prijafeljstvo med Beojradom in Rimom. Nedavno je ob desetletnici vstopa Italije v svetovno vojno izrekel predsednik italijanske vlade in poglavar italijanslciti fašistov Mussolini velik govor o notranji in zunanji politiki Italije. Malo pred tem je bila pa zaldjučena tudi konferenca Male antante, o kateri je trdil naš zunanji minister dr. Ninčič, da je izkazala najlx>l]še soglasje vseh predstavnikov Male antante in da je obravnavala vprasanja za države Male antante in za današnje razmere naj- boljše in najuspešnejše poliiike. Itaiijansld vladiu pred-* sednik je pa v zunanjepolitičnem delu svojega govotra naglašal prav mnogo tega, kar je v največjem nasprotju s tem, kar je konferenca Male antante razpraVljala m kac naj bi bilo po izjavi nasega zunanjeg-a ministra tudi najboljša in posebej še za našo državo najprikladnejša politika. Mussolini je pa tudi zatrjeval, da veže Italijo in državo SHS veliko prijaieljstvo, ki naj bi bilo vedno boij iskreno in trdno. Ko iz načeLnih vzrokov odloono in is kreno odklanjamo spore med narodi ter zahtevaino sp«razum in dobre odnošeje, bi nas moralo zagotovilo vlad nega predsednika in fašiata Mussolinija, ki vlada dane-s  Italiji, zelo veseliti. Vprašati se pa moramo že ob razliki  zunanjepolitičnih izjav našega zunanjega ministra na eni strani in Mussolinija na drugi strani: Kje je islcrenos^ kje  je resnica, ko naš minister omačuje kot dobro iunan>»  politiko to, kar Mussolini pobija isti čas, ko naglaša prav dobre odnošaje med Italijo in državo SHS.  Mussolini često g-ovori in malo prpd svojim zatrje- vanjem globokega prijateljstva z Jugoslavijo je opo_arjal  rimsiki senat na nevarnost »jugoslovanskega prodiranje«  in oškodovanja italijanskega življa. Ker italijanski živelj,  ki je kot manišina ostal pod našo državo, nima nobenih  vzrokov za pritožbc, dočim se velikemu številu Jugoslova nov pod Italijo najslabše godi> je jasno, dia so bile Musso linijeve velikodoneče besede o »jugoslovanskem prodira nju« samo prikrivanje za resnično in že dolgo se vršeče  italijansko prodiianje in za italijanske zavojevalne misK  na naš račun.  Istočasno s sedanjo prijateljsko izjavo pa pripravljajo  Italijani še posebej nove homatije v ALbamiiji pod pretve_o, da sedanja albanska Tlada preveč posluša jugosloVaitske vplive, fn v Grčiji je italijanski vpliv kljub temuy da so  Jtalijani že mnogo fcrivic storili Grčiji, pridobil dei javnosti na svojo stran, da sedaj nekateri grški listi pišejo, da je za Grčijo najbolje, če postane most za italijansko pro- diranje na vzhod. Italijanskemu vplivu je tudi pripisati, da :gospodarska in druga pogajanja med našo m grško dr- žavo ne pridejo naprej. I Jasno je, da ob največjem zatrjevanju prijateljstva italijanski fašisti obdajajo našo državo s krogom sovraž- 'nikov ter dosledno nadaljujejo ono italijansko {K>litikov K ni zamudila niti ene prilike ali neprilike, da ne bi udarila po jugoslovanskih narodih. Ker gre ta stara irtalijanska poHtika v prvi vrsti aa škodo Slovencev m Hiratov, pa moira dobiti vsak preudaren človek v naši državi in itzven nje utis, da zna Rim spretno zapeljevati Beograd, naj se ne briga za to, kar od slučaja do slučaja tzad-ene Slovence in Hrvate. Rhn se g»~ tovim strankarjem v BeogTadn tudi Iaska, da je sflno do- bra protiskvvenska in protihrvatska poiitika in to je pravi izvor prijateljstva med Beogradom in Rimom. ImeU smo že nešteto žalostnih in sramotnih primerov in izrazov tega prijateljstva. Ni dovolj, da Italijani vedno dosežejo, ltar hočejo, marveč naš zunanji minister in cela vlada še hatijajiom pod našo dnžavo dovoljuje več kot to, kar jim pripada po mednarodnih in medsebojniih pogodbah, doči anvše nismo doživeli pravega in odiočnega protesta proti teinu, kar se proti mednarodnemu pravu v Italiji brezobzirno počenja z našo jugoslovansko narodno manjšino. V FiTenci so sedaj zopet Italijani dosegli vse, kar so ho~ teli in ko govori Mussolini o prijateljstv-j do jugoslovansfce države, je treba razumeti to kot prijateljstvo in naklonjenost nasilnika, Id je eni družiru izropal in silno oškodoval par članov ter hvali sedaj tretjega člana, ki je tako aapeljan, da se vseh krivic proti bratom in proti celi družini ne zaveda.