izvirni znanstveni članek	UDK 811.163.6'282(497.472Kras)
prejeto: 2011-06-01
LEKSIKALNI PRIMERI GOVORA KOPRIVE NA KRASU GLEDE NA STAROSTNI
PARAMETER
Klara ŠUMENJAK
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenija
e-mail: klara.sumenjak@zrs.upr. si
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljena generacijska raznolikost v leksiki govora Koprive na Krasu. Enaka vprašanja iz pomenskega polja Garderoba in dodatki iz vprašalnice za NASIK (Narečni atlas slovenske Istre in Krasa) so bila zastavljena desetim ljudem, starim od 6 do 81 let, razdeljenim v devet starostnih skupin. Skušali smo ugotoviti, kako se odgovori razlikujejo na leksikalni ravnini in ali drži trditev, da mlajše generacije ne govorijo več v narečju, ampak se njihov govor približuje knjižnemu jeziku. Dobljene odgovore je mogoče razdeliti v pet tipov.
Ključne besede: slovenska dialektologija, spreminjanje narečij, izginjanje narečij, Kopriva na Krasu, generacijska
raznolikost v jeziku
esempi lessicali dell'idioma di capriva del carso secondo il parametro
dell'etA
SINTESI
Il contributo presenta la diversita generazionale nel lessico della parlata di Capriva del Carso. A dieci persone tra i 6 e gli 81 anni, divise in nove fasce di eta, sono state poste le stesse domande appartenenti al campo semantico del Guardaroba e accessori del questionario per il NASIK (Atlante dei dialetti dell'Istria slovena e del Carso). Il no-stro obiettivo era di identificare le differenze tra le risposte a livello lessicale e verificare l'affermazione che le ge-nerazioni piu giovani non parlano piu il dialetto e che invece il loro idioma si sta avvicinando alla lingua standard/ letteraria. Le risposte ottenute possono essere suddivise in cinque tipi.
Parole chiave: dialettologia slovena, processo di trasformazione dei dialetti, scomparsa graduale dei dialetti,
Capriva del Carso, diversita generazionale nella lingua
UVOD
V članku je obravnavanih petinšestdeset leksikalnih primerov iz pomenskega polja Garderoba in dodatki vprašalnice za Narečni atlas slovenske Istre in Krasa (dalje NASIK). Enaka vprašanja so bila zastavljena desetim ljudem, ki smo jih razporedili v devet starostnih skupin. Narečno gradivo je bilo zbrano avgusta 2009 in junija 2010 v vasi Kopriva na Krasu in je zapisano s slovensko fonetično pisavo z vnašalnim sistemom ZRCola.1
Pričakovali bi, da se z izginjanjem, izumiranjem narečij zaradi vpliva knjižnega jezika ukvarja veliko jezikoslovcev, a so prispevki s to temo zelo redki in nasprotujoči si, saj nekateri avtorji (prim. Smole, 2003, 2007, 2009; Ken-da Jež, 2003; Škofic, 2006) menijo, da stanje narečij ni zaskrbljujoče, saj ne izginjajo, ampak se le spreminjajo, drugi (prim. Gruden, 1996, Warchala, 2006) pa menijo, da narečij kmalu ne bo več, saj se bodo zlila s knjižnim jezikom, vendar v nobenem primeru ne moremo zagotovo napovedati, kako se bo jezik v prihodnosti razvijal.
NAMEN
Namen članka je prikazati, da je jezik živ organizem, ki se neprestano spreminja. Ne spreminja se zgolj knjižni jezik, ki vase sprejema nove in opušča, spreminja nekatere druge besede, spreminja se tudi narečje, govor posameznega kraja, vasi. Vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti v prispevku, je, ali raba knjižnega jezika na leksikalni ravnini izpodriva rabo narečja, to pomeni, da se besedje mlajših govorcev vedno bolj približuje knjižni slovenščini, medtem ko starejši govorci ohranjajo narečne izraze.
METODOLOGIJA
Dialektološka raziskava je potekala po ustaljenem vzorcu; iz vprašalnice za NASIK smo izbrali pomensko polje Garderoba in dodatki, ki zajema 55 vprašanj s petimi podvprašanji, dopolnili pa smo jih še s petimi vprašanji,2 ki smo jih ocenili kot relevantna za to področje. Za to pomensko polje smo se odločili, ker vsebuje tudi pojme, ki so blizu vsem generacijam, če pa bi izbrali npr. pomensko polje Vinogradništvo, Reja živali, Čebelarstvo ipd., bi bila tovrstna raziskava nemogoča, saj se s takim
besedjem mladi skorajda ne srečujejo več (Škofic, 2006, 175). Po preučitvi vprašalnice smo ugotovili, da bo po odgovorih najlažje spraševati s pomočjo slikovnega gradi-va,3 saj je tako mogoče dobiti zanesljivejše odgovore kot z opisovanjem iskanega poimenovanja. Enaka vprašanja so bila zastavljena 9 oz. 10 ljudem4 iz različnih starostnih skupin, starim med 6 in 81 let. Skušali smo ugotoviti, kako se odgovori na leksikalni ravnini razlikujejo, ali drži trditev, da raba knjižnega jezika izpodriva rabo narečja, kar bi pomenilo, da mlajše generacije govorijo bližje knjižnemu, starejše pa narečnemu govoru. Ko smo s pomočjo avdio tehnike posneli vse odgovore, smo jih zapisali s slovensko fonetično pisavo in analizirali vsako besedo posebej, na koncu pa je podana še skupna ugotovitev.
STAROSTNE SKUPINE IN INFORMANTI5
Kopriva je majhna vas, šteje okrog 168 prebivalcev, od tega 82 moških in 86 žensk (STAT, 2011). Izbira nekaterih informantov je bila enostavna, saj je predstavnikov določene starostne skupine veliko. Najtežje je bilo izbrati predstavnika v zadnji starostni skupini, ker je prebivalcev med 80. in 90. letom v Koprivi le 7, od teh pa jih je nekaj takih, ki ne bi bili primerni informanti, zato je prav pri tej starostni skupini največja nevarnost, da je zapisan idio -lekt. Pri raziskavi so bili zanemarjeni sociolingvistični vidiki, kot so izobrazba, spol in poklic, saj smo na podlagi lastnega vedenja in poznavanja vaščanov skušali izbrati tipičnega predstavnika vsake generacije. Informanti6 so bili glede na starost razdeljeni v naslednje skupine:
I-10	let; D. G. (2001), K. G. (2004), vrtec, osnovna šola
II-20	let; M. G. (1995), osnovna šola 21-30 let; B. G. (1981), elektrotehnik 31-40 let; D. G. (1972), strojni tehnik 41-50 let; V. G. (1964), strugar
51-60 let; R. G. (1959), strojni ključavničar 61-70 let; S. P. (1946), administratorka 71-80 let; B. U. (1934), delavka 81-90 let; S. L. (1929), šofer
VPRAŠANJA IZ POMENSKEGA POLJA GARDEROBA IN DODATKI7
642. OBLEKA (MOŠKA) abito (maschile)
1	Vnašalni sistem ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss.
2	Ta vprašanja so označena z Vpr. K. Š.
3	Izkušnje so pokazale, da se s slikami dobi hitrejši in točnejši odgovor, vendar se pri vprašanjih za pridevnike in glagole nanje ne moremo opirati (prim. vsakdanja obleka, zakrpati čevelj, oguljen, obrabljen, splahniti perilo itd.).
4	Za prvo starostno skupino 1-10 let sta bila izbrana 2 informanta, saj bi bilo za eno samo mlado osebo prezahtevno odgovoriti na toliko vprašanj. Žal (zaradi velikosti kraja) v raziskavo ni bilo mogoče zajeti po več govorcev za vsako starostno skupino, menimo pa, da so zajeti informanti tipični predstavniki narečnega govora svoje generacije.
5	Informanti so bili izbrani tako, da ni možen generacijski prenos družinskega idiolekta.
6	Imena in priimki informantov niso izpisani v celoti zaradi varovanja osebnih podatkov.
7	Romanske izposojenke izbranega pomenskega polja je natančneje analizirala Suzana Giljanovič v svoji doktorski disertaciji: Leksikološko-etimološka razčlemba izbranih romanizmov v šavrinskih govorih, Volk (2007) pa analizira italijanske jezikovne prvine v spontanem govoru v Slovenski Istri, zato tu niso ponovno analizirane.
1.	obleka
2.	obleka
3.	uab'ljeka
4.	ub'ljeka
5.	y'vant
6.	ob'ljeka
7.	uab'ljeka
8.	y'vant
9.	y'vant
Analiza:
Za 'moška obleka' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer slovenska beseda obleka pslovan. *ob(v)blt'i, SES, 394) v starostnih skupinah 1-4, 6-7 ter germanska izposojenka gvant (< srvnem. gewant, '(boljša) obleka', SES, 163) v starostnih skupinah 5, 8-9. Na glasoslovni ravnini lahko zasledimo, da mlajše generacije pred o- nimajo več proteze, za pslovan. jat pa namesto narečnega refleksa je govorijo e.
643.	BLAGO
panno
1.'roba
2.	bla'yu
3.	bla'yu
4.	bla'yu
5.	š'tofa
6.	'ruaba
7.	bla'yu
8.	'ruaba
9.	'ruaba
Analiza:
Za 'blago' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer romanska izposojenka roba v starostnih skupinah 1, 6, 8-9, slovenska beseda blago (< pslovan. *bolgo, SES, 35) v starostnih skupinah 2-4, 7 in romanska izposojenka štofa v starostni skupini 5.
644.	VSAKDANJA OBLEKA
vestito da strapazzo
1.	o'bleka za do'ma
2.	ob'leka za u'sak 'dan
3.	uab'ljeka za 'doma
4.	ub'ljeka za 'doma
5.	-
6.	ob'ljeka za 'doma
7.	uab'ljeka za u'sak 'dan
8.	y'vant za 'doma
9.	'djelouni / usak'dañi y'vant
Analiza:
Za 'vsakdanja obleka' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer slovenska beseda obleka z desnim prilastkom za doma (< pslovan. *domb, SES, 98) v starostnih skupinah
1, 3, 4, 6 in z desnim prilastkom za vsak dan (< pslovan. *vbxakb in *dbnb, SES, 80, 732) v starostni skupini 2, 7 ter germ. izposojenka gvant z desnim prilastkom za doma v starostni skupini 8 in levim prilastkom delovni (< pslovan. *delo, SES, 84) / vsakdanji v starostni skupini 9.
645.	PRAZNIČNA OBLEKA
vestito da festa
1.	'lepša obleka
2.	-
3.	uab'ljeka za 'van
4.	yvanta'rija
5.	'mašni y'vant
6.	ob'leka za u 'nove
7.	na'dielska uob'ljeka
8.	tax'mašan y'vant
9.	p'ražni y'vant
Analiza:
Za 'praznična obleka' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer sloven. beseda obleka z levim prilastkom lepša (< pslovan. *lep, SES, 298) v starostni skupini 1, z levim prilastkom nedeljska (^ pslovan. *ne in *delo, SES, 377) v starostni skupini 7, z desnim prilastkom za ven (< pslovan. *vbnb, SES, 711) v starostni skupini 3 in z desnim prilastkom za v nove (^ pslovan. *novb, SES, 388) v starostni skupini 6 ter germ. izposojenka gvant z levim prilastkom mašni in tahmašen (^ slovan. *mbša, SES 326-327) v starostnih skupinah 5 in 8, z levim prilastkom pražnji (^ pslovan. *porzdbnb, 'prazen' in 'dela prost', SES, 485) v starostni skupini 9 ter izpeljanka gvanterija v 4. starostni skupini.
646.	OGULJEN, OBRABLJEN
liso
1.	zble'del
2.	s'tar
3.	s'cufan
4.	z'yylen
5.	scaf'ran
6.	po'nucan
7.	z'yulan
8.	uab'rablan
9.	z'yylan
Analiza:
Zbrano narečno gradivo ni relevantno za leksikalno analizo, saj gre za pojem, ki ga lahko glede na dojemanje sveta vsakdo izrazi drugače. Večinoma se uporablja izraz zguljen (^ pslovan. *guliti, SES, 162) v starostnih skupinah 4, 7 in 9. V starostni skupini 1 se rabi izraz zbledel (^ pslovan. *bledb, SES, 36). V starostni skupini 3 uporabljajo germ. izposojenko scufan (nem. zupfen 'puliti', SES, 6364). V 5. starostni skupini poznajo izraz scefran (^ nar. cufráti < najverjetneje ekspresivna izpeljanka iz cufati, SES, 57). V 6. starostni skupini se rabi germanizem ponu-
can stvn. nuz, nuzza 'raba, šega', ESSJ II, 229), medtem ko se v 8. starostni skupini uporablja leksem obrabljen (^ pslovan. *orbiti 'služiti', SES, 518).
647.	a) KLOBUK cappello
1.	klo'buk
2.	klo'buk
3.	kla'buk
4.	kla'byk
5.	kla'buk
6.	kla'buk
7.	kla'buk
8.	kla'buk
9.	kla'buk
Analiza:
Za 'klobuk' uporabljajo vsi informanti leksem klobuk (< slovan. *klobukb, SES, 239), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini, kjer pri mlajših generacijah ni več tako izrazite samoglasniške oslabitve.
b) SLAMNATI KLOBUK cappello di paglia
1.	s'lamnik
2.	s'lamnik
3.	s'lamnik
4.	s'lamnik
5.	s'lamnik
6.	s'lamnik
7.	s'lamnak
8.	s'lamnik
9.	s'lamnik
Analiza:
Za 'slamnik' uporabljajo vsi informanti leksem slamnik (^ pslovan *solma, SES, 578), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini.
648.	PLAŠČ cappotto
1.	p'lašč
2.	p'lašč
3.	ka'pot
4.	ka'pot
5.	ka'pot
6.	ka'pot
7.	ka'pot
8.	ka'pot
9.	ka'pot
Analiza:
Za 'plašč' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer sloven. plašč (< * plast b ali *plaščb, SES, 450) v starostnih
skupinah 1-2 in romanska izposojenka kapot v starostnih skupinah 3-9, kjer pri mlajših generacijah ni več tako izrazite samoglasniške oslabitve.
649.	KAPUCA PLAŠČA
cappuccio del mantello
1.	ka'puca
2.	ka'puca
3.	kapuca
4.	ka'puča
5.	kapuca
6.	ka'puča
7.	ka'puča
8.	kapuca
9.	ka'puča
Analiza:
Za 'kapuca plašča' uporabljajo informanti leksem ka-puca/kapuča (< nem. Kapuze < it. capuccio, SES, 217), kjer gre morda za različni stopnji prevzemanja, in sicer iz slovenskega kapuca ali iz romanskega kapuča Na glaso-slovni ravnini pri mlajših generacijah ni več tako izrazite samoglasniške oslabitve.
650.	ROBEC (ZA NOS)
fazzoletto da naso
1.	'ropčak
2.	'robac
3.	'ruabac
4.	'faču
5.	fa'cou
6.	fa'čou
7.	fa'čou
8.	fa'čou
9.	fa'čou
Analiza:
Za 'robec' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer sloven. robec (< pslovan. *rpbb 'kar je odsekano, odrezano, kos tkanine', SES, 541) v starostnih skupinah 1-3 in romani-zem facol v starostnih skupinah 4-9, z glasoslovno varianto c > č. Na glasoslovni ravnini lahko opazimo, da prvi dve skupini ne poznata več razvoja p > ua.
651.	SUKNJIČ
giacca
1.	ob'leka
2.	ob'leka
3.	'rajkalc
4.	fa'njela
5.	fa'njela
6.	fanjela
7.	fa'njela
8.	fa'njela
9.	fa'njela
Analiza:
Za 'suknjič' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer obleka v starostnih skupinah 1-2, rekelc (prevzeto in prilagojeno iz bav. nem. Rockel, SES, 531) v starostni skupini 3 in fanela (morda iz nem. Flanell, SES, 127) v starostnih skupinah 4-9.
652.	a) OVRATNIK PRI SRAJCI collare
1.	ov'ratnik
2.	ov'ratnik
3.	ov'ratnik
4.	k'rayalc
5.	k'rayalc
6.	k'rayalc
7.	k'rayalc
8.	k'rayalc
9.	k'rayalc
Analiza:
Za 'ovratnik pri srajci' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer sloven. ovratnik (^ pslovan. *vortb, SES, 728) v starostnih skupinah 1-3 in germ. kragelc (< nem. Kragen) v starostnih skupinah 4-9.
b) OVRATNIK NA PLAŠČU bavero
1.	ov'ratnik
2.	ov'ratnik
3.	ov'ratnik
4.	k'rayalc
5.	k'rayalc
6.	k'rayalc
7.	k'rayalc
8.	k'rayalc
9.	k'rayalc
Analiza:
Za 'ovratnik na plašču' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer ovratnik v starostnih skupinah 1-3 in kragelc v starostnih skupinah 4-9.
653.	TELOVNIK panciotto
1.	brezro'kaunik
2.	brezro'kaunik
3.	brazro'kaunik
4.	'lajbak
5.	brazro'kaunik
6.	'lajbak
7.	'lajbak
8.	'lajbac
9.	'laibak
Analiza:
Za 'telovnik' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer brezrokavnik v starostnih skupinah 1-3, 5 ter lajbec v starostni skupini 8 in lajbek v starostnih skupinah 4, 6-7, 9, oboje prevzeto in prilagojeno iz lajbič < bav. nem. Leiblein (SES, 291).
654.	ŽEPNA URA
orologio da tasca
1.	'žepna 'ura
2.	'žepna 'ura
3.	'ura
4.	'ura
5.	'žepna 'ura
6.	'žepna 'ura
7.	'ura na 'kjetancax
8.	'ura na 'kjetanci
9.	'žepna 'ura
Analiza:
Za 'žepna ura' uporabljajo vsi informanti leksem ura (< srvnem. ure, SES, 699), ki se veže z levim prilastkom žepna (< hrv., srb. džep < turš. ceb, SES, 760) v starostnih skupinah 1, 2, 5, 6, 9 in z desnim prilastkom na ketnici v starostnih skupinah 7-8.
655.	HLAČNI RAZPOREK
apertura dei calzoni sul davanti
1.	za'darya
2.	'šušta
3.	ba'teya / za'darya
4.	farš'lus / ba'tjeya
5.	'šušta / farš'lus
6.	ba'tjeya
7.	ba'tjeya
8.	ba'tjeya
9.	ba'tjeya
Analiza:
Za 'hlačni razporek' se v Koprivi rabijo štirje leksemi, in sicer zadrga (^ pslovan. *dbrgn<pti 'odtrgati', SES, 103) v starostni skupini 1, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 3, šušta (< furl. suste 'molla', Pirona, 1153, oz. trž. it., ben. it. susta 'vzmet' > rom. deverbativa *suscita k suscitare 'pokonci spraviti, dvigniti; vznemiriti', ESSJ IV, 136) v starostnih skupinah 2 in 5, romanska izposojenka botega v starostnih skupinah 3, 6-9, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 4, in germanizem fršlus (< nem. Verschluss) v starostni skupini 4, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 5.
656.	PAS
cintura
1.	'pas
2.	'pas
3.	'pas
4.	'pas
5.	'pas
6.	'pas
7.	'pas
8.	'pas
9.	'pas
Analiza:
Za 'pas' uporabljajo vsi informanti slovensko besedo slovanskega izvora pas (< pslovan. *pojasb, SES, 427).
657.	NARAMNICE bretelle
1.	na'ramnice
2.	yuzni
3.	na'ramance
4.	'yuzni
5.	'yuzni
6.	'yuzni
7.	'yuzni
8.	'yuzni
9.	'yuzni
Analiza:
Za 'naramnice' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer naramnice (^ pslovan *na + *ormo, SES, 366, 522) v starostnih skupinah 1 in 3 ter izvorno nejasni leksem gu-zni v starostnih skupinah 2, 4-9.
658.	HLAČNIK tromba dei pantaloni
1.	x'lačnica
2.	x'lačnica
3.	x'lačnik
4.	x'lačanca
5.	x'lačnica
6.	x'lačnik
7.	x'lačanca
8.	x'lačanca
9.	x'lačanca
Analiza:
Za 'hlačnik' so informanti uporabili besedotvorni različici hlačnik v starostnih skupinah 3 in 6 ter hlačnica (oboje izposojeno iz romanskih jezikov, verjetno iz vlat. calcea, kar ustreza klas. lat. calceus 'čevelj, nizek škorenj', SES, 170) v starostnih skupinah 1-2, 4-5, 7-9. Odgovori se razlikujejo na besedotvorni ravnini in na gla-soslovni ravnini, kjer pri mlajših generacijah ni več tako izrazite samoglasniške oslabitve.
659.	NOGAVICE calza
1.	nogavice
2.	noya'vice
3.	noya'vice
4.	kocjete
5.	kacjeta (sing.)
6.	kalcjete
7.	kacjete
8.	kocjete
9.	kocjete
Analiza:
Za 'nogavice' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer nogavice (^pslovan. *noga, SES, 368) v starostnih skupinah 1-3 in romanska izposojenka kocete v starostnih skupinah 4-9. Pri najmlajši generaciji lahko zasledimo tudi glasoslovni razvoj y > g.
660.	ČEVELJ
scarpa
1.	'čevel
2.	'šulan
3.	'šulan
4.	'šulan
5.	'šulan
6.	'šulan
7.	'šulan
8.	'šulan
9.	'šulan
Analiza:
Za 'čevelj' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer v prvi skupini slovenska beseda slovanskega izvora čevelj (< pslovan *červbjb, SES, 71-72), v ostalih skupinah pa germanska izposojenka šulen (< srvn. schuochlTn 'čeveljček', dem. od schuo(ch) 'čevelj' ESSJ IV, 91).
661.	VEZALKE
laccio della scarpa
1.	špa'geti
2.	špa'yeti
3.	špa'yeti
4.	špa'yete
5.	špa'yjete
6.	špa'yete
7.	špa'yjete
8.	špa'yiet (sing.)
9.	špa'yjete
Analiza:
Za 'vezalke' so vsi informanti uporabili isti leksem, ro-manizem špagete. Odgovori se razlikujejo na glasoslovni ravnini, kjer pri mlajših generacijah ni več tako izrazite vokalne redukcije. Na glasoslovni ravnini je pri mlajših generacijah značilen tudi prehod e > je > e. Pri najmlajši generaciji lahko zasledimo tudi prehod y > g.
a) PETA	664. PLATNENI ČEVLJI
tacco	scarpe di tela
1.	'peta	1. 'teniska (sing.)
2.	'peta	2. 'šulen (sing.)
3.	'peta	3. 'šulan (sing.)
4.	'pata	4. ca'vata (sing.)
5.	'peta	5. ca'vata (sing.)
6.	'peta	6. ca'vata (sing.)
7.	'peta	7. ca'vata (sing.)
8.	ta'kuan	8. plat'neni šulni
9.	ta'kuan	9. plat'nene ca'vate
Analiza:
Za 'peta' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer peta (< pslovan. *p^ta, SES, 439) v starostnih skupinah 1-7 in romanska izpeljanka takon v starostnih skupinah 8-9.
b) PODPLAT
soprattacco
1. -
2.	potplat
3.	potplat
4.	'poplat
5.	potp'lat
6.	'potplat
7.	poplet
8.	'potplat
9.	'potplat
Analiza:
Za 'podplat' uporabljajo vsi informanti leksem podplat (< pslovan. *podbplatb, SES, 460), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini, kjer pri mlajših generacijah ni več tako izrazite samoglasniške oslabitve, v skupinah 4 in 7 pa pride tudi do asimilacije -tp- v -p-.
663. ZAKRPATI ČEVELJ
rattoppare la scarpa
1.	pop'ravit
2.	pop'raut
3.	pop'raut
4.	pop'raut
5.	pop'raut
6.	pop'raut
7.	pop'raut
8.	pop'raut
9.	pop'raut
Analiza:
Za 'zakrpati čevelj' uporabljajo vsi informanti isti pomensko splošnejši leksem popraviti (sestavljenka iz pslovan *pravb, SES, 471, 484), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini, kjer se v 1. starostni skupini izgovor najbolj približuje zborni izreki.
Analiza:
Za 'platneni čevlji' se v Koprivi rabijo trije leksemi, novejša tvorjenka teniska (< čevelj za tenis) v starostni skupini 1, germ. izposojenka šulen v starostnih skupinah 2-3, 8 in rom. izposojenka cavata v starostnih skupinah 4-7, 9.
665. ŽENSKE COKLE
pianella da donna
1.	'cokla
2.	'šulan
3.	'cuakla
4.	'flak
5.	'šulan
6.	'cuakla
7.	'cuakal
8.	'cuakal
9.	nati'kača
Analiza:
Za 'ženske cokle' se v Koprivi rabi pet leksemov, in sicer romanizma cokla v starostnih skupinah 1, 3, 6 oz. cokel v starostnih skupinah 7-8, germanizma šulen v starostnih skupinah 2, 5 in flek (< nem. Fleck 'madež, lisa') v starostni skupini 4 ter natikača v starostni skupini 9.
COKLA
zoccolo
1.	'cokla
2.	'šulan
3.	'cuakla
4.	'flak
5.	'šulan
6.	'cuakla
7.	'cuakal
8.	'cuakal
9.	š'tuarkal
Analiza:
Za 'cokla' se v Koprivi rabi pet leksemov, in sicer romanizma cokla v starostnih skupinah 1, 3, 6 oz. cokel v starostnih skupinah 7-8, germanizem šulen v starostnih
skupinah 2, 5, flek v starostni skupini 4 in štorkelj nem. storklen 'nezanesljivo hoditi', SES, 647) v starostni skupini 9.
ŠKORENJ
stivale
1.	s'korañ
2.	s'kuaran
3.	s'kuaran
4.	s'kuaran
5.	s'kuaran
6.	s'kuaran
7.	s'kuaran
8.	s'kuaran
9.	s'kuaran
Analiza:
Za 'skorenj' uporabljajo vsi informanti leksem škorenj (< pslovan. *skorbn'ni, SES, 636), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini, kjer pri najmlajsi generacijski skupini ni več prisoten razvoj o > ua.
668. ZGORNJI DEL, GOLENICA PRI ŠKORNJU tromba dello stivale
1-9 —
Analiza:
Nihče od informantov ne pozna leksema za ta pomen.
BOS scalzo
1.	'bos
2.	'bus
3.	'bus
4.	'bus
5.	'bus
6.	'bus
7.	'bus
8.	'bus
9.	'bus
Analiza:
Za 'bos' uporabljajo vsi informanti leksem bos (< pslovan. *hosb, SES, 42), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini, kjer v prvi starostni skupini ne poznajo več o > u.
RUTA
fazzoletto da testa
1.	'ruta
2.	'ruta
3.	'ruta
4.	'faču
5.	fa'cou
6.	facou
7.	facou
8.	facou
9.	facou
Analiza:
Za 'ruta' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer ruta (< pslovan. *ruta, SES, 549) v starostnih skupinah 1-3 ter romanska izposojenka facol z glasoslovno varianto c > č v starostnih skupinah 4-9.
KRILO
gonna
1.	k'rilo
2.	k'rilo
3.	k'rilo
4.	k'rilo
5.	k'rilo
6.	k'rilo
7.	'kotla
8.	'kotla
9.	'kotla
Analiza:
Za 'krilo' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer krilo (< pslovan. *kridlo prvotno '(ptičje) krilo', SES, 273-274) v starostnih skupinah 1-6 in romanska izposojenka kotla v starostnih skupinah 7-9.
PREDPASNIK grembiule
1.	pret'pasnik
2.	pret'pasnik
3.	'firtof
4.	'firtox
5.	'firtox
6.	'firtox
7.	'fjartof
8.	'firtof
9.	'firtox
Analiza:
Za 'predpasnik' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer predpasnik v starostnih skupinah 1-2 in germanska izposojenka firtoh z glasoslovno različico firtof (< nem. Vortuch) v starostnih skupinah 3-9.
ŽENSKA BLUZA camicetta
1.	b'luza
2.	s'rajca
3.	s'rajca
4.	b'luza
5.	b'luza
6.	bluza
7.	'bluza
8.	b'luza
9.	b'luza
Analiza:
Za 'ženska bluza' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer bluza (< nem. Bluse, SES, 38) v starostnih skupinah 1, 4-9 in srajca (< pslovan. *sorka, SES, 599) v starostnih skupinah 2-3.
647. ŽENSKA OBLEKA vestito da donna
1.	k'rilo
2.	ob'leka
3.	k'rilo
4.	k'rilo
5.	k'rilo
6.	k'rilo
7.	k'rilo
8.	y'vant
9.	y'vant
Analiza:
Za 'ženska obleka' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer krilo v starostnih skupinah 1, 4-7, obleka v starostni skupini 2 in gvant v starostnih skupinah 8-9.
a) PODVEZA giarrettiera
1. -
2. -
3.	pod'vezica
4.	-
5.	pod'vezica
6.	-
7.	pod'vjeza
8.	pod'vezica
9.	-
Analiza:
Za 'podveza' uporabljajo vsi informanti, ki pojem poznajo, isti leksem podveza oziroma njegovo izpeljanko podvezica (^ pslovan. *vgzati, SES, 715). Zgolj v 7. starostni skupini pa lahko opazimo še ohranjen razvoj g > je.
PAS ZA NOGAVICE reggicalze
1. -
2. -
3.	-
4.	re^fkalce
5.	re^fkalce
6.	-
7.	re^i'kalce
8.	re^i'kalce
9.	-
Analiza:
Za 'pas za nogavice' uporabljajo vsi informanti, ki pojem poznajo, romansko izposojenko redžikalce.
SPODNJE HLAČE
mutande
1.	s'podñe x'lače
2.	'yate
3.	'yate
4.	ban'dante
5.	man'dante
6.	ban'dante / 'yate
7.	man'dante
8.	s'podni x'lači, ban'dante
9.	s'podni x'lači, man'dante
Analiza:
Za 'spodnje hlače' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer spodnje hlače v starostnih skupinah 1, 8-9, gate (< pslovan *gaVi in *gaty (mn.) 'hlače', SES, 138) v starostnih skupinah 2-3, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini
6,	in romanizem bondante z glasoslovno različico mondante v starostnih skupinah 4-7, kot drugi odgovor tudi v starostnih skupinah 8-9.
677.	OBLOGA POD KRILOM (SPODNJE KRILO)
sottogonna, sottana
1.	k'rilo
2.	-
3.	-
4.	-
5.	-
6.	s'podñe k'rilo
7.	z'dulna 'kotla
8.	'untarca
9.	kombi'neža
Analiza:
Za 'obloga pod krilom (spodnje krilo)' se v Koprivi rabijo štirje leksemi, in sicer (spodnje) krilo v starostnih skupinah 1 in 6, romanska izposojenka kotla v starostni skupini
7,	germanska izposojenka s slovensko pripono unterca (< îndra (f.) 'ženska spodnjica' (gor.), tudi indrica; verjetno okrajšano iz pomensko enakega interfat (gor.), že v 18. st. interfat (Gutsmann); izposojeno iz neke neizpričane oblike *ünterpfeit, ESSJ I, 211) v starostni skupini 8 ter romanizem kombineža v starostni skupini 9.
678.	ŽENSKI TELOVNIK
corpetto da donna
1.	brezro'kaunik
2.	brezro'kaunik
3.	brazro'kaunik
4.	'lajbak
5.	brazro'kaunik
6.	'lajbak
7.	'lajbak
8.	te'lounik / brazro'kaunik
9.	'lajbak
Analiza:
Za 'ženski telovnik' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer brezrokavnik (^ pslovan. *bez(b) + *rpka, SES, 46, 543) v starostnih skupinah 1-3, 5, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 8, germanska izposojenka lajbek (< verjetno iz nem. Leibchen 'životec') v starostnih skupinah 4, 6-7, 9 in telovnik (^ pslovan. *telo, SES, 660) v starostni skupini 8.
679. ŽENSKI STEZNIK busto da donna
1. -
2. -
3.	kor'zet
4.	s'teznik
5.	s'teznik
6.	s'teznik
7.	s'tjeznik
8.	staznik
9.	-
Analiza:
Za 'ženski steznik' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer korzet (< eventualno prek nem. Korsett < frc. corset 'korzet, steznik, modrc', SES, 262) v starostni skupini 3 in steznik (< pslovan. *tggnpti 'vleči, raztegovati, napenjati', SES, 657-658) v starostnih skupinah 4-8.
KOMBINŽA
sottoveste
1. -
2. -
3. - 4. kombi'ne (m.)
5.	kombi'neža
6.	kombi'neža
7.	kombi'ne (m.)
8.	kombi'ne (m.)
9.	kombi'neža
Analiza:
Za 'kombineža' uporabljajo informanti, ki izraz poznajo, romanski izposojenki kombine v starostnih skupinah 4, 7-8 in kombineža v starostnih skupinah 5-6, 9.
MODRC reggiseno
1.	'modarc
2.	'modarc
3.	'modarc
4.	'modarc
5.	'modarc
6.	'modarc
7.	re3i'peto
8.	'modarc / re3i'peto
9.	'modarček
Analiza:
Za 'modrc' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer modrc (prevzeto in prilagojeno iz srvnem. muoder, mue-der 'del obleke, ki pokriva prsi, telovnik, steznik', SES, 350) v starostnih skupinah 1-6, 8, modrček v starostni skupini 9 ter romanizem redžipeto v starostni skupini 7, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 8.
a) ZAPONKA
fermaglio
1.	š'pangica
2.	s'ponka
3.	s'ponka
4.	fibja
5.	'fibja
6.	'fibja
7.	'fibja
8.	'fibjaca
9.	'fibja
Analiza:
Za 'zaponka' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer špangica (< nem. Spange, SES, 641) v starostni skupini 1, kjer lahko zasledimo tudi razvoj y > g, sponka (^ pslovan. *sbpona < *sbpçti 'skupaj speti', SES, 597) v starostnih skupinah 2-3, romanski izposojenki fibja v starostnih skupinah 4-7 in 9 ter fibjica (fibja + sloven. dem. pripona -ica) v starostni skupini 8.
ZAPONKA NA PASU
fibbia
1. -
2. -
3	'fibja
4	'fibja
5	'fibja
6	'fibja
7	'fibja
8	'fibja
9	'fibja
Analiza:	
Za 'zaponka na pasu' uporabljajo vsi informanti, ki izraz poznajo, isti leksem.
ŠIVANKA ago per cucire
1.	'igla
2.	'jayla
3.	'jiYla
4.	'jayla
5.	'jayla
6.	'jayla
7.	'jayla
8.	'jayla
9.	'jayla
Analiza:
Za 'igla' uporabljajo vsi informanti isti leksem igla (< pslovan. *jbgbla, SES, 181), odgovori se razlikujejo le na glasoslovni ravnini, kjer najmlajša generacija ne rabi več proteze j- pred -i, za y pa uporablja (knjižno) varianto g.
684. ŠIVANKINO UHO cruna dell'ago
1.	'uxo
2.	'uxo
3.	'uxo
4.	'uxo
5.	'uxo
6.	'uxo
7.	'uxo
8.	'uxo
9.	'uxo
Analiza:
Za 'šivankino uho' uporabljajo vsi informanti isti leksem, odgovori se ne razlikujejo niti na glasoslovni ravnini.
NAPRSTNIK ditale
1.	na'parstnik
2.	na'parstnik
3.	na'parsnik
4.	'finyrat
5.	'finyrat
6.	'finyrot
7.	'finyrut
8.	'finyrat
9.	'finyrat
Analiza:
Za 'naprstnik' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer naprstnik v starostnih skupinah 1-3 in germanizem fingrot (< nem. Fingerhut) v starostnih skupinah 4-9.
KOS BLAGA pezza
1.	'kos 'robe
2.	bla'yu
3.	'kuas bla'ya
4.	'kus bla'ya
5.	'kuas bla'ya
6.	'kuas 'ruabe
7.	'kuas bla'ya
8.	'kuas 'ruabe
9.	'kuas 'ruabe
Analiza:
Za 'kos blaga' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer romanska izposojenka roba v starostnih skupinah 1, 6, 8-9 in blago v starostnih skupinah 2-5, 7, povsod (razen v starostni skupini 2) z desnim prilastkom kos 'koliko blaga' (< pslovn. kpsb, SES 262).
687. VARNOSTNA ZAPONKA
spillo di sicurezza
1.	s'ponka
2.	s'ponka
3.	s'ponka
4.	ba'tunka
5.	ba'tonka
6.	ba'toinka
7.	za'puanka
8.	ba'tuañka
9.	ba'tuañka
Analiza:
Za 'varnostna zaponka' se v Koprivi rabijo trije lekse-mi, in sicer sponka (^ pslovan.*spbona, SES, 597) v starostnih skupinah 1-3, zaponka v starostni skupini 7 in romanska izposojenka botonka v starostnih skupinah 4-6, 8-9.
KRTAČA
spazzola
1.	glau'nik
2.	kar'tača
3.	kar'tača
4.	kar'tača
5.	kar'tača
6.	kar'tača
7.	kar'tača
8.	kar'tača
9.	kar'tača
Analiza:
Za 'krtača' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer glavnik (< pslovan. *golva, SES, 143), kjer gre verjetno zgolj za to, da informant še ne pozna izraza, v starostni skupini 1 in krtača (< nem. Kardätsche 'glavnik za česanje volne, čohalnik za konja', SES, 280) v starostnih skupinah 2-9.
MILO
sapone
1.	'milo / 'zajfa
2.	zajfa
3.	zajfa
4.	zajfa
5.	zajfa
6.	'zajfa
7.	'zajfa
8.	'zajfa
9.	'zajfa
Analiza:
Za 'milo' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer milo (< pslovan. *mydlo 'sredstvo za umivanje') v starostni skupini 1 in germ. izposojenka žajfa (< stvn. seif(j)a, ESSJ IV, 440) v starostnih skupinah 2-9, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 1.
LUG
liscivia, ranno
1. -
2. -
3.	'zajfa
4.	pa'pjeu
5.	'zajfa
6.	'lux / 'zajfa
7.	'lux
8.	'lux
9.	'lux
Analiza:
Za 'lug' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer žajfa v starostnih skupinah 3, 5, kot drugi odgovor tudi v starostni skupini 6 (gre za ljudi, ki s tovrstnim sredstvom niso prali in so za odgovor uporabili pralno sredstvo, ki ga poznajo), pepel (< pslovan *pepelb in *popelb, SES, 436) v starostni skupini 4 (gre najverjetneje za sugeriran odgovor s strani izpraševalke) in lug (< stvnem. louge, SES, 312) v starostnih skupinah 6-9.
ŠKAF ZA PRANJE mastello da bucato
1. -
2. -
3.	'kada
4.	š'kaf
5.	š'kaf
6.	š'kaf
7.	š'kaf
8.	š'kaf
9.	š'kaf
Analiza:
Za 'škaf za pranje' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer kada (< pslovan.*kad'b, SES, 207) v starostni skupini 3 in škaf (< srvnem. Schaff, SES, 635) v starostnih skupinah 4-9.
692. PERILNIK, DESKA ZA ROČNO PRANJE tavola da bucato
1.	
2.	-
3.	p'lox
4.	p'lox
5.	p'lox
6.	p'lox
7.	p'lox
8.	p'lox za p'rat
9.	'uaranca
Analiza:
Za ' perilnik, deska za ročno pranje' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer ploh (< srvnem. bloch, bloc 'ploh' ali pa iz nar. sloven. prid. ploh 'plosk', SES, 455-456) v starostnih skupinah 3-8 in ornica (< orna 'vrč, vedro' izposojeno iz it. nar. orna, dem. ornaccio iz lat. urna 'vrč', ESSJ II, 254) v starostni skupini 9.
LESENA PALICA ZA MLATENJE PERILA pezzo di legno per battere il bucato
1. -
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
7.	-
8.	lo'par
9.	-
Analiza:
Gradiva za 'lesena palica za mlatenje perila' ni mogoče analizirati glede na generacijske razlike, saj smo dobili le en odgovor, tj. lopar (< pslovan. *loparb, SES, 309).
SPLAKNITI PERILO risciaquare il bucato
1.	sp'laxant
2.	sp'laxant
3.	s'plaxant
4.	sp'laxant
5.	sp'laxant
6.	sp'laxant
7.	uop'lajxant
8.	sp'laxant ['cunje]
9.	sp'laxant
Analiza:
Za 'splakniti perilo' uporabljajo vsi informanti sestavljenki iz glagola plakniti (< pslovan *polkngti, SES, 449) s predpono s- v starostnih skupinah 1-6 in 8-9 ter s predpono o- v starostni skupini 7.
695. CUNJA ZA LUŽNI PEPEL ceneracciolo
1. -
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
7.	-
8.	'cunja za 'lux
9.	'cunja
Analiza:
Za 'cunja za lužni pepel' uporabljajo vsi informanti, ki izraz poznajo, isti leksem.
PRALNICA lavatoio
1.	p'ralnica
2.	-
3.	-
4.	p'ralnica
5.	p'ralnica
6.	p'ralnica
7.	p'ralnica
8.	-
9. p'ralnica Analiza:
Za 'pralnica' uporabljajo vsi informanti, ki izraz poznajo, leksem pralnica (pslovan. *pbrati 'tolči', SES, 483484).
OGRLICA (Vpr. K. Š.) collana
1.	o'garlica
2.	ve'rišca
3.	ve'rišca
4.	va'rišca
5.	ve'rižica
6.	ve'rižica
7.	'kjetanca
8.	'kjetanca
9.	'kjetanca
Analiza:
Za 'ogrlica' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer ogrlica, zelo verjetno prevzeto iz knjižnega jezika, sicer
bi beseda imela protezo, v starostni skupini 1, verižica (^ pslovan. *veriga, SES, 712) v starostnih skupinah 2-6 in romanska izposojenka ketnica v starostnih skupinah 7-9.
698.	ZAPESTNICA (Vpr. K. Š.)
bracciale
1.	barčolet
2.	za'pesanca
3.	braču'let
4.	barču'let
5.	barčo'let
6.	barčo'let
7.	barču'let
8.	barču'let
9.	barču'let
Analiza:
Za pomen 'zapestnica' se v Koprivi rabita dva lekse-ma, in sicer zapestnica (< pslovan. * za + *pgstb, SES, 438, 735) v starostni skupini 2 in romanska izposojenka barčolet v starostnih skupinah 1, 3-9. Na glasoslovni ravnini lahko opazimo, da pri mlajših generacijah ni več toliko sa-moglasniške oslabitve.
699.	UHANI (Vpr. K. Š.)
orecchini
1.	u'xani
2.	u'xani
3.	u'xani
4.	u'xani
5.	u'xani
6.	rin'kini
7.	ma'nine
8.	ma'nine
9.	ma'nine
Analiza:
Za 'uhani' se v Koprivi rabijo trije leksemi, in sicer uhani (^ pslovan. *uho, SES, 696) v starostnih skupinah 1-5, romanska izposojenka rinkini v starostni skupini 6 in manine morda v zvezi z manin, v pomenu 'okrasek za na roko, ki ga uporabljaji ženske' - torej 'zapestnica' (Boerio, 394) v starostnih skupinah 7-9.
700.	DENARNICA (Vpr. K. Š.)
portafoglio
1.	de'narnica
2.	tak'uin
3.	tak'vin
4.	tak'vin
5.	ta'kuin
6.	de'narnica
7.	tak'vin
8.	tak'vin
9.	tak'vin
Analiza:
Za 'denarnica' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer denarnica (< it. denaro, SES, 85) v starostnih skupinah 1, 5 in romanizem takvin v starostnih skupinah 2-4, 6-9.
701. ŽEP (Vpr. K. Š.)
tasca
1.	'žep
2.	'žep
3.	'žep
4.	'varžat
5.	'uaržet
6.	'uaržet
7.	'uaržat
8.	'uaržat
9.	'varžet
Analiza:
Za 'žep' se v Koprivi rabita dva leksema, in sicer žep (< hrv., srb. džep < turš. ceb, SES, 760) v starostnih skupinah 1-3 in varžet (< srvnem. ars-sac, ESSJ I, 6) v starostnih skupinah 4-9.
ANALIZA
Iz odgovorov ne moremo enostavno sklepati, da knjižni jezik zamenjuje ali izpodriva narečje, saj odgovori, ki jih lahko razdelimo v pet tipov, kažejo na drugačno tendenco razvoja krajevnega govora Koprive.
Prvi tip odgovorov, ki je tudi najbolj pogost, kaže, da mlajše generacije narečnega izraza ne rabijo več. Taki so odgovori tipa plašč namesto nar. kapot, robec za nos namesto nar. facol, suknjič namesto nar. fanela, ovratnik namesto nar. kragelc, nogavice namesto nar. kocete, čevelj namesto nar. šulen, peta namesto nar. takon, ruta namesto nar. facol, krilo namesto nar. kotla, predpasnik namesto nar. firtoh, naprstnik namesto nar. fingrot, varnostna zaponka namesto nar. botonka, žep namesto nar. varžet, ogrlica namesto nar. ketnica, uhani namesto nar manine ...
V	drugi tip odgovorov so uvrščeni narečni izrazi, ki jih uporabljajo vse generacije, rabijo pa se tudi v slovenskem knjižnem jeziku; taki so odgovori tipa klobuk, slamnik, kapuca, ura, pas, hlačnik, podplat, škorenj, igla, uho.
V	tretji tip odgovorov so uvrščeni narečni leksemi, ki jih prav tako uporabljajo vse generacije, a se v knjižnem jeziku v tem pomenu ne rabijo (čeprav so geografsko bolj ali manj razširjeni). Takih odgovorov sicer ni veliko, nekaj pa jih vseeno lahko zasledimo, npr. špageti za vezalke,
fibija za zaponka pri pasu, žajfa za milo.
V četrtem tipu odgovorov se v vmesnih starostih skupinah narečni izraz umika knjižnemu, vendar mlajše (ne pa nujno najmlajše) generacije ponovno uporabljajo starejše, narečne izraze; taki so npr. odgovori nar. roba za blago, nar. guzni za naramnice, nar. bluza za srajco (kjer starejši izraz ponovno uporabljajo najmlajše generacije) in odgovori nar. gvant za obleko, nar. lajbek za telovnik, nar. barčolet za zapestnico, nar. takvin za denarnico (kjer narečni izraz ponovno uporabljajo vmesne generacije).
Peti tip odgovorov zaradi različnih razlogov (premalo odgovorov, ker pojem ni več znan, opisovanje, ko se informant ne spomni ustreznega izraza ali ko informanti različno dojemajo svet ...) ni relevanten za leksikalno analizo; taki so odgovori tipa oguljen, obrabljen, zgornji del, golenica pri škornju, cunja za lužni pepel ...
Nekaj ugotovitev o glasoslovnih8 značilnostih zbrane leksike:9
Izrazito narečne glasoslovne značilnosti koprivske-ga govora, ki spada v primorsko narečno skupino, natančneje v kraško narečje, so pri vokalizmu: razvoj ë > ¡em (uob'Ueka 'obleka'); razvoj o > ua (ruabac 'robec', škuaran 'škorenj'); razvoj ô > u (bus 'bos'); pred vzglasnim o- se v koprivskem govoru pojavi protetični u- (uobljeka 'obleka', uoplajant 'oplakniti'); pred vzglasnim i- pa se ohranja pslovan. j- (jiyla, 'jayla 'igla'). Za konzonantizem je značilen razvoj g > y (y'vant 'obleka', blayu 'blago'). Predvsem v prvih dveh starostnih skupinah lahko opazimo, da so se skoraj vse glasoslovne značilnosti, tipične za govor Koprive, izgubile, tako pri mlajši generaciji opažamo monoftongizacijo ¡¡e > e (obleka 'obleka'), izgubo protetičnega u- pred zadnjimi samoglasniki (obleka 'obleka'). V najmlajši starostni skupini so opazni tudi naslednji razvoji zaradi vpliva knjižnega jezika: mo-noftongizacija ua > o Çkos 'kos'); opuščanje narečnega refleksa za dolgi cirkumflektirani o (bos 'bos'); opuščanje protetičnega j- pred sprednjimi samoglasniki (igla 'igla'); opuščanje narečnega refleksa za g (ogarlica 'ogrlica', 'igla 'igla').
Iz analize je razvidno, da se spreminjanje koprivskega govora in stapljanje slednjega s knjižnim jezikom veliko bolj kaže na glasoslovni ravnini, kjer je najmlajša starostna skupina izgubila večino tipičnih koprivskih narečnih značilnosti, medtem ko na leksikalni ravnini to ni tako očitno, saj tudi v tej starostni skupini še najdemo (stare) narečne izraze.
SKLEP
Koprivski govor zaradi vpliva knjižnega jezika ne izginja, se pa, kot večina drugih slovenskih narečij, spreminja. Tudi iz raziskave lahko vidimo, da na eni strani mlajše ge-
8	Koprivski govor ne pozna intonacijskih in kvantitetnih opozicij v naglašenih zlogih.
9	Glasoslovje bo natančneje predstavljeno ob drugi priložnosti.
10	Glas e v drugem delu diftonga se različno realizira, lahko bolj e-jevsko, lahko bolj polglasniško, odvisno od informanta in glasovnega okolja.
neracije ne uporabljajo več določenih narečnih izrazov, kar je najbolj razvidno iz številčnosti prvega tipa odgovorov, kjer je jasno prikazano, da narečne izraze nadomeščajo s knjižnimi ustreznicami (prim. kapot > plašč; facol > robec; kragelc > ovratnik; takon > peta; firtoh > predpasnik ...). Tudi drugi tip odgovorov je tak, da vse generacije za določen pojem rabijo leksem, ki je enak knjižnemu (prim. klobuk, slamnik, kapuca, ura, pas ...). Po drugi strani pa lahko opazimo, da se v odgovorih tipa 3 in 4 pojavljajo bodisi samo narečni izrazi (prim. milo > žajfa; vezalke > špagete; zaponka > fibja) ali pa mlajše generacije v svoj jezikovni kod ponovno vpeljujejo določene narečne lekseme, ki so jih starejše generacije že zamenjale s knjižnimi inačicami (prim. gvant > obleka > gvant; lajbek > brezrokavnik > lajbek; barčolet > zapestnica > barčolet; takvin > denarnica > takvin). Najbolj pa je očitna jezikovna konvergenca na glasoslovni ravnini, kjer sta najmlajši generacijski skupini, vključeni v raziskavo, izgubili večino tipičnih koprivskih narečnih značilnosti, česar pa za leksikalno ravnino ne moremo trditi.
Narečje, ki je bilo nekoč zaničevano, preganjano in so njegovi govorci veljali za neizobražene, je danes vedno bolj prisotno tudi v javnem življenju: nastaja narečna poezija, izhajajo narečne leposlovne knjige, pravljice, ne manjka niti televizijskih in radijskih programov z narečnimi vložki. Niti novinarji, politiki in druge javne, medijske osebnosti v javnosti ne govorijo več le knjižno/zborno, ampak tudi kako različico pokrajinskega govora. Vse to
dokazuje, da narečja ne izginjajo, ampak se z novimi generacijami le spreminjajo in se prilagajajo družbenim spremembam.
KRAJŠAVE
bav.	bavarsko
ben.	beneško
dem.	deminutivno
frc.	francosko
furl.	furlansko
germ.	germansko
g°n	gorenjsko
hrv.	hrvaško
it.	italijansko
klas.	klasično
lat.	latinsko
nar.	narečno
nem.	nemško
pslovan.	praslovansko
rom.	romansko
slovan.	slovansko
sloven.	slovensko
srb.	srbsko
srvnem.	srednjevisokonemško
trž.	tržaško
turš.	turško
vlat.	vulgarnolatinsko
lexical instances of the kopriva-na-krasu speech in relation
to the age parameter
Klara SUMENJAK
University of Primorska, Science and Research Centre, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenia e-mail: klara.sumenjak@zrs.upr. si
SUMMARY
The article analyzes 65 questions related to the topic Wardrobe and Accessories included in the questionnaire of the Dialect Atlas of Slovene Istria and Kras. All the questions were posed to 10 people from the same age group. There were 9 groups, with the age spanning from 6 to 81 years. Our aim was to determine whether and to what extent the answers differed at the lexical level and whether standard Slovene superseded dialect, which would mean that younger speakers increasingly used standard Slovene in daily communication, while older speakers still used dialect words. The answers were divided into 5 types. Classified under type 1, the majority of answers show that younger speakers replace dialect words with standard ones. Nevertheless, a number of answers were classified under type 4, testifying to the fact that the state of dialect is not that alarming as some researchers would like us to believe since younger generations do introduce dialect words that middle-age speakers omit into their code.
In general, the changing nature of the Kopriva speech and its merging with standard Slovene is much more obvious at the level of phonetics: the youngest age group has lost the majority of characteristics typical of Kopriva dialect, which is not that obvious at the lexical level given the fact that old dialect words are still used by youngest speakers.
The dialect material was compiled and recorded in the village of Kopriva na Krasu in August 2009 and June 2010, and was transcribed using the Slovene phonetic alphabet.
Key words: Slovene dialectology, changing of dialects, disappearance of dialects, Kopriva na Krasu, generational
diversity in language
VIRI IN LITERATURA
Bezlaj, F. (1977, 1982, 1995, 2005): Etimološki slovar slovenskega jezika I — IV. Ljubljana, MK.
Boerio, G. (1867): Dizionario del dialetto veneziano, III ediz. Venezia, G. Cecchini ed.
Giljanovic, S. (2011): Leksikološko-etimološka razčlemba izbranih romanizmov v šavrinskih govorih: doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Gruden, Ž. (1996): Beneška Slovenija - od narečja h knjižnemu jeziku. V: Vidovič-Muha, A. (ur.): Jezik in čas. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 153-156.
Kenda Jež, K. (2003): Narečje kot jezikovnozvrstna kategorija v sodobnem jezikoslovju. Obdobja, 22, 263-276.
Smole, V. (2004): Nekaj resnic in zmot o narečjih v Sloveniji danes. V: Kržišnik, E. (ur.): Aktualizacija jezikov-nozvrstne teorije na Slovenskem. Ljubljana, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Ljubljana, 321-330.
Smole, V. (2007): Industrializacija ni "stopila" narečij. Delo, 49, 262, 16.
Smole, V. (2009): Pomen in vloga (slovenskih) narečij danes. V: Smole, V. (ur.): Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 557-563.
Škofic, J. (2006): Konvergenca v gorenjskih krajevnih govorih v Lipniški dolini. Annales, Series historia et sociologia, 16, 1, 169-178.
Snoj, M. (1997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, Mladinska knjiga.
STAT (2001): Statistični urad Republike Slovenije. Http://www.stat.si/ (10. 11. 2010).
Volk, J. (2007): Italijanske jezikovne prvine v spontanem govoru v Slovenski Istri. Annales, Series historia et sociologia 17, 1, 153-166.
Warchala, J. (2006): Širjenje pogovornega jezika in umikanje narečja kot značilna težnja sodobne poljščine. Jezik in slovstvo, 51, 3-4, 123-139.
Ustni viri
Goranič, D. (2010): Dušan Goranič, r. 2001. Ustno iz-poročilo. Zapis pri avtorju.
Goranič, K. (2010): Katarina Goranič, r. 2004. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Grmek, M. (2010): Monika Grmek, r. 1995. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Gulič, B. (2010): Bojan Gulič, r. 1981. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Gulič, R. (2010): Roman Gulič, r. 1959. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Gulič, V. (2010): Valter Gulič, r. 1964. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Lavrenčič, S. (2010): Stane Lavrenčič, r. 1929. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Peroci, S. (2010): Sonja Peroci, r. 1946. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Rebula, D. (2010): David Rebula, r. 1972. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Ukmar, B. (2009): Bruna Ukmar, r. 1934. Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.