Kanclerstvo Adolfa tliflerfa. Ena se njemu je želja spolnila, nemŠki da je kancler postal: tako bi mogli s spremembo znane slovenske pesmi reči o Hitlerju. V pondeljek, 30. januarja, ob 1. uri popoldne je nemški državni predsednik Hindenburg imenoval Ad. Hitlerja za državnega kanclerja ter mu dal nalogo, naj sestavi vlado narodne sloge. Hitlerjeva vlada, iki je bila kmalu sestavljena, se ne more imenovati .vlada narodne združitve, ker v njej manjka najvažnejša nemška stranka, __i ima največje zasluge za ureditev razmer v povojni Nemčiji, to je katoliški centrum. Stvarni so bili razlogi, Iki so nagnili centrum, da ni sledil povabilu za vstop v vlado. Hitler namreč ni "dal potrebnih jamstev, da bo izpolnil pogoje centra, iki so naslednji: vladati bi moral strogo ustavno, varovati soci¦alno zavarovanje in delavske pravice Jtarifnih pogodb ter nadaljevati agrarno reformo na račun pruskih veleposestev. Zato centrum ni mogel in ni ho|tel vstopiti v Hitlerjevo vlado, katero tvorijo poleg Hitlerjevih narodnih socialistov nemški nacionalci z vodite,ljem Hugenbergom na čelu in stahlhelmovci (nemški čeladarji). Ker ta vlada nima večine v državnem zboru, je z dovoljenjem državnega predsedniika Hindenburga potom zasilne odredbe razpustila nemški državni zbor ter ¦določila nove volitve za dan 5. marca. ;i V sredo, 1. februarja, ob 10. uri zve6er, je Hitler po radiu razglasil pro.gram svoje vlade. V njem ni nič novega ,in nič takšnega, kar bi ne bilo že znano iiz narodno-socialističnega programa in "delovanja. Glavna nota tega programa ;je znana nemškonacionalna melodija o inesrečni usodi Nemčije od novembra 11918, o zapostavljanju Nemčije in njeni borbi za enakopravnost z drugimi državami. Pozitivna je napoved dveh velikih štiriletnih gospodarskih načrtov. Prva štiriletka naj odpravi brezposelnost in iztrga delavca osiromašenju ter naj ikmeta reši proletarizacije. V drugi štiriletki pa se bode izvršila preosnova države, dežel in občin v upravnem in dav-nem oziru ter graditev nove nemške ikulture. Najstrožji boj se napoveduje komunizmu. Maksizem (socializem socialne demokracije), tako je re¦kel Hitler, je v 14 letih Nemčijo razkrojil, boljševizem bi pa jo v enem letu uni.il. V zvinanjepoliti.nem oziru je bil Hitlerjev proglas prav skop na besedah. Omenil je sairn namero njegcve vlade, da bo delala za ojačenje miru, niti ene besedice pa ni povedal o tisti točki narodno-socialističnega programa, ki zahteva revizijo mirovnih pogodb. Hitlerjevo kanclerstvo je vzbudilo mladostno-povzdignjeno navdušenje v vrstah narodnih socialistov, ki so ta izredni dogodek proslavili s prekipevajočimi čuvstvi, z gorečimi bakljami v rokah. Take bakljade so bile prirejene po Berlinu in drugih mestih Nemčije, in tudi na Dunaju. »Deutsche Zeitung« v Celju je priredila Hitlerju nekako duhovno bakljado, pišo. v svoji številki dne 2. februarja med drugim: »Ui'esničila se je za nemški narod ta velikanskost, da je po ikatastrofalno-nesrečnih letih mnogo-zaželjeni mož iz naroda, ki ga je visoko dvignilo zaupanje in vroči življenjski upi pozitivnega dela ljudstva, vzel krmilo države v svojo mladostno-krepko, pogumno in Cisto roko. Še nikdar se ni mogla nobena nemška vlada nasloniti na tako plamtečo narodno zavest ljudstva kakor ta, ki je izšla iz največjega nemškega ljudskega pokreta v zgodovini.« Nemški celjski list še pripominja tole: »V resnici zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, kakšno stališče bo Jugoslavija zavzela napram kanclerstvu A. Hitlerja.« Mi lahko nudimo celjskemu nemškemu listu kot odgovor to zanimivost, namreč: stvarno presojanje Hitlerjevega dela brez vsakih nepotrebnih čustev nestvarnih antipatij in p^. kipevajo.ih simpatij. Drevo se oceni po sadu, vrednost lcakšne vlade pa po njenih delih.