226. številka
Ljubljana, v sredo 1. oktobra.
XVII. leto, 1884
hhaja vsak dan «re#et jeden mesec 1 gld. 40 kr
, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., r. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., »a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna Be 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu j e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plainje se od četiriatopne petit-vrate po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
za po
t JOSIP vitez SCHNEID-TREUENFELD.
Nenaden in zaradi tega tem bridkejši udarec zadel je zopet ubogi nad narod. Izgubili smo zopet možj, izredno blagega srca, iskrenega zagovornika, katerega bodemo dolgo in teško pogrešali in kateri je pri naših sedanjih razmerah uprav nenamestljiv.
Josipa viteza Schneida, nadoga druzega Hermana ni več, v najlepšej moškej dobi pobrala ga je kruta smrt in tako uničila vse naše nade, ki smo jih stavili v njegove izredne zmožnosti, v njegovo požrtvovalno delovanje našemu narodu na korist.
Včeraj je bil še čil in zdrav, posvetoval 86 je še z našimi poslanci, bil še v klubovej seji, a ko je na večer okolu 7. ure šel čez Breg domov v svoje stanovanje v Virantovi hi (H, udere se mu na Šent JakobBkem mostu kri iz pluč tako silno, da je jedva še prišel do tiflike v Trubarjevih ulicah, klicat pomoči. A bil je že toliko oslabel, da ni mogel druzega izgovoriti, nego besede „Hilfe!" in kuzaje na levo „Virant, Virant!" Na konci Trubarjevih ulic ae je zgrudil na tla ;n morali so ga neBti v njegovo stanovanje, kjer je kmalu potem izdihnil svojo preblago dušo.
Vest o tej naglej smrti razširila se je bliskoma po mestu in globoko užalila vse prebivalce brez razlike narodnosti, kajti pokojnik bil je tudi v nasprotnem taboru vsled svojega značaja, vsled svojih plemenitih lastnostij spoštovan in priljubljen.
Za nas Slovence pa je ta izguba nenadomestljiva, umrl nam je v istini drugi Herman. Rodom Nemec — pokojnik porodil se je v 30 dan decembra 1839 na Dunaji — bil je prerano umrši Schneid tako intenzivnega čuta, da je stopil mej naše prvoboritelje in vsekdar in povsod goreče in odločno zagovarjal pravice zatiranega naroda slovenskega.
Nemila bolezen prisilila ga je sicer, da je v 16. dan septembra leta 1882 odložil državnozborski mandat mesta Ljubljanskega, a komaj se mu je zdravje obrnilo na bolje, že se je zopet povrnil na politično bojišče in bil lansko leto izbran poslancem mesta Idrije.
Kot deželnemu poslancu kranjskemu ni mu sicer bilo odprto za njegove lastnosti dovolj prostrano polje, a tudi v ozkem okviru redutne dvorane opazovali smo njegov blagodejni upliv. Posredoval je mej strankami, osrčeval je omahljive in z vsemi silami prizadeval se, šesta-viti stranko, ki bi ne bila zavisna, od vsake,sapice. Žal, da se je njegova beseda premalo uvažala. Še včeraj, uvidevši, da bode zopet
večina za zloglasnih 600 gld., je ves žalosten vskliknil: „S tacimi omahljivci se ne more politike delati !u
Pokojnik zanimal se je iskreno za VBako našo zadevo, nikdar ni gledal na svojo osobo, na svoje koristi, temveč boril se je vedno le za stvar, za uzvišeno idejo, to pa tako odločno in požrtvovalno, da je v tej zadevi dosezal in presežni najboljše naše rodoljube. Vsak narodni zavod bil je gotov njegove podpore, vsako podjetje je pospeševal, z novci in s peresom bil je delaven in večina izvrstnih člankov v „SUdsteierische Post" bila je Schueidovib.
Veliko pa bi bil še storil, da mu je bilo dano, dalje živeti, kajti bil je mož tako izbornih zmožnostij, da bi si boljšega ne mogli želeti. Imovit, vsestranski izobražen in izveden, imel je po svojem socijalnem stališči pristop in upliv v visokih kron i h, pravico- in resnicoljuben poštenjak zagovarjal je vedno in odločno naše pravice, kajti bil je tako iskren prijatelj našemu narodu, kakor bi se bil porodil na slovenskih tleh in od slovenske matere.
V zborih odlikoval se je po svojih temeljitih in elegantnih govorih. Zadnji njegov govor bd je v deželnem zboru kranjskem, ko je utemeljeval svoj predlog o znižanji tar fov na južnej železnici. Govoril je tako izborno, navajal tako prepričavalne stvarne podatke, da je vse poslušalce zavzel in da so mu po končanem govoru od vseh stranij doneli dobroklici in mu poslanci Čestitali na izrednem vspebu.
Ravnopravnost vseh narodov izgubila je v prerano umršem Schneidusvojega zaštitnika, plemeuitega viteza, ki ni bil le vitez Bamo po imenu, ampak tuli po srci, avtonomistična stranka svojega vedno zanesljivega pristašain prvobojevuika. Isto tako pa narod slovenski in dežela Kranjska, v katerej se je bil v zadnji čas za stalno nastanil, neustrašenega in uplivnega zagovornika, naši poslanci pa v vsacem oziru izvrstnega kolego.
Prerana njegova Bmrt presunila je vsa narodna srca. Njega priljubljenost osvetljuje najbolj f <ktum, da so se nekateri volilci Ljubljanski, prišedši ga kropit, glasno jokali, ko so ga videli na mrtvaškem odru.
Redko sejaui so Nemci, ki bi bili pravični Slovanom, zato pa bode Schneidovo ime na veke zapisano v hvaležnih srcih slovenskih, kajti on nam ni bil Nemec, on nem je bil pravi brat.
Večen bodi spomin preblag ej njegove j duši!
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Vzhod in zapad.
Mi pripisujemo tudi sebi prvenstvo v izumljenji tiskarstva. Nikdo ne dvomi, da je tiskarstvo že v 10. veku bilo znano v Kitaji. Ali bi si ne mogli misliti, da je načelo tega čudovitega izumljenja prišlo v Evropo čez Iludeče morje ali Malo Azijo. Jaz to verujem. Baš to bi lahko rekli o magnetnej sili; vse znanstvena dela (a jih je brez števila) pričajo o starosti tega izumljenja in pripisujejo je nam. Znano je, da so Arabi rabili kompas še za časa križevskih vojn — in vračujoči križarji prenesli so to porabo magnetne igle v Evropo. Kitajcem zlasti je magnetna igla bila znana že v globokej staro-davnosti. V kitajskem slovarji, pisanem v' 121. letu pred Kr. r. beremo sledečo defenicijo magneta: Kamen, iz katerega se naredi igla, s kojo se določi mer. Poleg tega pa naše knjige pojasnujejo porabo kompasa.
Vse to se manja vprašanja, katera imajo samo relativni interes, pa meni dovoljujejo z zadostno gotovostjo reči, da mi nesmo tako najivni, ko se branimo uvesti pri nas doma sistemo novotarij. Tj--ko je vsled naše vztrajnosti izumljen smodnik, tiskarstvo, kompas, in jaz moram še pristaviti: svila in porcelan, z ozirom na poslednja moramo reči, da sti samo ti dve izumljenji zadosti, da bi postavili nas v vrsto civilizovauih narodov.
Iz tega je mogoče sklepati, če smo mi v koristnih izumljeojih priborili si vidno mesto, bili smo tudi sposobni v naše naprave in naše zakone uvesti oni praktični duh, ki hoče dobiti take rezultate, kateri bi mogli ub ti straBt k premenam, in kojega vodi samo smoter videti — kaj bode iz tega ?
Občenja Kitaja z narodi, ki so prihajali na njegove meje, neso zapustila nikakih sledov v nje-govej zgodovini. Adrijan prvi omenja Kitajcev, kakor naroda, ki izvaža surcvo svilo in svilnata blaga. Na to se pa tudi omejuje pripovedovanje zgodovine. Tedaj smo mi tora j bili znani Rimljanom, gospodarjem tedanjega sveta.
Misli se, da je popolnem dokazano, da Rimljani neso z nami imeli nikake zveze.  Naša zgodo-
vina pripoveduje samo o kitajskem postlstvu, odposlanem za dinast'je Han v 74. 1. po Kr. r. z namenom ustanoviti občevanje z zapadnim svetom. To poselstvo prišlo je v Arabijo, in sezuanilo tamošnje prebivalstvo z inštitutom evnuhov. Ta je bil dovolj ocenjen, kajti evnuhi so hitro prišli v navado pri tamošnjem narodu. To je jedini namig naše zgodo vine o občenji Kitaja z inozemskimi narodi.
Če tudi sinovi nebeške države neso prestopali mej svojega ozemlja zaradi kakih potovanj v oddaljene zapadne kraje (vsaj o tem nič ne pove zgo-govina). pa vendar se ne da ugovarjati, da so se pri nas naselili tuji narodi in da se sedaj žive pri nas potomci teh priseljencev.
Mej nami opaziš žide, ki so se preselili k nnm kakih dve sto let pred Kr. r. za dinastije Han, t. j. v jednej najbolj cvetecih dob naše države. Pozneje je zasledil to uaselbino nek jezujit, in zanimivo je njegovo pripovedovanje o tem.
„Tu sem že dve leti in obiskal Bem one, kateie tu imenujejo Tiao-Kin-Kiao, za gotovo misleč, da morajo biti židi. Če je to tako, mislil sem, mogel bodem najti „Staro zavezo." Poročil sem jim, da se Želim Beznauiti z njimi in zagotovil jim svojo priju-
stavila tudi magistratu in oziroma mestnemu zastopa Ljubljanskemu. V seji dne 28. avgusta 1883 je mestni zastop Ljubljanski v svojo vednost vzel ugodni del določbe od 9. junija 1883 št. 447, ter je izrekel z veliko udanostjo svojo zahvalo c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Glede neugodnega dela te določbe pa je sklenil ponižne ovitke uložiti pri C. kr. vrhovni šolski oblasti. Od tedaj slavni mestni zastop in občina Ljubljanska uikacega ukaza, nikake določbe več od c. kr. deželnega šolskega sveta v tej zadevi prejela ni,
Ker ima o upeljavi učnega jezika jedino le deželni šolski svet, zaslišavši tiste, ki dotično učilnico vzdržujejo veljavno določevati, ker je c. kr. deželni šolski svet Že z določbo od 9. junija 1883. leta št. 447 razsodil, da se ima slovenščina že s pričetkom šolskega leta 1883/4 na vseh javnih ljudskih učilnicah upeljati in to glede vseh učnih predmetov in ker se proti ti določbi od nikake strani pritožba do višje instance ni uložila, potem je logično, če je šolski odsek sklepal, di je določba c. kr. šolskega sveta z dne 9. junija 1883 št. 447 že davno pravomočna postala in to tembolj, ker jo je mestni zastop v svoji seji dne 28. avgusta 1883 z gorko zahvalo v vednost vsprejel, katera zahvala pa je, kakor se je Bedaj izkazalo, brez vse potrebe votirana bila I Pri teh razmerah utemeljuje pravomočna odločba od 9. junija št. 447 za občino Ljubljansko v dobri veri in ua podlagi zakona pridobljeno pravico, jus aquisitum v pravem pomenu besede!
Ta pravica pa se je sedaj občini takn rekoč „elani et vi" zopet odvzela in sicer odvzela, ne da bi se poprej, kakor to predpisuje zakon občina zaslišala bila.
Z ozirom na te razmere se je »po mestnih javnih ljudskih šolah s pričetkom šolskega leta 1883/84 slovenščina kot učni jezik upeljala, ter so se vsi učni predmeti, kolikor je to mogoče bilo, na podlagi pravomočnega ukaza deželnega šolskega sveta z dne 9. junija 1883 št. 447 tekom šolskega leta 1883/84 dejansko tudi v slovenščini poučevali. Nemške paralelke pa se niso aktivirale, in to zategadelj ne, ker se pričetkom šolskega leta 1883/84 ni oglasilo potrebno število nemških otrok; ali slovenščina se je upeljala, kolikor je to mogoče bilo! Seveda odločilni faktorji, ki so imeli to upe-Ijavo pospeševati, nikakor neso kazali tistega svetega navdušenju, ki ga je stvar sama ob sebi zahtevala! Vendar pa šolski odsek ni iskal svoje naloge v tem, da bi rekriminacije koval bodi si proti temu, bodi si proti onemu, v svojo dolžnost pa si je štel, krepko poudarjati, da vrhovne šolske oblasti ukaz z dne 9. junija 1883. št. 447 ni samo že pred pričetkom šolskega leta 1883/84 pravomoten postal, temveč, da se je v teku omenjenega šolskega leta, že tudi dejansko izpeljal.
Slavni mestni zbor! Te okolščine se nikakor prezreti ne smejo, in deželni šolski svet, kojega delovanje se ima vselej opirati na zakon, bi jih. isto tako ne Brnel prezirati. Glede na predstojeće je resnica, da involvira deželnega šolskega sveta ukaz z dne 9. junija 1883. št. 447. določbo glede učnega jezika, ki se je izdala ne samo v soglasji z mestno občino Ljubljansko, temveč, kar je veliko večjega pomena, v soglasji z zakonom.   Ako je pa stvar
taka, potom se ukaz z dne 9. junija 1883. št. 447. niti po deželnem šolskem svetu, niti po ministru samem ni smel prej odstraniti ali spremeniti, dokler se ni zaslišala mestna občina Ljubljanska, koji ljudaka šola že itak velika bremena naklada. Vsaka naredba c. k. deželnega šolskega sveta, a kojo naj bi se odstranil ali spremenil ukaz z dne 9. junija 1883, št. 447, ni ničesar druzega, nego nova določba vrhovne deželne šolske oblasti, ki je protiposiavna, če se je izdala za hrhtom Ljubljanske mestae občine. To je tako resnično, kakor resnično imamo državni šolski zakon, kojemu se ima ukloniti tadi c. k. deželni šolski svet v vojvodmi kranjskej! (Dalje prih.)
Dr. Herbstov predlog v češkem deželnem zboru.
—o.— Avstrijsko rpravoa nemštvo jelo je slednji čas posnemati taktiko, s katero je starorimska aristokracija milosti delila mej nizko, plebej-sko rajo! Tako nekako, kakor so rimski očetje mešali pelin mej med v zakonih, zahtevanih od probujenega ljudstva, hote tudi kulturni naši Nemci osrečiti nas Slovane z dobrimi zakoni, v katerih pa je vedno skrito — krepko konjsko kopito! Tak neatvor je konečno tudi predlog dra. Herbsta v češkem deželnem zboru, predlog, da naj Be okraji na Češkem za-okroglijo na narodni podlagi, ločijo torej v okraje češko in nemške.
Voditelj neraško-česke opozicije bil je sam tako malo previden, da je, utemeljujoč v 22. dan t. m. svoj predlog za okrajno preosnovo, odpiral občinstvu oči in že naprej delul mržnjo proti izvedenju svojih nakan. Mojstersko je zvedeni politik, odlični jurist v svojem govoru razkladal vse nagibe in razloge, ki v narodnem, upravnem in gmotnem oziru prikupu-jejo Btvantev narodno jednovitih okrajev na Češkem, — prijatelj ali neprijatel njegov, moral Bi se ukloniti dialektiki rezkega dra. Herbsta in Že si dobival zavest, da bode večini deželnega zbora češkega dobro došel predlog, ki tako jasno in glasno obeta mir, lepo in sporazumno življenje mej obema narodoma po čeških pokrajinah. Ali narava starega voditelja ustavovmie Btranke je močnejša, nego-li njegova mimika! Takoj je bilo očitno konjsko kopito dr. Herbstovega predloga, ko je njegov poroditelj pri itti priliki jel govoriti o zlih nasledkih sedanje vladne politike, o jezikovni naredbi, o vladni stranki in ko se je konečno dovolj jasno rotil, da bode občinstvo njegove stranke umelo in cenilo odgovor k političnemu vprašanju v njegovem predlogu, bodi ta odgovor kakeršen koli. Stari dr. Herbst ve, zakaj da I je tako hitro premenil svojo temperaturo, ali prizadeto občinstvo mu je tudi hvaležno, da je tako v ceno zgubilo mreno z očes!
Čehi se nikakor ne bi hoteli upirati predlogu, ki daje napotek, kako priti do narodnega m;ru v kraljevini češki. Na oko je dr. Herbstov rečeni predlog tisti angelj miru, kateri hoče pošteno razdeliti in narazen ločiti, kar po svojstvu svojem ne more vkupe živeti. Ali le na oko, kajti že dr. Herbstovo utemeljevanje tega predloga pokazalo je, da se hoče z njim ustvariti le nevaren „praecedens", da se hoče iz nekaterih okrajev dežele izločiti jezik češki, da se hoče z njim storiti le prvi korak k razpolov-Ijenju češke kraljevine, k nemško-česketnu namenu torej, ki je češke domoljube dovolj razburjal
Poročilo mestnega šolskega odseka glede mestnih ljudskih šol v Ljubljani.
V včerajšnjej Reji mestnega zbora poročal je g. dr. Tavčar v tej zadevi tako:
Mestni zbor Ljubljanski je v svoji seji dne 31. avgusta 1882 sklenil, da se ima na vseh javnih, mestnih ljudskih učilnicah slovenščina glede vseh učnih predmetov kot učni jezik s šolskim letom 1883/84 upeljati. Ob jednem je mestni zbor tudi določil, kako se ima nemščina ali kakor se imenuje v zakonih, drugi deželni jezik na omenjenih učilnicah poučevati.
K temu sklepu bil je mestni zastop opravičen, ker se imajo po zakonu glede upeljave učnega ježka pred vsem zasipati tisti, ki učilnico vzdržujejo. Če hoče tedaj, deželna šolska oblast glede mostnih ljudskih šol o učnem jeziku, ali 0 poučevanji v kakem drugem deieluem jf*iku kaj ukreniti, svojega ukrepa prej v življenje postaviti ne sme, dokler ni zaslišala mestne Ljubljanske občine, koji ljudske šole silna bremena na lagaj o.
S tega stališča ima slavni mestni zastop pre-Boditi najnovejši ukaz deželne šolske oblasti, s kojim se je pričetkom sedanjega šolskega leta po svetopisemskem izreku, „da naj levica ne ve, kaj dela desnica", vse tisto odstranilo in pokončalo, kar je bila ravno tista deželna šolska oblast pred letom dni pravomočno dovolila.
Sklep z dne 31. avgusta 1882 se je namreč po redu predložil vrhovni šolski oblasti v deželi.
Deželni šolski svet je na to z določbo s 9. junija 1883 št. 447 mestni občiui Ljubljanski naznanil, da ae upeljava slovenščine kot učnegA jezika glede vseh učnih predmetov po mestnih javnih ljud skih učilnicah s pričetkom šolskega leta 1883/84 dovoljuje, s pristavkom, da st ima ustanoviti nemška ljudska učilnica, ali pa nemške paralelke na sedanjih mestnih ljudskih učilnicah, če bi se oglasilo primerno število nemških otrok. Sklepov mestnega zbora glede poučevanja nemščine pa deželni šolski svet. ni potrdil, ker niso bili v soglasji s sedmim odstavkom okrožnice c. U. šolskega sveta od 8 okt. 1870 št. 316.
Pred vsem mora šolski odsek nagl&šati, da določba od 9. junija 1883. št. 447 ni tako Btilizo-vana, da bi slovenščine upeljavo samo pod pogojem dovoljevala, da se imajo ob jednem pričeti tudi nemške paralelke, in to tako gotovo, da bi se slovenski učni jezik sicer upeljati ne smel.
Tega pogoja ne obsega določba od 9. junija 1883 št. 447, ter ga tudi obsegati ne more, ker bilo bi več nego krivica, če naj bi se postavna pravica slovenskim otrokom, ki so vender v ogromni večiui, v tej šolskej občini, samo tedaj delila, ko bi Be peščici nemških otrok ne godila uikaka sila.
Koliko krika bi pač navstalo v Nemcih, če bi bila vrhovna šolska oblast v svojem času Liberški mestni občiui dekretovala: ker ni hotela upeljati Češke ljudske šole, torej se ima po vseh mestnih ljudskih šolah češčina kot učni jezik upeljati. Kar bi bilo v Nemcih absurdno, absurdno je isto tako v Slovencih!
Določba od 9. junija 1883 št. 447 se je do-
teljstvo, in oni so mi takoj odgovorili in bili celo tako prijazni, da so me povabili v gosti. Obiskal sem jih v Mi-paj-se, t. j. v sinagogi, kjer bo se zbirali. Tu smo se dolgo pogovarjali, jaz sem pre-gledaval njih pisma, izmej katerih jih bilo nekaj pisanih v kitajščini in v drugem jim lastnem jeziku. Pokazali so mi svoje svete knjige in dovolili mi v najBvetejše mesto njih hramov, v tako, kamor se dopuščajo Lamo njih duhovniki.
„Povedali so mi, da so njih predniki prišli z zapada, iz judejskega kraljestva, zavojevanega od Jozue, potem, ko je poslednji ostavil Egipet, prešel Rudeče morje in za njim ležečo puščavo. Pristavili so tudi, da se je Hebrejcev izselilo iz Egipta kakih Šest sto tisoč mož. Zatrjevali so mi, da je v njih abecedi 27 črk, pa rabili so jih navadno samo 22. Poslednje se strinja s svedočenjem svetega Jeremije, ki je trdil, da hebrejski jezik ima 22 Črk, iz katerih je pet dvojnih.
„Ko čitajo sveto pismo, zakrijejo obraz b tanj-kim pajčolanom v spomin Mojzesa, ki se je na gori z Bogom pogovarjal z zakritim obrazom. Vsako soboto čitajo določena poglavja iz Bvetega pisma stare zaveze. Tako v teku celega leta prečkajo vsega.
Pripovedovali so mi nekaj čudnega o raji in peklu. Ko sem Be z njimi razgovarjal o Mesiji, obljubljenim v sv. pismu, bo se čudili mojim besedam. Ko sem jim rekel, da mu je bilo ime Jezus, odgovorili so mi, da se v svetem pismu omenja o bv. Jezusu, sinu Sirahovem; tega Jezusa, o katerem jaz govorim, pa ne poznajo."
Samo hebrejski narod se tako trdno drži Bvoje narodnosti. Vzemite, katero koli narodnost, po štirih ali petih rodovih se bode naturalizo-vala. — Hebrejci pa nikdar! Kamor koli naj se preselijo, povsod se trdno drže svoje vere in bvo-jih običajev.
Z zgovovinskega stališča se to mora smatrati za velevažni fakt, da so se tako ohranili mej 400 milijonov broječim narodom.
Ob zgodovinskih viharjih, ki so spremljevali velika premikanja uarodov, prišlo je mnogo raznih plemen iBkat pribežališča v naše dežele. Zato bi bilo treba preiskovati v našej državi verske običaje, opazovati nrave, natančno preiskavati posebnosti naših narodnosti, in na ta način bi se razBvetilo marsikaj zanimivega iz stare zgodovine. Kdaj da je k nam prišlo kristijanstvo, se ne da točno določiti.
Kakor se sodi, so prvi apostoli kristijanstva učili svoj nauk pri vseh narodih starega veka. Jezujiti mislijo, da je kristijanstvo k nam prišlo v 6. veku. Tudi se more misliti, da je bv. Toma bil prišel v naše kraje. Gotovo je, da so prvi kristijanaki misijonarji že zgodaj prišli v Kitaj, kajti ne moremo pripisovati samo slučajnosti, da se nekateri buditski obrodi ujemajo s katoliškimi. Naj bode to kakor koli, v Nankingu se že bile kristijanske cerkve v XIII. stoletji, to beremo v spisih znamenitega potnika Marko Polo. Začenši z V. stoletjem, začenja se vzdigovati zagrinjalo, ki je ločilo Kitaj od ostalega sveta. To stoletje se je začelo občevanje z Arabi — in ta doba Be more smatrati za naš zgodovinski preporod. Poročila Arabov, ki so jih sami pisali po povodu njih bivanja v našej deželi, pričajo o blagostanji naše države in nas silijo k misli, da je Kitaj najmanj tisoč let poprej že užival cvetočo civilizacijo. Z gotovostjo moremo trditi, da so se Arabi naučili naše umetnosti in prisvojili si naša izumljenja. Poslednja so prešla v zapadne dežele, kjer so se pozneje popolnjevala, — temu se ne da ugovarjati. (Konec prih.)
v kratki dobi svojega življenja. In dalje, poslanec dr. Herbst je tudi proti svoji navadi ostal odguvor dolžan, ko ga je češki poslanec dr. Šole bil vprašal v seji občinskega odbora, ali pa njegov predlog ne namerava narodnega in upravnega razpolovljeoja Češke dežele? Brez povoljnoga odgovora k temu vprašanju se pa veČina češkega deželnega zbora ne bode podajala v konečno ukrepanje o dr. Herbsto-vem predlogu.
Ali kako bi dr. Herbst tudi pozneje mogei češki narod uverit;, da ločitev okraiev po jeziku ne pripravlja pota za ukrepanje o razpolovljenji Češke? Te posled ce prišle bi same po seb*, ee ne danes, pak jutri — kdo bi jim postavil jezove, kadar bode dr. Herbst zginol? Ali morebiti naraščaj, ki se že sedaj lahko navdušuje za posledice dr. Herbstovega predloga, ker jih — jako slabo prikrite — vidi kakor sladko jesensko grozdje razobešene po predelih malomodrega velikonemškega novinarstva?!
Pravo Dau*)isko darilo bi torej bdo za češke Slovane, ako bi zakon postal imenovani dr. Herbstov predlog. Istina je z druge strani to, da se bode za nemško levico kovati skuhal dobiček, če bode dr. Herb&tov predlog mrtvorojen pokopan v arhive deželne zbornice v Pragi. In prepričanje se usiljuje, da je stari igralec na parlamentnih deskah posmodil nekoliko bengalskega ognja, da kuni b svojim predlogom stranki svoji pridobiti nekoliko političnega sijaja. Kadar namreč pade dr. Herbstov predlog, pisali mu bodo uemško-liberalni listi uekrologe, iu kakor je pri tacib prilik*.h navada, povzdigovali bodo svojo stranko nekako v tem zrn i slu : „Glejte; hoteli smo spravo in v to Bvrho, samo v to svrho prišli smo z dr. Herbsto-vim predlogoml I u Čehi! Oiabui čehi so rekli, da sprave z nami nočejo in odbili so blagohotni, pomirljivi naš predlog. Kdo je torej kiiv, mi ali Čehi?" In slepo nemško občinstvo bode to verjelo ter še bolj sovražilo čeaki, slovanski živelj. Taki bodo sadovi dr. Herbstovega predloga, taki — nemške miroljubnosti !
Politični razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 1. oktobra.
Štlrskl deželni zbor je v ponedeljek izrekel na predlog poslanca Kienzla jeduoglasno priznanje j in zahvalo prejšnjemu deželnemu glavarju Kaiser- j feldu /a njega delovanje za državo in deželo. Slo- j venci bo ra/uo burou^ Gddla pred glasovanjem o tem predlogu ostavili zbornico. Poslanec Schreiner je baš v tej seji odgovoril v imenu deželnega odbora na interpelacijo gospoda Raića, zakaj deželni odbor na Ptujske; gimnaziji nastavka profesorje, ne* vešče slovenskega jezika, katerega govori večina učencev. Rekel je, da ni potreba profesorjem na gimnaziji z nemškim učnim jezikom znanja slovenščine. Iz tega odgovora lahko posnamemo, da od štirskih liberalcev nemarno pričakovati pravice, in da je dolžnost vsakega Slovenca delati na to, da se Slovenski Štajer administrativno loči od nemškega.
Kakor se misli, bi volilna reforma, kakeršno je izdelal češki deželni odbor za deželni zbor, zagotovila Čehom za zmirom večino v deželnem zboru. Ako bi se volitve normalno, brez vsakega pritiska vršile, dobili bi Nemci v deželnem zboru 74 poslancev iznuj 242. Tudi ko bi vse nefidejkomisno posestvo nemški volilo, dobili bi Čehi 126 glasov, Nemci pa samo 116. Zato je pa v nemških krogih velika nevolja, kajti Nemci bili so vajeni samo gospodovati nad Slovani. Zato pa tudi ni misliti, da bi Nemci počakali v zboru, da bi se to sklepalo. — Nemci so v deželnem zboru zopet pokazali svoje sovraštvo do Čehov in češkega jezika. Ko so se posvetovali, kaka znamenja naj bi nosili poljski Čuvaji, predlagal je dotični odsek, da trakove s češkim in nemškim jezikom. T«mu bo ugovarjali Nemci, češ to bi žalilo čisto nemške občine. Iz tega se vidi, da sprava z Nemci ni mogoča, in le čudimo se, da se nekateri odločujoči krogi vedno zibljejo v sanjah, kako bi sprijaznili Nemce na Češkem s Bedanjimi razmerami.
Moravski deželni glavar Vetter jo kot predsednik deželnega odbora, kateremu se je bila volitev grofa Schonborna v ogerskera Hradiši zopet izročila, da preiskuje, kako se je vršila in o tem poroča deželnemu zboru, izročil dotični referat vodji moravskih Čehov, deželnemu odborniku dr. pl. Šromu. To je pa neki nemške liberalce moravske jako užalilo.
Včeraj se je otvoril hrvatski sabor, kraljev reakript poudarja, da po proteku toliko let po-Bvečena zveza z Ogersko prinaša hrvatskoj kraljevini vedno večje koristi, in da bi se momentalna nasprotja  odpravila z obojestransko pripravljenostjo.
% nanje države.
Ruska vlada je imenovala generala Robanova generalnim guvernerjem v Vilni. Kohanov je odločen sovražnik germanizacije.  Pred tremi leti je
carju predložil statistične date o germanizaciji v Polj*kej. Nadejati se smemo, da bode skušal kolikor mogoče ovirati germanizacijo v svojej guberniji. Govoie sicer, da je Kohanov velik nas protu-k Poljakov in bi najrajše vse porušil. A mislimo, da bode kot dober Slovan kmalu spoznal, da vsak rusko-poliski razpor samo germvniaciji koristi, ter se bode kmalu sprijaznil h Poljaki, to tem prej, ker v višjih ruskih vlado h krogih Že nekaj časa veje Poljakom prijaznejši veter.
Operacije na fraiicosko-kltajskem bojišči prično se zopet danes, vsaj tako se od tam poroča, da admiral Courbet hoče danes začeti bom-bardovati nekatere kitajske kraje. Sicer je pa tudi mogoče, da je vojskovanje še odložil, kajti v vladnih krogih Pekinških bo se poslednji čas zgodile nekatere spremembe, zopet je ona stranka prišla kvišku, ki je za mirno pobotanje s Francozi. Carica sama tudi neki želi, da se kmalu naredi mir.
Aoglešaa vlada je objavila vlastim, da se jej pravično zdi, da je egiptovska vlada ustavila amortizacijo državnega dolga z ozirom na finančni položaj v Egiptu. Nekatere vlade so že odgovorile na to izjavo v tem smislu, da ta naredba egiptovske vlade nasprotuje mej narodnemu pravu. Angleška vlada neki misli, da se ta naredba ne bode preklicala. Ruska vlada je pa tega mnenja, kakor se da posneti iz oficijozoega lista „Nord", da ta naredba še ne bode zadostovala za zboljšanje finančnega stanja v Eg ptu, in da se bodo diplomati kmalu na kakej konferenci morali baviti zopet z egiptovskim finančnim vprašanjem.
Dopisi.
Iz Rudolfovega 25. sept. [l/v. dop.] (Še nekaj o gosp. prof. Šukljeji in njegovem odprtem p i s m u [glej „Ljub. List" št. 156]. Odziv g. Viktorju Rohrmannu.) „Resnično je, da se tukaj vsakemu mrzi, v politično areno podati so in javno pisati, ko si nihče več pri nas ni svest, da se mu „od tam gori'4 ne zasadi bodalo zavratno v zat'lnik.u Prav, po vsem prav imate, velecenjeni gosp. dopisnik iz Rudolfovega v št. 202 „Slov. Naroda". Časi, prav dobro stigmatizirani b „politischea streberthum", so za nas, ki Be usojamo še vedno prisegati na naš stari program in visoko držati našo narodno zastavo, v resnici jako kritični. Lahko umevno tedaj, da Vi, velecenjeni gosp. dopisnik — ki se morebiti ne nahajate ravno v onem „srečnern položaji zasebnika", po katerem urednik „najnovejšega dnevnika" joče svoje „krokodilove solze" — ne odgovarjate več vsem onim neresnicam, katere je preoblastni ženij produciral v svojo obrambo. Prav živahno obžalujem, da Vi tega ne storite, ker sem uverjen, da ste Vi pravi mož, ki zna izbrati Bi jir. vo orožje in nasprotnika zadeti na najbolj občutljivi strani, — saj dovolj, porok v to mi je vedenje urednika ^Ljubljanskega Lista", ki se v svojem „odprtem pismu" tako tragi-komično zvija pod Vašimi tehtnimi udarci. A ker ste to že nekako „a priori" odrekli in je res preteklo Že dokaj časa in Vi še vedno molčite, — kar smem tolmačiti si le v tem smislu, da hočete držati dano besedo in biti si konsekventnim — usojam se jaz, oprostite mi mojo drznost! — napraviti pohleven poskus, javnosti po svojih skromnih močeh razkriti to, kar je g. prof. Šuklje v svojem „odprtem pismu" — menda ne brez dobre namere — prikrivati hotel.
Takoj začetkom svojega „odprtega pisma" — katero pa, akopram dokaj obširno tako malo in ne-temeljito odgovarja g. dopisniku v št. 202 „Slov. Naroda", da Brnelo trdim, bi bilo morebiti bolj prikladno nazivljati ga „zaprtim" ali pa, ker se v njem že toliko govori o lastnih zaslugah g. pisca samega, „panegiriku« na samega sebe" — /ljubilo se je g. prof. Šukljeju beaedičiti o nekem — „dozdevnem dostojanstvu". Da g. profesor o dostojanstvih rad govori, to ni za nas nič novega in samo na sebi jako nedolžna stvar, a da govori o ^dozdevnem dostojanstvu", to nas je temveč iznenadilo, ker je bil poleg tega še tako malo obziren, da nam niti povedal ni, komu da se prav za prav dozdeva. —
„V tem oziru itd. in jednoglasna (?) zaupnica, kojo sem prejel v mestni hiši itd." Za Boga Bvetega! Kaj ste prišli že popolnem ob bvoj dober spomin, g. profesor? Jeli bo burne vihre zadnjih dni tako slabo upljivale na Vaše duševne moči, da se ne spominjate več, od koga in kako da se Vam je votirala ona „jednoglasna" zaupnica? Ali pa stori to morebiti zavest, da zagovarjate jako slabo reč? — Pa naj bo to, kakor že hoče, na vsak način priskočim Vašemu slabemu spominu na pomoč. Zaupnica, o katerej tako oblastno govorite, votirala se Vam je na predlog gospoda, ki Vam kot kandidatu svojega glasu niti dal ni, od gospoda, ki je uskok v narodnem taboru, renegat v najslabšem
pomenu besede! Častno je sicer i od nasprotnika pohvalo žeti, a dozdevati se mi hoče, da bi v tem slučaji za Vas bilo morebiti bolj priporočilno, ko bi Vas ta dvomljiva Čast ne doletela. Gospod, kateri je predlagal zaupnico, gotovo tega storil ni, ker ste mu Vi imponirali z Vašimi političnimi nazori, s političnim taktom, marveč storil je to, ker je bil že takrat po V a še j brezkoučnej elasticiteti do dobrega uverjen, da se Vi g. deželni poslanec nahajate na najboljšem potu, preživeti vse one „faze", katere g. predlagatelj sam že davno za seboj ima in postati — horribile dietu — „njegove gore list". — Similis simili gaudet!
In potem, kaka je bila ta „jednoglasna" za-upnea! — Od navzočih g. volilcev odtegnilo se jih je jeden dober del glasovanju s tem, da so „demonstrativno, zapustili dvorano. Ali so ti gospodje volilci tudi že ušteti pri onej „jednoglasni zaupnici?
„In vendar se hočem v dogovor spuščati z vami itd." Kako uljudno! kako ljubeznjivo! Tega bi se bil g. dopisnik „Slov. Naroda" gotovo ne nad jal od Vas, visokoučeni g. profesor in politik; a česar se je nadjal in smo se i mi drugi „pigmejci" nadjali, to je, da boste „mož beseda" in da boste nas tedaj poučili „o nekaterih zadevah, o katerih smo tako sila slabo poučeni." Pa jako smo se varali. Mesti obljubljenega pouka, nič nego puhle fraze, samohvala -n pa — da ne postanem manj uljuđen — same neresničnosti. Ali za kaj druzega hočemo li smatrati ona baza razpravljanja na dolgo in široko o: „Politiki, Pressi, vinarski Šoli, boljših ce8t-nih zvezah, dolenjski   železnici,  V a i   časti akom-
nOBti   itd.?u (Daljo prih.)
Domače stvari.
— (VI. seja deželnega zbora Kranjskega) trajala je danes do 2. ure popoludne, ne da bi se bil rešil dnevni red in to zaradi tega, ker je gospod De ž m a n zajahal zopet kakor vsako leto svoje staro kljuse, da je nemštvo na Kranjskem v veliki nevarnosti, kar je pouzrofiilo prav obširno, smelo rečemo, jezikovno debato. Povod za to prisiljeno Dežmanovo parado bilo je poročilo upravnega odseka o statutu za deško sirotnišnico „Colle-gium Mariannm". Tudi luč velikega državnika naših veleposestnikov g. Luckmana prikazala se je izpod polovnika, seveda mej krohotnim smehom narodnih deželnih poslancev in galerij. Gospod Dežmanje v današnji seji deželnega zbora, kakor navadno v vsakem zasedanji deželnega zbora, „Slovenski Narod" spravil na obtožno klop, češ, da kadar se v „Collegium Marianum" kdaj kaj nemški deklamuje, naš list Bame jeze kar besni. Debate, ki je bila jako obširna, udeležili so se razuu poročevalca dr. Poklukarja, deželni predsednik baron "VVinkler, deželne vlade svetovalec g. Hočevar in poslanci Svetec, dr. Papež, dr. vitez Bleiweis Trste-niški, Graselli, Faber in baron Schwegel. Pri glasovanji propal je predlog Defcmanov, ki je hotel še bolj razširjati nemški pouk v tem zavodu. Prihodnja seja je v petek.
— (Mestni zbor Ljubljanski) vsprejel je v včerajšnji seji na predlog poročevalca šolskega odseka sledeče sklepe: a) Proti ukazu c. k. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884. št. 1324. se ima v imenu občine takoj, in brez vsake zamude uložiti rekurz na visoko naučno mioisterstvo. b) če bi ta rekurs brezvspešen ostal, ima se v imenu ob' čine uložiti pritožba na upravno sodišče, c) Visoki c. k. deželni šolski Bvet se poprosi, da bi, ker so je rekurz v pravem času uložil, ter se zategadelj glede učnega, z ukazom z dne 9. junija 1883. štev. 447. upeljanega jezika toliko Časa ničesar spremeniti ne sme, da se ni rekurz postavno rešil, dejansko izvršitev svojega ukaza z dne 12. julija 1884. št. 1324. takoj ustavil, c) Deželnemu šolskemu svetu naj se poroča, da je mestna obf-ina takoj pripravljena na svojih ljudskih učilnicah aktivirati nemške paralelke, Če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, in oziroma postavna potreba takih paralelk. Ti predlogi vsprejeli so se jednoglasno.
— (Železnična zveza) s Slatine proti južni železnici letos zopet ne bode v deželnem zboru štajerskem zagotovljena, ker je dotični odsek sklonil, da se obedve progi, namreč iz Poijčan in pa iz Bohovega še jedenkrat. in sicer na deželne stroške pregledati. Pa tudi na progo iz (i r o bel na čez Šmarje na Slatino se bo oziralo, ker je gosp. Mih. Vošnjak kot člen „železniškega odseka" to predlagal in se je ta nasvet jednoglasno
vsprejel. Po poročilu odborovem dobi namreč dežel d i odbor nalogo, črto čez Šmarje na deželne stroške pregledati in dotično poročilo prihodnjemu deželnemu zboru predložiti.
— (Katoličko slovensko politično društvo v Ormoži „Sloga") poslalo je g. Bo-židaru Raič-u naslednjo zahvalnico:
Visoke časti vredni gospod poslanec!
Veliko pozornostjo so tukajšnji Slogaši čitali Vase in Vaših tovarišev pitanje na slavni deželni odbor glede nameščenja učiteljskih mest v Ptujskem nižem gimnaziji z učitelji, kateri ne znajo elovenski.
Raduje se podpisana „Sloga" o Vašem krepkem postopanji in o temeljitosti, s katero ste svojo interpelacijo podkrepili.
Naši nasprotniki so do zdaj na narodnem deblu sekali veje, da ne bi več rodile dobrega sadu narodne omike; pa drevo je zmirom poganjalo iz nova in še bolj rodilo. Ali sedaj so se začeli s sekiro zaganjati v korenine, da bi popolnem i/m val i celo drevo prihodujosti slovenske; izbrisati hočejo nas Slovence, jemljejo nam in naši mladini vsa sredstva obraževati se na nepokvarjeni narodni podlagi, naše bitje, naše mišljenje jemljejo nam, nastavljbjoči učitelje za našo mladino, ki naški ne znajo.
Ker ste Vi ravno na pravem mestu o tako važni stvari potipali naše nasprotnike, Vam je Ormoška „Sloga" hvaležna, proseč:
Naj Vaše blagorodje izvoli vsprejeti srčno zahvalo in popolno njeno priznanje za Vaše neumorno delovanje v deželnem zboru.
V Ormoži, 26. Beptembra 1884. Katoličko slovensko politično društvo v Ormoži „Sloga". Dr. Žižek 1. r., Ant. Jesi h 1. r.,
predsednik. tajnik.
— (Kmetijska razstava v Krškem, II. d a u.) Iz Krškega se nam piše 29. septembra: Danes ni bila tako obilno obiskovana, kakor včeraj, v nedeljo, ko je bilo nad 500 obiskovalcev. Danes jih je bilo namreč samo 200. Došlo pa je obilo elegantne gospode od blizu in daleč, vmes pa Še meščani in kmetje. Razstavljalcev število pa se je povzdignilo na 97. Vse se čudi, da Dolenjska rodi tako lepe predelke. Zastopani so okraji: Radeče, trg z okolico in Boš tanj, Mokronog z mnogimi občinami, Novomesto z bližnjimi kraji, Kostanjevica (mesto slabo) z okolico, Metlika z nekoliko okolice, posebno pa Krško z oko'ico. Razstavljala so: graščaki, duhovniki, kmetje, meščani, učitelji. Prosto ljudstvo se čudi, da v Krškem vidi take velikanske stvari. Na dvorišči so namreč veliki stroji od firme Mu v far t iz Beča. Marsikateri nezaupljivi Dolenjec pa pravi, da bodo zdaj davki večji, ko bode gospoda videla, kakoršne pridelki daje dežela. Siromak, da ima take .skrbi. — Jutri v sredo pričakujemo veliko ljudi j, ko se prične živinska razstava.
— („Tržašk. Sokol".) Naznanjamo gg.: članom in prijateljem našega društva, da bode v nedeljo dne 5. oktobra izlet v Nabrežino. Gospodje člani se prosijo, da se v polnej društvenej obleki ob 2. uri popoludne na kolodvoru zbero, od koder se društvo točno ob 2 1/i uri s zabavnm vlakom odpelje do Binjo in od tam peš v Nabrežino. Na zdravje! Odbor »Tržaškega Sokola".
Telegrama  Slovenskemu Narodu";
Gradec 1. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je interpeliral Vošnjak glavarja zarad zabranjenja govorov v včerajšnji seji. Južnoštajerskemu sadjerejskemu društvu se je dovolila podpora tristo gold. po nasvetu poslanca Vošnjaka.
Gradec 30. septembra. V današnji seji deželnega zbora pred budgetnej debati poslanec Dominkuš kot načelnik „narodnega kluba" v daljšem govoru grajal deželno in državno vlado. Govorili še: Hackelberg, Vošnjak, Schmi-derer. Ropot levice in galerije velik.
Tujci:
dne 30. septembra.
Pri Hlonu: Schmidt, iz Odenburga. — Kolin iz Si-seka. — Mattachich lz Hrvatskega. — VVagner iz Ptuja. — Potočnik z Gorenjskega.
Pri .Vlt»ll< 1: pl. Lutteroth iz Trsta. — Detscher z Dunaja. — Blasich iz Gradca. — Jaklič iz Budimpešte. — Uhrer iz Trsta. — Schuster iz Gradca.
Pri uvHtriJHkein cesarji: Klement, Storniča iz ltudolfovega.
Vabilo na naročbo.
Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
,  četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrtjeta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n  P«! leta........8   „   — „
m  Setrt leta........4   „   — „
„  jeden meBec.......I   „  40 „
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
Upravništvo ,,8lov. Naroda*'.
Meteorologično poročilo.
1 D"	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve trovi	Nebo	Mokri na v min.
30. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvefier	743-40 mu. 740 66 ram. 740-70 mm.	-f- 5*4" C +17 6 C + 104» C	brezv. al. vzh. brezv.	megla jao. jas.	000 mn.
Srednja temperatura -f- 11 '1°, za 2-5° pod normalom.
Tržne cehe v IJ ubijani
dne 1. oktobra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ...
Ječmen „ Oves, , ...
Ajda, a .   . .
Proso, , ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol , ...
Krompir, 10O kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, n       . .
Špeh frišen „       . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Te'ečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Pišče ......
Golob........
Seno, 100 kilogi.imov . . Slama,   „ „ . ,
Di va    trda, 4 kv. metre .
,    mehka, ,   , .
gld.	kr.
6	99
5	36
4	39
2	92
4	87
	20
5	20
8	—
8	—
8	50
2	67
—	94
—	82
—	68
—	74
—	84
—	3
—	8
—	«0
—	72
—	66
—	32
—	45
—	18
1	60
1	51
7	50
4	80
ID-u.:nsOsix:ei borza dne 1. oktobra t. I.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Srebrna renta .... Klat* ron .......
5°/,, marčna renta........
Akcijo naredne bs\nV.a .....
Kreditne ikeije......
London ..... . .
Srebro ..... . .
Napoi.. ..........
U. kr. cekini . ......
Meinskc marke .....
4°/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld t". avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 60/o......122
t n /
n n m ....
„     papirna renta 5°/0.....
:>'■,, štajerske zemljišč, od/oz. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obi. avstr. 4f/i°/o z'at' zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srećke......100 gld.
Iiudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 , Trnmniway-dnifit, velj.  170 gld. a. v.
80 gld. 85			ki
81	r	95	
103	9	—	
95	%	95	■
856		—	
291	•	50	IV
121	■	55	
9	It a	66'/,	n
		77	m
59	n	75	_
124	■	25	
171	■	50	
103		15	%
122	n	45	
93		05	n
88	W	70	
104	•	50	
115	n	25	
121		—	n
109	_	—	_
105		50	
176		50	
19		—	
105		25	
211		75	
Zahvala.
Globoko ganen zaradi brezštevilnih srčnih dokazov sočutja in ker ne more vsakemu posebej dostojno zahvaliti se, dovoljuje si podpisani tem potom izreči najiBkrenejšo zahvalo vBem, ki so ukazali njegovemu očetu
EDUARDU vitezu STRAHL-u
poslednjo čast.
V gradu Stara Loka, 30. septembra 1884.
Karol vitez Strahl,
Z globoko in neznosno britkostjo naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je gospod
JOSIP SCHNE1D vitez TREUENFELDSKI,
c. kr. vladni sovetnik, c. kr. stolui k, deželni poslanec, vitez c. kr. a v sir reda Frana Jusi pa, ko-mander carskega ruskega reda sv. Stanislava, vitez križa Mar •Janinega, posestnik graščin v Za-prečah in Potschach,
v 45. letu svoje dobe včeraj 30. septembra 1884 ob 7. uri zvečer na naglem umrl.
Truplo dražega pokojnika se bode 3. oktobra ob 2. uri popoludne v hiši žalosti (v Zvezdar-niških ulicah h. št. 1, Virantova hiša), uzdignilo in prepeljalo na kolodvor južne železnice in 4. t. m. ob 11. nri dopoludne v rodbinsko rake v v Potschach položilo.
Svete maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi v Ljubljani, v farni cerkvi v Kamniku in v Potschach.
Pokojnik se priporoča vsem sorodnikom in prijateljem v prijazen spomin.
V Ljubljani, v 1. dan oktobra 1884.
Albina Schneid pl. Treuenfeldska, rojena Denk, soproga. — Josip in Albin Schneid viteza Treuenieldska, sinova. — Josip Schneid vitez Treuenfeldski, c. kr Bekcijski sovetnik v pok., oče. — Katarina Schneid pl. Treuen-feldska, mati. — O tili j a, Jarisch, rojena pl. Schneid -Treuenieldska, sestra. — Dr. med. Karol Jarisch, svak. — Karol Jarisch, netjak. — Otilij a Jarisch, netjakinja. — Amalija Denk, tašča. — Teodor Denk, Makso Borowsky, c. kr. profesor, svaka. — Amalija Borowsky, rojena Denk, svakinja. (617)
Fin med v satovjih so dobiva pri (557—9)
Oroslavn Dolencu
v r,j nI > Ij • ni. v < ilo<Uili£Uil» tilicnli.
Trgovski pomočnik
vsprejme se v prodajalni<o z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji takoj. Ponudbe vsprejema upravništvo „Slo-venskega Naroda". (615)
nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnem zmožen, z dobrimi spričali, želi v prodajalnico s špe-cerijami ali z mešanim blagom vstopiti. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (610—2)
Učenec ali praktikant,
ki je zirožen slovenskega in nemškega jezika ter je dovršil najmanj dva razreda gimnazije ali realke, iŠAe se za neko trgovino v Mariboru. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda". (614—1)
Pri suhem vremenu trgnu« (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—17)
Die Central-Station fiir Obet- und Gemuse-Verwaltung in Graz.
♦ ♦
U m t* tne
(32—73)
I z o h e Is zoliovj ti
J ustavlja po najnovejšem amerikauskem načinu J X  brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovauja in Z
♦ vse zobne operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, j
♦ poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. «.
(616)
c. kr. okrajni sodeč.
Is Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeraajo blago in potnike po najnižjih cenah id z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „G-ermaiiia",      4200 ton, okolu 10. oktobra.
,     „East _A_:ngrlia."-,---„25. „
Eajuta za potnike 2O0 gol«l. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj bo obrnejo na (611—1)
3\ TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne  naj   ae  na KuiMtano d9 A nt. Fugi"?generalnega ageuta y Trt*tu.
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tiuk „Nurodue Tibkarne*.
524353