PASTUŠKIN: ZAMIŠLJENA.                               247
vas, ali je v takem vodstvu red? Prosim, ali ste zoper mladino, zoper red? Prosim, izjavite se, prosto voljo imate?
Vse:        Ne, ne, ne.
Ona:        Torej ste zoper mladino in dobro ime na šoli?
Vse:        Ne, ne, ne.
Ona:        In vi?
Sedma: Ne.
Ona: Tako. Stvar je rešena, zadeva dognana, zadnji zapisnik potrjen, novi je tu in glede sklenjenih zadev v dopisih, prosim...
In odide v triumfu proti izhodu, osma ji odpre vrata, vse tiho vstanejo, se ponižno priklonijo, se niti ne pogledajo in se splazijo po prstih skozi vrata.
PASTUŠKIN:
ZAMIŠLJENA.
Spet izhrumel se je slasti vihar, spet mirna in zamišljena in tiha ob rami blaženo mi draga vzdiha; v očeh ji sije skrite sreče žar.
gorko proseva vsako božjo stvar in vsako v sreče tih trepet razniha, da z nama vse utriplje, z nama diha kot v nama prerojeno ravnokar.
In topli nje zamišljeni pogledi
še dalje v svet prodirajo ji nov —
jaz pa zvesto po njih čarobni sledi.
Nič več ne omahujem negotov,
zdaj vem: v tem novem svetu, prav na sredi,
resnica klije iz najvišjih snov.