlament je treba nadomestiti z gospodarskim (stanovskim), a istočasno naj se odpravi zvezni svet, izkušnje z zveznim svetom pa naj se uporabijo drugače. Takojšnja umna ureditev med zvezo, deželo in Dunajem. Takojšnja depolitizacija redne vojske z odpravo pravice vojakov, da morejo voliti in biti izvoljeni. Izpopolnitev orožništva in policije, da bo gibčno o-rožje v rokah oblasti za vzdrževanje reda in mira v državi. Očiščenje upravnega in ustavnega sodišča od politikov. Izprememba ustave, da se preprečijo kvarne posledice proporca pri sestavi deželnih vlad in občinskih odborov. Izpopolnitev dosedanje zemljiščke reforme v prilog kmetovalca. Razbremenitev gospodarstva s preustrojem socijalne zakonodaje ter vsestranska štednja v državnem gospodarstvu. Najznačilnejši je bil na tem zborovanju govor podkanclerja Schumyja, ki se je dotaknil tudi vprašanja Hoimwehra. Izjavil je, da mora ljubimkanje z meščansko vojno prenehati. Avstrijci ne smejo pozabiti, da jih od vseh strani obdaja inozemstvo in da niso v zavidljivem gospodarskem položaju. Zato morajo stremeti za pozitivnim delom in za tem, da prodre volja meščanske kmečke večine. Sele, kadar bi bila izčrpana vsa mirovna in parlamentarna sredstva in bi se pokazalo, da bi bili vsi poizkusi za zmago večine zaman, bi se smele uporabiti druge metode, ne da bi se pri tem prelivala kri. — Angleški list „Daily Telegraph" ve povedati, da je del hajmverovcev za jugoslovansko, del njih pa za. italijansko orientacijo. Dr. Steid-le in Mataja sta za zvezo z Jugoslavijo, dočim je dr. Pfriemer za zvezo z Italijo.
Avstrija. V Brucku ob Muri se je stalno nastanilo 300 mož graškega gorskega polka. — Podkancler Schumy je izjavil zastopnikom lieimwehra in Heimatschutza, da vlada v bodoče ne bo več trpela možnosti spopadov med nasprotnimi skupinami. — Pretekli teden se je izvršila policijska hišna preiskava v nekem soc. prostoru v Floridsdorfu. Pri tej priliki je policija našla veliko število revolverjev, pendrekov in volovskih žil. — Pol. predsednik Schober je izjavil, da garantira za varnost in mir v deželi. — Končno se je izjavila tudi „Reichspost“ proti puču. .
Reparacijska konferenca. Pa je le prišlo po dolgih ostrih razpravah v zadnjem trenutku do poravnave. Angležem se je moralo dovoliti 75% njihovih zahtev. Upniške države bodo v osvirju Youngovega načrta preskrbele za Anglijo dodatno vsoto letnih 40 milijonov, od katerih izvira 36 milijonov iz glavnic v obliki odplačil, za katere jamčijo upniške države. K temu pride še letnih 42 milijonov mark, ki, se bodo dobile z novo ureditvijo letnih zneskov iz ne-
zavarovanega dela nemških odplačil, toda ne da bi se skupni znesek odplačil zvišal. Te vsote se imajo izračunati tako, da ostane po končanem obrestovanju Dawesovega posojila ostanek nezavarovanih odplačil kot stalna letna vsota. Tako bo Anglija v celoti prejela 96 milijonov iz nezavarovanih rednih letnih obrokov. Dalje se je tudi določilo, da bodo italijanske državne železnice kupovale na leto 1 milijon ton angleškega premoga, in sicer tri leta na prostem trgu po najugodnejši angleški izvozni ceni. Nemčija je na to pristala. Dosegel se je tudi sporazum glede izpraznitve Porenja. Anglija in Belgija pričneta izpraznjevati že v septembru, Francija pa po sprejetju Youngovega načrta s strani Nemčije in Francije. Glede zasedbenih stroškov se je sklenilo, da se ustanovi skupna blagajna, v katero prispeva Nemčija enkratno 30 milijonov. Francija izprazni Porenje najkasneje do 30. junija 1930. Angleži so z uspehom izredno zadovoljni in hvalijo Snowdena kot naivečjega državnika. Listi povdarjajo, da je haaški sporazum očividno največ, kar je bilo mogoče doseči. Sedaj se bodo sestavili organizacijski odbori in pododbori, ki se bodo bavili z nadaljnimi posledicami tega načrta. Izdelovanje poročila o praktični izvedbi načrta in organizaciji reparacijske banke bo trajalo najmanj en mesec. Finančna komisija je sklenila, da se izvoli posebna komisija, ki bo reševala reparacijska vprašanja Avstrije, Madžarske in Bolgarske. Vlade so bile pozvane, da pošljejo svoje pooblaščence.
Boji med Arabci in Židi v Palestini. Med
Arabci in Židi v Jerusalemu vlada že dalj časa napeto stanje in je prišlo že parkrat do spopadov. Zadnji spopadi pa so zavzeli že prevelik obseg. Četudi so se Židi varovali stikov z arabskimi someščani, so Arabci izkoristili nečuječ-nost oblasti ter vdrli v židovski okraj. Arabci so pretepavali Žide z volovskimi žilami, poleni, palicami in jih obmetavali s kamenjem. Policija je komaj vpostavila red. Angleži so poslali v Jeruzalem vojaštvo z oklepnimi avtomobili, topovi in letali, odplulo pa je tudi več bojnih ladij z Malte. Nad Jeruzalemom je proglašeno obsedno stanje in cenzura za vse brzojavke. Ko je prišlo vojaštvo, so se od drugod došle arabske tolpe takoj umaknile iz Jeruzalema ter pričele moriti in ropati po židovskih naselbinah. Posebno usoden je bil napad na Hebron, kjer se nahaja glasovita rabinska šola. Ubitih je bilo 50 učencev te šole, med njimi 12 Američanov, 30 Američanov pa je bilo ranjenih. Vsled tega je ameriška vlada vložila protest proti neza-
II	PODLISTEK
Potnik.
Hladen veter brije potniku v obraz, ko se ozira skozi okno vlaka, ki vozi v njegov rodni kraj. AH je to karanje ali je to pozdrav domačega kraja, ki ga pošilja potniku naproti? A on prevzet veselja ob povratku v očetovo hišo, nima časa misliti na opomine, ki mu hladijo vroč obraz in kodrajo lase. Njegovo oko zre vznemirjeno skozi drevje; zre po stolpu domače cerkvice, ki mu je poslal zadnji pozdrav, ko se je poslavljal kot fant od svojih znancev, da si poišče boljšega kruha v tujini. Naenkrat obstane njegov begajoči pogled in njegovo oko zre mirno in nekako žalostno v dolinico, ki se imenuje Rožna.
Nekaj časa stoji in zre kot zamaknjen.; Oko se mu zasveti in velike, vroče solze mu pričnejo polzeti po licu. Pogleda okoli sebe; nobenega znanca ne vidi, nobenega gorkega, prijateljskega pozdrava ne čuti. Gotovo ga ima vsak za tujca, čeravno je tekla njegova zibelka v slovenski vasici, kier mu je prepevala mamica slovensko uspavanko. Veselje, ki ga je čutil doslej, se je spremenilo v tužnost.
Zamisli se v svoja detinska leta, na svojo drago mamico, ki ga je prepričevala, da je najti tolažbo edinole doma med svojimi in ne med prijatelji. Obraz se mu zopet razjasni, ker združil je vse svoje misli in želje na eno osebo, ki ga bo gotovo razumela, to je svojo mamico. Pri njej bo našel tolažbo in novega poguma za bodočnost, ki se mu zdi temna in obupna. Le ona mu mora vdahniti sile, da doseže cilj, za katerim hrepeni njegovo srce. Hitreje nego je mislil, se je znašel na domačem kolodvoru. „Vse izstopiti!“ zasliši glas sprevodnika. Z deljenimi
dostnemu varstvu ameriških državljanov in zahtevala primerno varstvo za ameriške Žide v | Palestini. Židovsko vas Hartuv so Arabci zažgali, v bližini Bab Hamud so poboji zahtevali 110 mrtvih. Nemiri so se raztegnili na celo Palestino in Arabci napadajo raztresena selišča judov. V Jeruzalemu vzdržujejo red ohlapni avtomobili, ki so uspešno nastopili tudi ženade-žell. Uradno se objavlja, da je bilo do 27. avg. 69 Židov ubitih in 153 ranjenih, 18 mohamedan-cev ubitih in 62 ranjenih, 3 kristjani ubiti in 16 ranjenih. V New Yorku so uprizorili tamošnjl Židje velike demonstracije In zahtevali, da naj poseže v varstvo svojih državljanov tudi Amerika vmes. Velike demonstracije so bile tudi v Varšavi, kjer je morala policija zastražiti angleško in francosko poslaništvo in zunanje ministrstvo. Brez dvoma je, da se bo Angležem, ko ojačijo svoje tamošnje maloštevilne čete, posrečilo udušiti upor popolnoma. Arabci se zagovarjajo, da so spopadi nepreprečljiva posledica napadalne politike Židov, posledica ljubosumja in bojazni. Židi postajajo vedno bolj objestni in predrzni v svojih zahtevah. Severni del dežele imajo v rokah že Arabci, ki dobivajo ojačenja od Sirijcev in Druzov, ki hočejo pomagati svojim sovernikom. Teh je prišlo kljub strogo zaprti meji okrog 2000. Ponoven napad na Jeruzalem je bil odbit, po deželi pai se klanje Židov nadaljuje. Angleži neprenehoma izkrcavajo nove čete in ustrelijo vsakega Arabca, ki ga vjamejo živega. Vseh mrtvih bo doslej gotovo preko 500 in ranjenih precej nad 1000.
I DOMAČE NOVICE 1
Dr. Franc Reinprecht mrtev. Bolehal je že dalj časa na srčni napaki. Da bi si jo izlečil, je odšel na letovišče v Baden pri Dunaju in tam ga je doletala 30. avgusta zvečer smrt v starosti 43 let. Rojen je bil v Leobnu kot sin železničarja. Že med gimnazijskimi študijami je na sebi preizkusil položaj revnega študenta. V tem času je ustanovil dijaško društvo „Ka-ranthania“. Doktorjem prava je promoviral leta 1914 na Dunaju. Po vojni ga je kršč. soc. stranka poslala v deželni zbor, v katerem je bil v raznih položajih do svoje prerane smrti. Poleg tega je bil član deželnega šolskega sveta, zvezni svetnik hipotekarne banke in celovškega občinskega sveta itd. Kot načelnik kršč. soc. stranke je isto nanovo organiziral. Izguba dr. Reinprechta, moža z obširnim znanjem, je za kršč. soc. stranko na Koroškem zelo hud udarec.
čustvi izstopi. Koraka skozi vrsto ljudi, ki se objemajo in pozdravljajo. Njegovo oko pa išče obraz, ki naj bi tudi njega smehljaje sprejel. Ai zaman gleda, čaka in išče. Tiho in žalostno ko-1 raka po isti poti, po kateri ga je vodila trda. žulieva roka očetova, ko je delal pri kmetih na polju. Kako srečnega bi se čutil, ko bi ga zopet zgrabile tiste zdelane roke in ga varovale, če bi mu pretila nesreča.
Kamen, nad katerim se je soodtaknil, ga je šele predramil iz zatopljenosti. Začudeno le obstal pred leseno kajžico, čisto razpadlo iu porušeno. Zadnje, kar je še ostalo med lesenimi kupom, je kamnita peč, ki stoji ponosno, kot da bi hotela pripovedovati: „Očka in mamicaI že spita mirno večno spanje in jaz ti moram izročiti zadnje pozdrave.“ Potnik sede k nje.1! in najde le par besedic:
Tu so me zibali, mamica moja, in prepevali ha-ji-ha-jo.
Za njega ni več doma, on ne najde več to- ^ lažbe v lepi dolini rožic. Samo ena pot mu ie| sedaj še odkazana, ki jo mora prehoditi, in ta a vodi na pokopališče. Samo tam mori najti, kar išče, samo tam more biti potolažen0 njegovo bolno srce, srce brezdomca.
Že pri vratih na pokopališče se mu zablesti j nasproti hribček, ki je obdan z lepimi rdečim1 rožicami, poleg njega pa grob, obdan z zelen0 travo. Le par travnih rožic cveti na njem, ki se same vsejale. Majhen križ, ki nosi ime P0.' čivajočega, stoji že napol porušen kot čuva)' Potnik zdrsne na tla, njegove moči so ga; zapustile: zaman je klicanje, zaman so prošni6, zakaj iz groba ni odgovora. In zopet čuje tajim stveno šepetanje istega vetra, ki ga je pozdrav| Ijal ob povratku v domovino, žalostno melodij0' Zdaj vse minuvo je, nič več pev ne bom, saj ni več moj' ljubi dragi dom. L. K-
Podljubelj. (Začetek jesenske sezone našega društva.) V nedeljo, dne 15. t. m. se vrši v Delavskem domu v Podljubelju otvoritveni sestaneg našega izobraževalnega društva, pri katerem sodelujejo tamburaši in pevci. Govori zvezin tajnik. Pričetek ob dveh popoldne.
Šmihel pri Pliberku. (Škof dr. Rožman med nami.) Izredno slavnost smo doživeli dne 28. avgusta. Sestali so se namreč pri našemu vrlemu in gostoljubnemu g. župniku Josipu Vintarju vsi gg. duhovniki, ki so v naši farni cerkvi kedaj peli novo sv. mašo. Vseh skupaj i*h je primiciralo 10, od teh se jih je udeležilo te slavnosti 9, deseti g. Alojzij Mlinar deluje v Canadi, in seveda ni mogel priti. Njih imena so: častni kanonik in dekan v Trbižu, Valentin Kraut, gg. župniki: France Uranšek iz Žvabe-ka, Alojzij Vauti iz Sel, Joso Rudi iz Galicije, Andrej Sadjak iz Sv. Lenarta pri Sedmih studencih, gg. kaplani: Tone Mlinar iz Zlatarja v zagrebški nadškofiji, Ignacij Malej iz Jarenine *n Miloš Carf iz Sv. Marjete niže Ptuja, in dika celega sestanka: naš ljubi domačin presvetli Sospod pomožni škof ljubljanski, dr. Gregorij Rožman, ki je imel tudi krasno pridigo in ponti-hkalno mašo. Počastili so to slavnost še čč. gg. Prošt Andrej Truppe iz Dobrle vasi, dekan Hribar izPliberka s svojim kaplanom dr.Zeich-flpm, župnika Hornbok iz Mežice in Hojnik iz koprivne in Wòlfl iz Vogrč, nadalje gg. bivši kaplani šmihelski: Boštjančič, Gril, Zulechner in sedanji pomočnik Wutte ter novomašmk Kuchling. V krasno okinčani cerkvi, kot znajo to samo šmihelska dekleta, se je zbralo ljudstva kot na kako primicijo, akoravno je čakalo na polju mnogo dela. V čast škofu — domačinu in duhovnikom so postavile spretne roke kar 4 lepih slavolokov: 2 v vaisi in 2 ob cesti, ki pelje od kolodvora. Na predvečer sta priredila pevsko društvo in požarna bramba Podoknico in bakljado. Na slavnostni dan pa so Pred župniščem pozdravili posebno presvetlega škofa Marijina družba, otroški vrtec, tretji red in druge verske organizacije. Bil je to dan najslajšega veselja, ki je obujal marsiktere spomine iz preteklih dni! Govori se, da se bo v 3 letih, ko bosta obhajala 251etnico dva imenitna gospoda, namreč presvetli škof dr. Rož-ntan petindvajsetletnico svojega mašništva, in domači župnik petindvasetletnico kot dušni Pastir šmihelske fare, zopet vršil tak sestanek. Hal Bog, da bi ga doživeli vsi!
Radiše. (Občinsko gospodarstvo.) Že enkrat se je pisalo v našem listu, da so Radiše kraljestvo zase. Pa so tudi res kraljestvo. Že Rta in leta ie vladal tu kralj — župan. Navdihi se je s časom županskega stoica in ga odstopil mlajšemu. Od tega časa naprej imamo Pa celo dva kralja v radiškem kraljestvu. Je Pač tako kot pri kakem posestvu: ko je stari nče že zdelan, dobi hišo sin, a s tem ni rečeno, da je potem že sam svoj gospodar, zakaj stari *)če je mlademu še vedno neobhodno potreben. Bn mu mora mnogokrat pomagati in nasveto-vati marsikaj. Ravno tako je v našem kraljestvu. Stari župan je sicer oddal svoj naslov Jplademu, a pisarno je obdržal pri sebi. Če mladi ne ve iz zadrege, koj mu je njegov prednik 2 dobrim nasvetom ob strani. Pa se še dobro razumeta naša dva kralja. Nikoli se ne skregata. Vladata pa čisto sama. Občinski volilci s° sicer izvolili 10 odbomikov, ki naj bi zasto-Pali vse prebivalstvo; a kaj se zmeni kralj za svoje ministre? Še na mar mu ne pride, da bi P h vprašal za svet. Da pa ne boste mislili, da Pj to zlagano, hočemo povedati tole dejstvo: vtd velike noči naprej ni bilo v občini Radiše Pobene odborove seje! Danes je 28. avgust. To-fG ni že toliko mesecev nobene seje, kolikor je prstov na roki. Prosimo, g. župan, seštejte hh in videli boste, da jih je pet ! To je skoro pol lva! Zato se tudi ni čuditi, ako so odborniki že cisto pozabili, zakaj so bili pravzaprav izvolje-d‘- Naša skromna želja bi zato bila, da bi g. žu-Pan v kratkem času sklical kako odborovo Go, da bi mu mogli tudi odborniki nasvetovati jaJ dobrega. Mnenja smo namreč, da stuhta eset glav več modrega nego samo ena ali dve. ^•cer pa tudi nismo več v monarhiji, temveč v epubliki, in v republiki ne vlada samo eden h Pa dva, temveč vse ljudstvo, oziroma vsi lego vi zastopniki. Pa brez zamere, saj krivda 1 'na naši strani!
. Brdo pri Šmohorju. (Pismo od žile.) Skoro n novega leta sem smo bili brez dušnega paria, pa smo vendar v župniji, ki šteje 1000
duš. In imamo staro krasno gotično farno cerkev, da se lahko ponašamo z njovJn zraven še štiri podružnice in tri kapele. Poleg tega imamo svojo farno cerkev z električnimi lučicami tako razsvetljeno, da se čudi vsak, ki stopi v njo, posebno pri svitnah ali k polnočnici, zamaknjenega v sedma nebesa. Pa smo res težko čakali na novega župnika. Mislili smo si, da ga nam dajo vsaj že v postnem času, ko je treba skopati, oprati in onstiti vse krščanske duše. Minula pa je tudi velika noč in binkošti. Rekli smo si, seveda skrivaj, da so na nas Slovence že popolnoma pozabili. Pa kdo bi jim tega tudi zameril? Saj nas koroških Slovencev nikjer ne najdeš več. V nobenem uradu, v nobenem aktu, v nobenem okrajnem glavarstvu, tudi ne več v šematizmu. Morebiti so hoteli dokazati, da znajo shajati koroški Slovenci tudi Čisto lahko z nemškim dušnim oskrbnikom. Bil pa je ravno tudi čas, ko so bile pozvane krajne šolske oblasti, da naj zahtevajo nemški krščanski nauk na vseh utrakvističnih šolah, in — tihotapci se bojijo vsakega „žandarma“. No, 8. avgust pa je vse poravnal in vse razveselil. Došel je tako težko pričakovani in tako zaželjeni naš novi dušni pastir čg. Janezi Ebner. Slovesno smo ga inštalirali. Prišel je k nam iz Železne Kaple, iz slavnega kotla tam notri za divjim Obirjem, sem k nam na žilo, v fletno župnijo Brdo, ki čuva še daleč zadi za starim Dobračem, ki doni nemškim ušesom neprijetno in so ga prekrstili v „Villacher Alpe“, našo ljubo slovensko govorico. Smo pa tudi ponosni na to, da smo na najskranejši točki slovanstva proti zahodu! Zakaj od Brde na Koroškem pa tja do Vladivostoka ob Tihem oceanu sega Slovanstvo! Pa smo vendar tako pohlevne dušice. In veseli nas, da je tudi naš novi župnik tako pohleven, ponižen in ljubezniv. Prav ponosni smo nanj. Pa tudi postava njegova: ve-
Sleckenpferd-Lllienmilchshampoon :
Čudežna mehkoba, svilen blesk in skrivnosten vonj las so uspehi tega idealnega sredstva za negovanje dečje glavice.	57
lik, pokonci zravnan in z orlovskim nosom, kakor kancler Seipel. In pevec je, da mu ni enakega. Lahko si torej mislite, da smo pri slavnostnem obedu v veličastnem župnijskem dvorcu vsa dosedanja nasprotstva v občini fletno „poglihali“ in ,,po-ebnali“, da se izrazim po zilsko. Stari in mladi grof Kiihnberg, župan in nadučitelj, dekan in duhovščina,vsi smo si segli bratsko v roke. Zanimivo je tudi naključje, da je obhajal novi g. župnik ravno svoj edeninšestdeseti rojstni dan in šestintrideseto obletnico svoje primicije. Zato pa nagovorov, pozdravov in napitnic in „Živel“ in ,,Hoch“ in „Heil“- klicev kar ni hotelo biti ne konca ne kraja. Nazadnje je došel še fotograf in je nas sprejel na svojo ploščo v večen spomin. Najbolj pa nas je razveselila še izjava' novega župnika, da hoče bivati in delati med nami v znamenju miru, sprave in Kristusove ljubezni, dokler ga pusti nebeški Oče živeti. Srčno hvalo pa zasluži naš g. dekan, ki je oskrboval našo faro v najtežjem času. Obenem mu častitamo, da se mu je posrečilo, da imajo vse župnije njegove dekanije svojega lastnega dušnega pastirja, tudi Št. Pavel.
Šmihel pri Pliberku. (Zvon.) Kako lepo poje naš novi veliki zvon! Kakor bi zaigrala godba, tako se zdi človeku pri srcu, kadar zasliši njegov milodoneč glas. Dal Bog, da bi ga še mnogo let poslušali vsi oni, ki so se toliko trudili in toliko žrtvovali, da je prišel tako slovesno v svoj visoki dom, posebno pa njegovi botri Matevž in Marjeta Hafner, pd. Črnko na Bistrici. Le doni, zvon, po naši lepi slovenski dolini! Budi nas na delo, budi nas k molitvi!
Drobne koroške novice. Na podlagi odredbe deželnega glavarja od 5. avgusta morajo prispevati v fond za, regulacijo. Žile tudi naslednje občine: Radnja vas 1141, Drobolje 202,10, Mičice 2821,10, Brdo 4721,40, Goriče 1817,30, Št. Štefan na Žili 5248,20, Blače 1475,20, Smer-če 7901,80, Straja vas 6667,30, Bistrica na Žili 3087,10, Podklošter 15.322,70, Bekštanj 18.090,40, Marija na Žili 7375, Beljak 12.042,30 šilingov. — V Celovcu je zborovalo okrog 25. avgusta nemško in avstrijsko planinsko društvo, ki se je bavilo povečini z zadevami, kij se ga ne tičejo. Pravi sicer, da je nepolitično, a ker se je bavilo z glasovanjem, z osvobodilni-
mi boji, priklenitvijo in manjšinskim vprašanjem, tega nikakor ni mogoče verjeti. „Že je Jugoslavija zahtevala koroško zemljo, če pride do priklopitve. Neprestano se mora delati, da se utrdi in zavaruje nemštvo v tej obmejni de-želi.“ Ko so govorili o ponemčevaniu Koroške, so v isti sapi protestirali proti poitalijančevanju južne Tirolske. „V svetovni zgodovini se maščuje vse, kar ni moralno. Prišel bo zopet čas, v katerem bomo Nemci odkrito stisnili roko južnotirolskim bratom in sestram.11 Če dva isto delata, ni vedno isto, kaj ne? („Zdi se, da se je šlo tam bolj za narodno ščuvanje, nego za...“ „Freie Stimmen“.) — 24. avgusta so našteli na Koroškem 1147 podpiranih brezpo^ selnih. — Sejmi v mesecu septembru: 7. Borovlje, 16. Št. Janž na Mostiču in Čajna, 23. Št. Štefan na Žili, 24. Brdo pri Šmohorju, 28. Svinec, 30. Šmihel pri Pliberku in Rožek. — Slovenji Šmihel je dobil telefonko postajo. — V Globasnici, Bistrici pri Pliberku in Kazazah-Metlovi so se ustanovile podružnice Heimat-schutza. — Pri Beljaku je skočilo s tira 5 vagonov tovornega vlaka, v katerih so se prevažali konji. Ponesrečil se ni nihče. — Pri Lipi ob Vrbskem jezeru je zavozil motorni kolesar v kmečki voz, na katerem je vzadaj sedela Terezija Zitterer iz Domačal. Dobila je težke poškodbe in tudi oba na motornem kolesu sta bila oddana v bolnišnico. — 158 Kapelčanov je romalo 18. avgusta s 7 avtobusi preko Jezerskega sedla na Brezje. Romanje je poteklo brezhibno. — 9. t. m. se prične tretje letošnje porotno zasedanje. Za porotnike so bili med drugimi izžrebani: Huber Matija, rudar v.Zdezni Kapli, Bbhm Artur, tovarniški delavec na Reberci, Blatnik Franc v Vetrinju, Huss Hans v Svetni vasi, Reavčnik Johan, gostilničar v Hodišah, Wastl Martin, posestnik v Lovankah, Michelin Henrik, tovarniški uradnik na Reberci, Schellander Maks, lesni trgovec v Šmarjeti v Rožu, Smolnikar Jurij, posestnik v Voglah, Orel Josef, obč. tajnik v Železni Kapli, Kasti-nig Alojz, lončar v Rožeku in Wernig Severin, brivec v Velikovcu. — Djekše so dobile svoj telefon.
Hodiše. (Poroka.) V nedeljo, dne 18. avgusta je v Hodišah poročili g. dr. Joško Tischler, profesor na realni gimnaziji v Fiir-stenfeldu, doma iz Tinj gdč. Anico Podlipni-kovo iz Sovč na Žili. Skromna in vendar trenutku primerna je bila cela slovesnost. Poslanec in župnik g. Ivan Starc je posRrbel za dobro kuhinjo in lepo petje. Vse je izvrstno poteklo. Gostje so v napitnicah mlademu paru želeli vse najboljše in drugi, ki so bili navzoči, so gotovo obema iz srca govorili: Bilo srečno! Da, naj bi njima bila sreča mila!
Rožek. (Poroka.) 17. avgusta se je nabralo ljudstva v Rožeku kakor na največji praznik. Prišli so gledat slovesno poroko mlade princese Alojzije pl. Liechtenstein, hčerke princa Friderika pl. Liechtenstein, z Jožefom pl. Mil-ler-Aichholz iz Amerike. Poročil je oba domači župnik v svoji farni cerkvi, ki je bila za to prav okusno okrašena. Plemeniti gostje iz najvišjih krogov avstrijske in madžarske aristokracije so dali s svojim vernim obnašanjem pri poroki in sv. maši kar najboljši zgled. To je razveselilo naše verno ljudstvo, da tudi v visoko plemenitih krogih cerkev in njene obrede tako spoštuieio. Ženin in nevesta sta se že v soboto 17. avgusta popoldne odpeljala iz Vrbe preko Solnograda in Dunaja v Ameriko, kjer služi ženin pri angleški banki. Da bi bilo srečno!
Dolinčiče. (Smrt.) To je vas zase! Lepo leži, da je le kaj. In stara zavednost je v njej še doma. Le žal, da nesreče trkajo zaporedoma na hiše Dolinčičarjev. Ogenj in smrt uničujeta vsak po svoje. Po vseh hišah manjka že ali gospodar ali pa gospodinja. Sedaj je tudi še Urbančeva hiša osirotela. V starosti 51 let je umrl Jožef Košir, gospodar. Rak v obrazu je uničil njegove moči. Škoda je veselega, potrpežljivega, narodnozavednega moža, ki je stal vedno in vztrajno v naših prvih vrstah kot občinski odbornik ledinške občine. Pogreb je bil v sredo 21. avgusta ob ogromni udeležbi ljudstva. Slovenska požarna bramba iz Št. Jakoba je svojega dolgoletnega člana na vzgled-noveren način spremljala od doma in ga položila v prerani grob. Pa kako je zapel lepo šentjakobski moški zbor pri hiši, na grobu in v cerkvi, da je kar donelo! Vsi so rekli, da je bil lep, veren pogreb. Hvaležni smo za tako verno obnašanje, ker se že pri pogrebih žal vrivajo
preveč posvetne, celo verski čut žaljive razvade. In Ti, trpin iz Dolinčič, vživaj po težkih dneh in mesecih, pri Bogu večen mir!
GOSPODARSKI VESTNIK
Obrt in Industrija.
Približno tretjina avstrijskega ljudstva živi ob industriji in obrti. Zato je treba, da se država z vso pozornostjo ozira tudi na tovarniške in obrtne delavce. Ko je sedanji naš zvezni kanclar po svojem poklicu ravnatelj velike tovarne, je umevno, da vso pozornost o-brača na to stroko. Kmet to negovanje pozdravlja, ne zavida delavcu prospevanja, ker ve, ko bo delavec zaslužil, bo tudi kupoval živila. Komaj je Streeruwitz nastopil vlado, je pustil natančno popisati vsa naša tovarniška in obrtna podjetja.
Po zadnjem ljudskem štetju je zaposlenih ljudi :
kovinski industriji-obrti ....
stavbinski.......................
krojaški (izdelovanje obleke) . . pekarski, mesarski, gostilničarski
predilniški......................
lesni trgovini...................
rudnikih.........................
kamnolomih, tovarnah za cement
v papirniški obrti...................
v kemični industriji ......
v električni industriji in plinarnah .
v usnjarnah..........................
raznih ..............................
. 290.000
136.000
214.000
95.000
87.000
107.000
24.000
27.000
46.000
19.000
10.000
23.000
87.000
Vseh zaposlenih ljudi vkup 1,170.143
Zanimivo je vedeti, kako se industrijska podjetja obrestujejo: to se je izračunalo za 522 akcijskih družb, ki imajo 1548 milijard svojega premoženja. Bilo je leta 1927 zaslužka:
v rudarstvu . pri rudnikih pri premogu . pri cementu . pri železovini . pri strojih . . pri avtoindustriji v elektrarnah v elektr. industriji v kemični industriji v papirni industriji v tiskarski v predilnicah . v usnjarnah . v gumiindustriji v industr. za živila pri sladkorju . pri pivu . .
0,8%
. 2,5% 14,3% 4,2% 3,1% 1,2% 7,0% 3,6% 5.6%. 6,9% 3,8% 1,6%. 6,0%. 1,6% 3,6%. 7,4% 10,2%. 9,8%
Poprečno se je vsa industrija izplačevala s 3,8% , kar je zelo malo, a le nekaj več kakor leta 1926, ko se je zaslužilo samo 2,7%.
Avstrijske pivovarne.
Sicer bi bilo treba mladim moškim vsaki dan zopet povedati, da je škoda denarja, ki ga izdajamo za alkohol. Ali kakor je Zveličar rekel, da morajo pohujšanja priti — to se pravi: svet je tak, da so pohujšanja neizogibna, kakor uši na mladem človeku — tako se ne smemo čuditi, da ima vsak narod svojo opojno pijačo, katere se često poslužuje čez mero in v svojo pogubo. Zato moramo računati s pivovarnami in zlasti država računa z alkoholom, iz katerega jemlje dobršen del svojih davkov. Predpogoj za varenje piva je ječmen. V desetih letih se je v Avstriji zvišalo pridelavanje ječmena za 148%. na 2,8 milijonov stotov. Tudi kakovost našega ječmena se je zelo zboljšala, tako da ni slabši kakor morebiti češki oz. hanački. Manj se pridelava hmelja, ki se skoro ves uvaža in so se ga zelo lotili ljudje n. pr. na Štajerskem. Kako je napredovalo varenje piva, kažejo sledeče številke: leta 1923 3,000.000 hi, leta 1924
4.500.000	hi, 1. 1925 5,000.000 hi, 1. 1926 5,300.000 lil, 1. 1927 5,200.000 M, 1. 1928 5,250.000 hi.
Največ piva se pridelava seve na Dunaju:
2.490.000	hi. Vsega vkup je v Avstriji 135 pivovarn. Leta 1922 jih je bilo 161, potem so večje tovarne požrle male. Sicer je pa že vmes 64% malih pivovarn, 16% srednje velikih in samo 14 največjih. Ali te akcijske družbe izdelavajo
Lastnik: Pol. in gosp. druitvo za Slovence na Koroikem v
L i d o v a tiskarna
70% vsega piva. Za hektoliter piva se plačuje zdaj 18,32 S davka, to je 44% vrednosti sirovega! piva. V Nemčiji in na Češkem je pivo' ob-dačeno samo s 26% vrednosti. Rastoči davek obremenjuje zlasti male pivovarne in sili k združenju v akcijskih družbah. Sicer pa je hotela Nemčija dobiti iz piva novih dohodkov za reapracije, in sicer 165 milj. mark. A uprli so; se Bavarci, kjer se največ piva pije in bi morala Bavarska prevzeti neprimeren del tega bremena. Država, dežele in občine dobivajo v Avstriji letno iz piva 90 milijonov S davka. Raz-veseljivot je, da se od leta do leta čim manj piva uvaža, neka malenkost se ga celo izvaža.
Razstava poljedelskih strojev in orodja.
2e lanskoletna jesenska jubilejna razstava na Ljubljanskem velesejmu je pokazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejm-ski prireditvi „Ljubljana v jeseni" od 31 avgusta do 9. septembra pa bo tudi impozantna. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. — Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. — Vsak imetnik vele-sejmske legitimacije, ki stane 30 din., ima pravico do polovične vožnje po železnici. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti, ki jih vedno rabijo in si jih najceneje nabavijo na velesejmu.
Tržne cene. Posredovalnica za živino pri deželnem kulturnem svetu objavlja cene živine, ki so bile pretekli teden za živali prve vrste v klavnicah v Celovcu in Beljaku za 1 kg mesne teže: voli 3,20—3,30, telice 2,90—3,10, mlade krave 2,80—3, starejše krave 2,60—2,80, biki 2,80—3, biki za klobase 2,60—2,80, drobnica 2—2,30, mesne svinje 3—3,20 (žive prignane), teleta 3 S. — Velikovec. Živina: konji 1,20—1,30, pitani voli 1,50—1,60, vprežni voli 1,30—1,40, junci 1,20—1,30, molzne prave 1,20 do 1,30, krave za klanje 0,80—1,10, plemenski prašiči 2,80—3, ovce 0,80—1 S za kg žive teže. Jajce 15—16 g komad, sirovo maslo 4,40-^6 S kg, eprutnina 3—3,50, piščanci 2,50—3 S. Žito: pšenica 28, rž 25, oves 21, proso 32, ječmen 24, letošnja ajda 26, krompir 12 g za kg.__
RAZNE VESTI j
Drobne vesti. 40.000 vagabundov^ bo zborovalo prihodnje leto na Dunaju. — Češkoslovaška:	Neka izletniška družba, broječa 80
oseb, je napravila izlet v Pisek. Po kosilu so, se pri izletnikih pojavili znaki zastrupljenja. Ugotovilo se je, da so bili izletniki zastrupljeni, z arzenom. Uporabljala se je sol, ki je vsebovala arzenik. Zdravniki so vsem izletnikom rešili življenje.— V Pragi so pokopali krvnika Wohl-schlagerja, ki ga je spremljalo na zadnji poti 2000 ljudi, predvsem ženske. Na grobu je prišlo do divjaških pretepov, ker so se ženske vrgle na vence in šopke, pritrjene na krsto. Vsaka spremljevalka si je hotela prilastiti .amulet, nekaj od vencev, ker verujejo, da jih varujejo take svetinje pred boleznijo, navarnostjo itd. Šele policija je mogla vpostaviti mir. — Nemčija: Brzovlak Pariz—Varšava je iztiril pri postaji Duren. Nesrečo je zakrivil strojevodja, ki je prenaglo vozil preko kretnic na postaji. Mrtvih je 14 oseb, 18 težko in 26 lažje ranjenih. _ „Grof Zeppelin'1 je že končal svoj prvi polet okoli sveta. Iz Tokia v San Frančiško je rabil 67 ur in 49 minut. — V Oberhausnu je hotel neki spreten človek izvesti Tellov strel, ki obstoji v tem, da se sestreli jablko iz glave. Artist pa je slabo meril in pogodil 161etnega fanta v glavo. Fant je moral v bolnico, artist pa v zapor. — Rusija: V Rusiji živi 321etni pijanec Zupov, ki požira 2 do 10 cm dolge žeblje. Dvakrat je moral biti operiran in zdravnik je
pobral iz njegovega želodca skupno 209 žebljev in več novcev, ki so tehtali 855 gramov. — Rusi odpravijo nedeljo in se bo delalo nepretrgoma. Da delavci ne pridejo ob svoj počitek, bodo delali eno sedmino manj. Sovjeti mislijo s tem zvišati produkcijo za 17%. Ne ve se pa še, kaj porečejo k temu kmetje. -7-Ostale države: Hudi nalivi v okolici Skoplja so prizadjali mestu ogromno škodo. Iz sosednih gorovij pritekla voda je poplavila 20 ulic in porušila okoli 200 hiš. Okoli 300 oseb je bilo tekom noči poškodovanih. Poplavljen je bil ves žitni trg in vse ulice, v katerih se nahajajo žitne trgovine, da je vse blago uničeno. Pozneje se je nad Skopljem utrgal oblak in je voda napravila novo škodo. O poplavah pa prihajajo poročila tudi iz drugih krajev Jugoslavije. — Na svetu je 18 milijonov več žensk nego moških in je potemtakem nemogoče, da bi si vsaka ustvarila družinsko ognjišče. — 22 dni konference v Haagu stane en milijon holandskih goldinarjev, to je petino vsote, za katero so se pričkali. — V državi Peru v Ameriki je napeljana neka železnica 4760 m visoko. Vlak vozi skozi 57 predorov in mnogo velikih zidanih mostov. — O priliki 3001etnice rojstnega dne kralja Jana Sobieskega 'je neki poljski grof prodal preprogo, ki jo je Sobieski uplenil Turkom pred Dunajem, za 865.000 zlatih. — Otroška bolnica v Liverpoolu na Angleškem je dala napraviti načrt posebne blazine, ki bo na zunaj mehka in voljna, nastranjščina pa bo imela mehaniko slušala za radio.
Kllhni»im ki zna dobro kuhati, razume l^uniirivll gospodinjstvo in vsa kmetijstvu spadajoča dela, želi službe v kakem župnišču. — Naslov se izve v upravništvu lista.	im
(Bruch) brez operacije, brez motenja poklica, brez bolečin, brez vbrizgavanja, mehaničnim potom.
Nemški državni patent 423.513 Dodatni patent 455.991 Avstr, zvezni patent 105.456
Nastanitev :
Celovec : Fròhlichgasse 18 (v hiši „Gasthof Stadt Wien“) v četrtek, dne 12. septembra od 8. do 1. in 2. do 5. ure.
Beljak: Klagenfurterstrasse 12 (v hiši „Bartl Kr6pfl“) v nedeljo, dne 15. septembra od 8. do 1. in 2. do 5. ure.
Izpričevalo od 15. 7. 1928: „Od otroških let sem trpel na levostranski h .. . kili, ki je bila že pest debela in me je prizadevala vedno več težkoč. Za operacijo se nisem mogel odločiti. Čisto sem bil pobit. V svoji stiski sem se s polnim zaupanjem obrnil na gospoda Danzeisena — in ne zastonj! — V kratkem času sem bil popolnoma ozdravljen. Zdaj sem 54 let star in se počutim zopet mladostno svežega. Uporaba patentov je enostavna, da jo vsak lahko izvrši in poleg tega more iti za svojim poklicom. Priporočam vsem, ki na tem trpijo, da se s polnim zaupanjem obrnejo na gospoda Danzeisena.“
Ludwig Rauter, Tlsls b. Feldklrch.
Ozdravljen in na željo daje pojasnila:
Franz Lackmayer (Eder) Umgegend Mautern Nr. 41 Post Mautern Stelermark.
Pismena vprašanja na naše nastanitve.
E» Danzeisen, MunchenAS,
Egetterjtrajje 11» Abt. «Jud".
(Oglas na podlagi odloka zveznega ministrstva, št. 91/229, Abt. 8, od 15. 1. 1928.)
106
Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinko vi k^ Josip, typograf, Dunaj, X., Ant MacMt in dfu&a (za tisk odgovoren Jot. Zinkovsky). Dunaj. V.. Margaretenplatz 7.
Ettaoreichgane 9. — Tilka