Sloveniji za 20 . rojstni dan slovenski statistiki 2011 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki Avtorji: Karmen Hren Jelena ]irjakovi} Romana Koreni~ Andrej Kralj Simona Peceli Ida Repov` Grabnar Nina Straìšar Peter Štemberger Urednica: Karmen Hren Besedilo jezikovno uredila: Ivanka Zobec Oblikovanje in prelom: Dušan Weiss, Ada Pokla~ Naslovnica Ada Pokla~ Tisk: Littera picta d. o. o. Naklada: 2300 izvodov Izdal in zaloìl: Statisti~ni urad Republike Slovenije Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.312(497.4) SLOVENIJI za 20. rojstni dan : slovenski statistiki / [avtorji Karmen Hren ... [et al.] ; urednica Karmen Hren]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2011 ISBN 978-961-239-232-1 1. Hren, Karmen 256287744 Uvodna beseda Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki Slovenski statistiki posve~amo to publikacijo dvajseti obletnici razglasitve samostojne dràve. V njej prikazujemo s statisti~nimi podatki in statisti~nimi zgodbami nekatere dele poti, ki smo jo Slovenija in njeni prebivalci prehodili od leta 1991 do danes, do leta 2011. Prepri~ani smo, da boste na naslednjih straneh našli marsikaj zanimivega. Morda vas bo kaj presenetilo, razjezilo, razàlostilo, razveselilo ali pa le potrdilo vaša prepri~anja. S publikacijo lahko prispevamo le majhen del~ek k vašemu znanju, védenju, k vašim ob~utkom; svojo podobo o ìvljenju v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih si boste seveda izoblikovali sami. Poznavanje preteklosti je nujen pogoj za izboljšanje prihodnosti; publikacija je tako naš prispevek v mozaik razprav o prihodnosti slovenske drùbe. Prikazani podatki olajšujejo objektivno presojo preteklosti, obenem pa bodo – tako upamo – tudi osnova za odlo~itve, ki bodo izboljšale ìvljenje in blaginjo vseh prebivalcev Slovenije. Mag. Irena Krìman generalna direktorica Statisti~nega urada Republike Slovenije Vsebina Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki Tako poteka na{e ìvljenje 7 Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije • • • • • • • 8 Še vedno se nas rodi premalo • • • • • • • 13 Gremo v šolo • • • • • • • 14 Ustvarjamo si druìno • • • • • • • 17 Vklju~ujemo se na trg dela • • • • • • • 20 Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje • • • • • • • 22 Tudi odhajanje je del ìvljenja • • • • • • • 25 Kakovost ìvljenja 27 Okolje, v katerem ìvimo • • • • • • • 28 Kako skrbimo za svoje zdravje • • • • • • • 33 Premoènjske razmere • • • • • • • 37 Delovanje gospodarstva in dràve 47 Gospodarski rezultati • • • • • • • 48 Delovanje dràve • • • • • • • 51 Naše politi~no udejstvovanje • • • • • • • 53 5 Tako poteka na{e ìvljenje Tako poteka na{e ìvljenje OSNOVNI PODATKI Na pove~anje števila prebivalcev v zadnjih petnajstih Razmerje med številom ènsk in številom moških O PREBIVALCIH SLOVENIJE letih so vplivali zlasti pozitivni selitveni tokovi iz tujine; ti so bili najbolj intenzivni v letih gospodarskega razcveta 2007 in “Trikrat mora imeti ~lovek pomo~: 2008, v Slovenijo pa so se priseljevale predvsem osebe iz ko se rodi, ko se èni in ko umre.” dràv, nastalih na ozemlju nekdanje skupne dràve (iz Bosne Ljudski pregovor in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Hrvaške). Naravni prirast, tj. razlika med številom ìvorojenih in umrlih, je bil od leta 1997 do leta 2005 negativen, od leta 2006 pa je znova pozitiven (torej se ve~ oseb rodi, kot jih umre). Presegli smo mejo dveh milijonov Naravni in selitveni prirast Vir: SURS 1. januarja 2011 je v Sloveniji ìvelo 2.050.189 prebivalcev; glede na za~etek leta 1991 se je število prebivalcev pove~alo za 50.244 oseb. Od leta 1991 do leta 1999 se je število prebivalcev Slovenije zmanjševalo, potem pa se je za~elo razmeroma hitro pove~evati; najbolj se je pove~alo v letu 2008, ve~inoma kot posledica priselitev zaradi dela. Število prebivalcev Vir: SURS Med prebivalci Slovenije je ve~ ènsk kot moških. Na za~etku leta 2011 je bilo števil~no razmerje med moškimi in ènskami 1 : 1,02, torej en moški na 1,02 ènske. Zanimivo je, da se razlika med številom moških in številom ènsk zmanjšuje è od leta 1996 (takrat je bilo to razmerje 1 : 1,06), izraziteje pa se razlika manjša po letu 2007. To kaè, da se priseljujejo zlasti moški in da priselitve vplivajo na Vir: SURS spolno sestavo prebivalstva. 8 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Danes ìvimo dlje TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Vse boljše ìvljenjske razmere, v katerih ìvimo prebivalci Pri~akovana ìvljenjska doba ob rojstvu Še vedno se nas rodi premalo Slovenije, se odraàjo v daljšanju naše ìvljenjske dobe. Za moške, rojene leta 1991 v Sloveniji, lahko pri~akujemo, da Gremo v šolo bodo ìveli 70 let, za moške, rojene leta 2009, pa lahko Ustvarjamo si druìno pri~akujemo, da bodo – ob nespremenjenih razmerah – ìveli Vklju~ujemo se na trg dela 76 let. Pri~akovana ìvljenjska doba ob rojstvu se je tako v tem Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje obdobju za moške podaljšala za 6,2 leta. Pri~akovana Tudi odhajanje je del ìvljenja ìvljenjska doba za ènske, rojene leta 1991, je bila ob rojstvu 77 let, za ènske, rojene leta 2009, pa – ob nespremenjenih razmerah – 82 let. Pri~akovana ìvljenjska doba ob rojstvu za KAKOVOST @IVLJENJA ènske se je torej od leta 1991 do leta 2009 podaljšala za 4,9 Okolje, v katerem ìvimo leta. Hkrati se je zmanjšala razlika v pri~akovani ìvljenjski dobi Kako skrbimo za svoje zdravje med moškimi in ènskami s 7,8 leta v letu 1991 na 6,6 leta v Premoènjske razmere letu 2009 (torej za 1,2 leta). DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Vir: SURS Naše politi~no udejstvovanje Povpre~na starost Zaradi majhne rodnosti in vse daljše ìvljenjske dobe postajamo vse starejši. Povpre~na prebivalka Slovenije je bila v letu 1991 za 5,6 leta mlajša kot v letu 2010: v letu 1991 je imela 38 let, v letu 2010 pa 43 let. Povpre~ni prebivalec Slovenije je bil pred dvajsetimi leti mlajši za 5,7 leta: v letu 1991 je imel 34 let, v letu 2010 pa 40 let. Vir: SURS 9 Tako poteka na{e ìvljenje Starostna piramida Spreminjanje starostne sestave je dobro vidno, ~e Število mladih in starejših prebivalstvo opazujemo razdeljeno v tri skupine: na mlade (do 14 let), na odrasle (od 15 do 64 let) in na starejše (osebe, stare 65 ali ve~ let). Razlika med številom mladih in številom starejših se je po letu 1991 hitro zmanjševala, od leta 2004 pa je število starejših ve~je od števila mladih. Razlika med obema skupinama se je v naslednjih letih samo še pove~evala; zmanjšala je ni niti po letu 2003 pove~ana rodnost. V ~asu od leta 1991 do leta 2010 se je tako število mladih zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa se je pove~alo za 56 odstotkov; število odraslih je ve~je za 3,6 odstotka. Vir: SURS Vir: SURS Še hitreje kot število starejših, tj. oseb, starih 65 ali ve~ let, se pove~uje število najstarejših, tj. tistih, ki so stari 80 ali nad Ali ste vedeli? 80 let. Število teh prebivalcev Slovenije se je namre~ od leta 1991 do leta 2010 pove~alo s 45.957 na 80.170 (torej za • [tevilo stoletnikov se je v dveh 74 odstotkov). Najhitreje pa se pove~uje število stoletnikov, tj. desetletjih pove~alo s 26 na 196, torej oseb, starih 100 ali ve~ let. V letu 1991 je v Sloveniji ìvelo za 7,5-krat. 26 stoletnikov (5 moških in 21 ènsk), v za~etku leta 2010 pa smo imeli v Sloveniji 196 oseb, ki so bile rojene pred 1. januarjem 1910, in sicer 35 moških in 161 ènsk. Število stoletnikov se je tako v devetnajstih letih pove~alo za 654 odstotkov. Število prebivalcev, starih 80 ali ve~ in 100 ali ve~ let Prebivalci, 80 ali ve~ let Prebivalci, 100 ali ve~ let skupaj moški ènske skupaj moški ènske 1. 1. 1991 45.957 13.573 32.384 26 5 21 1. 1. 2001 47.000 12.853 34.147 67 11 56 1. 1. 2010 80.170 22.364 57.806 196 35 161 Vir: SURS Vir: SURS 10 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Prišli, videli in ostali TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Omenili smo è, da se je prebivalstvo Slovenije pove~evalo Še vedno se nas rodi premalo zlasti zaradi pozitivnih selitvenih tokov s tujino. Zato se je postopno pove~eval tudi delè tujcev med celotnim Gremo v šolo prebivalstvom: z 1,5 odstotka v letu 1995 na 4,0 odstotka v letu Ustvarjamo si druìno 2010. Vklju~ujemo se na trg dela Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje V za~etku leta 2010 je bilo med vsemi prebivalci Tudi odhajanje je del ìvljenja Slovenije 12 odstotkov takih, ki so bili rojeni v tujini (vsak osmi prebivalec). Med temi je bilo najve~ rojenih v Bosni in Hercegovini (41 odstotkov), na Hrvaškem (22 odstotkov) in v KAKOVOST @IVLJENJA Srbiji (8,2 odstotka). Po deleù prebivalcev, rojenih v tujini, se Okolje, v katerem ìvimo je Slovenija leta 2008 uvrstila za Luksemburg, Švico, Irsko, Kako skrbimo za svoje zdravje Avstrijo, Španijo in Švedsko, za Slovenijo pa so se uvrstile Premoènjske razmere Nizozemska, Zdruèno kraljestvo, Norveška, Francija in druge. DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE V zvezi s priseljevanjem naj omenimo tudi tujce, ki v Gospodarski rezultati Sloveniji vloìjo prošnjo za priznanje mednarodne zaš~ite ali Uspešni smo v iskanju zadovoljstva Delovanje dràve prošnjo za azil. Njihovo število je bilo od leta 1995 dalje Naše politi~no udejstvovanje najprej zelo majhno, v letu 2000 je strmo naraslo, nato pa je Na koncu tega kratkega pregleda najosnovnejših zna~ilnosti zelo upadlo; v zadnjih letih vloì prošnjo za azil priblìno 210 prebivalcev Slovenije poglejmo še, kako smo zadovoljni s tujcev letno. Število odobrenih prošenj za priznanje svojim ìvljenjem: priblìno dve tretjini nas je s svojim ìv-mednarodne zaš~ite je majhno; v vsem obdobju od leta ljenjem dokaj zadovoljnih, dvajset odstotkov pa nas je celo zelo 1995 do leta 2010 je bilo odobrenih 209 takih prošenj ali zadovoljnih; priblìno 13 odstotkov nas je takšnih, ki nismo 1,3 odstotka vloènih. Upoštevati pa je treba, da je Slovenija preve~ zadovoljni, zanemarljivo malo pa takih, ki sploh nismo za številne iskalce mednarodne zaš~ite predvsem tranzitna zadovoljni s svojim ìvljenjem. V zadnjih šestih letih se splošno dràva; v povpre~ju jih namre~ priblìno polovica zapusti zadovoljstvo ni bistveno spremenilo; omenimo morda le, da je Azilni dom in niti ne po~aka do prve odlo~itve o svoji prošnji, v zadnjem ~asu nekoliko manj zelo zadovoljnih in nekoliko ve~ zato se postopek za priznanje mednarodne zaš~ite ustavi. ne preve~ zadovoljnih. 11 Tako poteka na{e ìvljenje Zadovoljstvo z ìvljenjem Indeks pozitivnih in indeks negativnih izkušenj, 2009 Pozitivne izkušnje Odstotek vprašanih, ki: • se z njimi ravna spoštljivo 93 • so ponosni na nekaj, kar so storili 70 • so dobro spo~iti 68 • sami odlo~ajo o porabi ~asa 67 • uìvajo 59 • so se nau~ili ali storili kaj zanimivega 57 Indeks pozitivnih izkušenj 66 Negativne izkušnje Vir: Eurobarometer Odstotek vprašanih, ki: • so zaskrbljeni 52 • ~utijo bole~ino 30 Zanimivo je tudi, katere pozitivne in katere negativne • so àlostni 21 izkušnje doìvljamo in koliko nas doìvi posamezno izkušnjo. Pogosteje se nam dogajajo stvari, ki jih doìvljamo • so jezni 19 kot pozitivne; 93 odstotkov nas na primer pravi, da se z • se dolgo~asijo 13 nami ravna spoštljivo, 70 odstotkov nas je ponosnih, da smo nekaj storili, 68 odstotkov nas je dobro spo~itih. Manj • so v depresiji 7 prijetne stvari se dogajajo manj ljudem: 52 odstotkov nas je Indeks negativnih izkušenj 25 zaskrbljenih, 30 odstotkov nas ~uti bole~ine, 21 odstotkov nas je àlostnih. Vir: OECD 12 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 ŠE VEDNO Število ìvorojenih otrok TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE SE NAS RODI PREMALO Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Še vedno se nas rodi premalo “Otroški smeh je nekaj najlepšega, kar se vam lahko zgodi.” Gremo v šolo Sigmund Freud Ustvarjamo si druìno Vklju~ujemo se na trg dela Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje V Sloveniji se je število rojstev od osamosvojitve zmanjševalo Tudi odhajanje je del ìvljenja priblìno deset let. V za~etku novega desetletja se je trend obrnil navzgor; število rojstev se je za~elo pove~evati, najve~ji KAKOVOST @IVLJENJA prirast rojstev v tem desetletju pa smo zabeleìli v letu 2008; v Okolje, v katerem ìvimo tem letu se je rodilo 21.817 otrok ali skoraj dva tiso~ ve~ kot leto pred tem. Pove~evanje števila rojstev v zadnjih letih ni samo Kako skrbimo za svoje zdravje Vir: SURS posledica odlo~anja za ve~ otrok, temve~ tudi posledica Premoènjske razmere odlaganja odlo~itve za otroka na poznejša leta in dejstva, da so generacije ènsk, ki so zdaj v rodni dobi, še dokaj števil~ne. Zato DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE lahko s precejšnjo gotovostjo pri~akujemo, da pove~evanje Dale~ najve~ je navadnih porodov, to je porodov, pri Gospodarski rezultati števila rojstev ne bo dolgotrajno. katerih se rodijo “enoj~ki”, in je torej teh med ìvorojenimi otroki najve~, 97 odstotkov. Priblìno za tri odstotke je Delovanje dràve Razmerje med številom ìvorojenih de~kov in številom dvoj~kov, delè troj~kov ali ~etver~kov je zanemarljiv (od leta Naše politi~no udejstvovanje ìvorojenih deklic kljub nihanju po letih ostaja bolj ali manj 1991 do leta 2009 je bilo 108 porodov troj~kov in štirje nespremenjeno. V obdobju od 1991 do 2009 se je rodilo porodi ~etver~kov). Pri porodih po letu 1991 se deleà 186 tiso~ de~kov in 175 tiso~ deklic, torej se rodi povpre~no navadnih porodov in porodov troj~kov ali ~etver~kov rahlo 1,06 de~ka na eno deklico. zmanjšujeta, delè porodov dvoj~kov pa se pove~uje. ^edalje ve~ otrok se rodi s carskim rezom. V za~etku Ali ste vedeli? devetdesetih je bilo takih porodov 89 na 1.000 ìvorojenih • Najpogostejša imena za de~ke, otrok, v naslednjih letih pa se je njihovo število zelo rojene leta 1991, so bila Rok, Matej pove~alo; leta 2009 se je s carskim rezom rodilo è 179 in Marko, za de~ke, rojene leta otrok na 1.000 ìvorojenih. 2009, pa Luka, Nik in @an. • Najpogostejša imena za deklice, Po rojstvu – ~e ni zapletov in je ta posledica naravnega rojene leta 1991, so bila Maja, Anja poroda – ostaneta otrok in mamica v porodnišnici povpre~- in Nina, za deklice, rojene leta 2009, no 3,9 dneva. Število dni, preìvetih v porodnišnici, se je v pa Lana, Eva in Sara. desetih letih skrajšalo za polovico (leta 1998 je znašalo 7,3 dneva). 13 Tako poteka na{e ìvljenje GREMO V ŠOLO Vpisani u~enci in dijaki Zelo se je zmanjšal tudi deleù~encev z zadostnim uspehom (s 15 odstotkov v šolskem letu 1991/1992 na 5,2 “Znanje je mo~!” odstotka v šolskem letu 2007/2008). Deleù~encev, ki niso Francis Bacon izdelali razreda, je bil majhen, od za~etka devetdesetih se je zmanjšal še za polovico (v šolskem letu 2007/2008 razreda ni izdelalo 1,1 odstotka u~encev, ocenjenih s števil~nimi ocenami). V zvezi z ocenjevanjem dodajmo še to, da se je v Vstop v šolo je za veliko ve~ino otrok prvi zelo resen korak v tem obdobju mo~no pove~alo število u~encev, ki so bili ìvljenju. Z o~mi odraslih pomeni konec brezskrbnih otroških ocenjeni z opisnimi ocenami: v šolskem letu 1991/1992 je dni, hkrati pa za~etek potovanja v zanimiv in vznemirljiv svet bilo takó ocenjenih samo 0,8 odstotka u~encev, v šolskem odkrivanja znanja. letu 2007/2008, torej tik pred ukinitvijo splošnega u~nega uspeha, pa è 32 odstotkov vseh u~encev. Vir: SURS Naši otroci se pridno u~ijo ^eprav stara starševska modrost pravi, da se ne u~imo za Splošni u~ni uspeh osnovnošolcev, v % od vseh u~encev, ocene, ampak zase, so imele ocene v ìvljenju vsakega u~enca ocenjenih s števil~nimi ocenami vedno pomembno vlogo. Naši u~enci so (bili) pri u~enju – Število osnovnošolcev se zaradi zmanjševanja rodnosti sode~ po ocenah – zelo uspešni; njihov splošni u~ni uspeh zmanjšuje vse od leta 1991. V šolskem letu 1991/1992 je smo lahko spremljali do šolskega leta 2007/2008, po tem letu bilo v osnovne šole vpisanih 222 tiso~ u~encev, v šolskem pa je bil splošni u~ni uspeh v osnovnih šolah ukinjen (z letu 2009/2010 pa samo še 160 tiso~ ali 28 odstotkov manj dopolnitvijo Zakona o osnovnih šolah konec leta 2007). kot v za~etku devetdesetih. Število dijakov se je pove~evalo do šolskega leta 1997/1998; takrat je namre~ doseglo vrh s Med u~enci, ki so bili ocenjeni s števil~nimi ocenami, se je 107 tiso~ vpisanimi; to kaè, da je kljub ~edalje manjšim od šolskega leta 1991/1992 do šolskega leta 2007/2008 generacijam ~edalje ve~ osnovnošolcev nadaljevalo šolanje najbolj pove~al deleòdli~njakov (z 28 odstotkov na 39 v srednji šoli. Potem so se posledice upadanja rodnosti odstotkov); vse od šolskega leta 1994/1995 dalje je v za~ele kazati tudi pri vpisu v srednje šole; število vpisanih v naših osnovnih šolah najve~ u~encev razred izdelalo z srednje šole je bilo vsako leto manjše: v šolskem letu 2009/ odli~nim uspehom. Deleù~encev, ki so razred izdelali s 2010 je bilo samo še 85 tiso~ dijakov ali 12 odstotkov manj prav dobrim uspehom, se je nekoliko pove~al, deleù~encev kot v šolskem letu 1991/1992. z dobrim uspehom pa nekoliko zmanjšal. Vir: SURS 14 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Prehod v zrelost Tudi število diplomantov se je v zadnjih dvajsetih letih TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE mo~no pove~alo. V letu 1991 je diplomiralo 6.043 študen-Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Maturo imenujemo tudi zrelostni izpit, saj ozna~uje prehod med tov terciarnega izobraèvanja, v letu 2009 pa so diplomirali Še vedno se nas rodi premalo srednjo šolo in univerzo in je tako pomemben ìvljenjski mejnik. 18.103 ali za 200 odstotkov ve~ kot leta 1991. V celotnem Prve mature na Slovenskem so bile izvedene v šolskem letu Gremo v šolo obravnavanem obdobju (od 1991 do 2009) je skupaj 1849/1850, prva maturantka (po imenu Medea Norsa) pa je diplomiralo 222 tiso~ študentov. Ustvarjamo si druìno uspešno opravila maturo leta 1900 na koprski gimnaziji. Po V razpravi o študentskem delu, ki je zaznamovala velik Vklju~ujemo se na trg dela drugi svetovni vojni se je matura izvajala do leta 1980; takrat je del prejšnjega (2010) in tega leta (2011), je bilo pogosto Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje bila ukinjena zaradi uvedbe usmerjenega izobraèvanja. Maturo omenjeno, da se dolìna študija podaljšuje. Vendar pa Tudi odhajanje je del ìvljenja v zdajšnji obliki (kot eksterno preverjanje znanja) poznamo od podatki o diplomantih visokošolskega dodiplomskega leta 1995. Od za~etka do danes jo je opravljalo 154 tiso~ izobraèvanja za zadnjih šest let tega ne potrjujejo; dijakov ali povpre~no 9.654 vsako leto. Dijaki jo jemljejo resno, KAKOVOST @IVLJENJA spremembe v dolìni študija, ~e so se zgodile, so se zgodile saj so doseèni rezultati zelo dobri: v obdobju od leta 1995 do è v predhodnih letih. V letih od 2004 do 2008 je ve~ina Okolje, v katerem ìvimo leta 2010 je splošno maturo uspešno opravilo 88 odstotkov tistih, študentov diplomirala v šestem letu od vpisa, v letu 2009 pa Kako skrbimo za svoje zdravje ki so jo opravljali. Najboljši rezultat so dosegli pri maturi v letu je ve~ina študentov diplomirala v petem letu od vpisa. V Premoènjske razmere 2002, in sicer jo je takrat uspešno opravilo 93 odstotkov. šestih letih od vpisa diplomira priblìno 60 odstotkov diplomantov, ve~ kot šest let do diplome torej potrebuje 40 DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Nekateri dijaki se s svojim rezultatom pri maturi še odstotkov diplomantov. To razmerje se v obdobju od leta posebej izkaèjo. Imenujemo jih zlati maturanti zlati maturanti; to so tisti, ki Gospodarski rezultati 2004 dalje ni bistveno spremenilo. pri maturi doseèjo 30 ali ve~ to~k od 34 mònih. Njihovo Delovanje dràve število se skoraj vsako leto pove~a; leta 1995 je bilo zlatih Naše politi~no udejstvovanje ^as, ki so ga diplomanti visokošolskega dodiplomskega maturantov 128, leta 2010 pa è 310. Prav tako se pove~uje izobraèvanja potrebovali od vpisa do diplomiranja njihov delè med vsemi maturanti: v letu 1995 jih je bilo 1,8 odstotka, v letu 2010 pa 3,7 odstotka. “Elito” med maturanti pa predstavljajo tisti, ki pri maturi doseèjo vseh 34 to~k. Takih je bilo v vseh letih (od 1995 do 2010) samo 387 ali 0,3 odstotka med vsemi maturanti. Študent naj bo! ^eprav ugotavljamo, da se število u~encev in dijakov zmanjšuje, pa se število študentov še naprej pove~uje oziroma se ne zmanjšuje. V šolskem letu 2009/2010 je bilo 115 tiso~ študentov terciarnega izobraèvanja (dodiplomskih in podiplomskih študentov), to je trikrat ve~ kot v študijskem letu 1991/1992. Vir: SURS 15 Tako poteka na{e ìvljenje Glede na razmere na trgu dela postaja izbira študijske Prebivalci, stari od 25 do 64 let, s posamezno stopnjo izobrazbe smeri vse pomembnejša ìvljenjska odlo~itev. Vendar pa Ali ste vedeli? podatki o številu diplomantov posameznih smeri kaèjo, da • V študijskem letu 2008/2009 je bilo je mònost za zaposlitev še vedno precej zanemarjen v prvem letniku 14 odstotkov dejavnik pri tej odlo~itvi. Podatki o diplomantih študijskih ponavljavcev. podro~ij, na katerih diplomira najve~ študentov, namre~ • Med vsemi ponavljavci so ponav- kaèjo, da se je delè diplomantov drùbenih, poslovnih, ljavci prvega letnika predstavljali 54 upravnih in pravnih ved od leta 1998 do leta 2009 pove~al odstotkov. za 7,4 odstotne to~ke (s 40 odstotkov v letu 1998 na 47 • Vseh ponavljavcev med vsemi odstotkov v letu 2009). Delè diplomantov tehnike, proiz- študenti (brez absolventov) je bilo 10 vodne tehnologije in gradbeništva se je v tem ~asu zmanjšal odstotkov. za 6,2 odstotne to~ke (z 18 odstotkov na 11 odstotkov). • Iz prvega v drugi letnik je napre- Delè diplomantov naravoslovja, matematike in ra~unal-dovalo 55 odstotkov študentov. ništva ostaja nizek; v letu 2009 je iz teh študijskih smeri • Absolventov je bilo med vsemi diplomiralo 4,1 odstotka vseh diplomantov, to je za pol študenti 22 odstotkov. odstotne to~ke manj kot v letu 1998. Vir: SURS ^edalje ve~ študentov se odlo~i, da bo del svojega študija opravilo v tujini. V okviru programa Erasmus je bilo v študijskem letu 1999/2000 na študijski izmenjavi v tujini 170 slovenskih študentov, potem je njihovo število iz leta v leto Kako izobraèni smo? Ali ste vedeli? naraš~alo, v študijskem letu 2009/2010 pa je bilo na študiju • Slovenija se po deleù prebivalcev, starih od 25 do ali praksi v tujini è 1.353 slovenskih študentov. Tak študij Zaradi prej opisane vse ve~je vklju~enosti v izobraèvanje se je 64 let, ki govorimo vsaj en tuji jezik, uvrš~a v EU na lahko traja od treh mesecev do enega leta. Erasmus je eden v primerjavi z letom 1991 zelo izboljšala izobrazbena sestava peto mesto. glavnih ponudnikov takih mònosti v Sloveniji, ni pa edini. prebivalstva, starega od 25 do 64 let. V letu 1991 je bilo med • Vsaj en tuji jezik govori 92 odstotkov prebivalcev prebivalci v tej starostni skupini 41 odstotkov oseb, ki so Slovenije, starih od 25 do 64 let; med temi govori en Prednosti študija v tujini so spoznavanje ìvljenja in navad v dokon~ale samo osnovno šolo ali manj od te, 47 odstotkov tuji jezik 21 odstotkov, dva tuja jezika 37 odstotkov, dràvi gostiteljici, mònost za izboljšanje znanja tujega jezika, oseb, ki so dosegle srednješolsko, 12 odstotkov oseb pa višje-tri ali ve~ tujih jezikov pa 35 odstotkov prebivalcev. pridobivanje novih izkušenj in poznanstev; vse to pa pove~uje ali visokošolsko izobrazbo. Leta 2008 je bilo med prebivalci v • Najve~ prebivalcev v starosti od 25 do 64 let govori tudi zaposljivost posameznika. tej starostni skupini takih, ki so dokon~ali najve~ osnovno šolo, angleško, potem sledi nemš~ina, na tretjem mestu pa 18 odstotkov, takih, ki so kon~ali srednješolsko izobrazbo, je je “srbohrvaš~ina”. Mlajšim bralcem naj pojasnimo, bilo 59 odstotkov, in takih, ki so kon~ali višje- ali visokošolsko da je bila srbohrvaš~ina poleg slovenš~ine in izobrazbo, 23 odstotkov. makedonš~ine uradni jezik v nekdanji skupni dràvi. Po razpadu Jugoslavije se hrvaš~ina, srbš~ina, bosan- š~ina in ~rnogorš~ina opredeljujejo kot samostojni jeziki. 16 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 USTVARJAMO SI DRU@INO Sklenitve zakonskih zvez TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije “Marsikaj nas v ìvljenju lahko spremeni, a vse se za~ne in kon~a v druìni.” Še vedno se nas rodi premalo Anthony Brandt Gremo v šolo Ustvarjamo si druìno Vklju~ujemo se na trg dela Med vsemi vrednotami nam prebivalcem Slovenije najve~ Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje pomeni druìna; njena uvrstitev na vrh vrednotne lestvice se v Tudi odhajanje je del ìvljenja ~asu ne spreminja in je enaka pri vseh skupinah prebivalstva. KAKOVOST @IVLJENJA Tradicionalna vzpostavitev druìne v Sloveniji izgublja Okolje, v katerem ìvimo svoj pomen. Število sklenitev zakonskih zvez se z manjšimi Kako skrbimo za svoje zdravje nihanji po letih stalno zmanjšuje è od za~etka osemdesetih Vir: SURS Premoènjske razmere let 20. stoletja. V letu 2009 je bilo sklenjenih 6.542 Povpre~na starost ènina in neveste ob sklenitvi zakonskih zvez ali petina manj kot leta 1991. Zmanjševanje zakonske zveze se dviga. V letu 2009 so bili ènini stari števila porok seveda ne pomeni, da prebivalci Slovenije ne DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE povpre~no 33 let ali za 4,5 leta starejši kot v letu 1991. vzpostavljamo druìn. Zunajzakonske skupnosti so bile Skoraj za prav toliko so bile v povpre~ju starejše tudi neveste; Gospodarski rezultati zakonsko izena~ene z zakonskimi zvezami è leta 1976, a te so se v letu 1991 poro~ale povpre~no pri dobrih 25 letih Delovanje dràve ker jih statisti~no spremljamo le s popisi prebivalstva (torej na in pol, v letu 2009 pa povpre~no pri tridesetih. Naše politi~no udejstvovanje deset let), je o njih na voljo manj podatkov. Prvi~ smo jih popisali leta 1981 in evidentirali 10.345 zunajzakonskih skupnosti ali 2,0 odstotka od vseh druìn. Deset let pozneje smo zabeleìli 17.374 zunajzakonskih skupnosti, in te so Ali ste vedeli ? predstavljale è 3,1 odstotka vseh druìn. Ob zadnjem • V letu 2009 je bilo sklenjenih 6.542 popisu prebivalstva leta 2002 je bilo popisanih 40.092 takih zakonskih zvez. 45 èninov in 148 nevest je skupnosti ali 7,6 odstotka od skupnega števila druìn. bilo mlajših od 20 let. 41 èninov in 16 nevest je bilo starih 70 ali ve~ let. • Za 5.536 èninov in nevest je bila to prva poroka. 300 porok je bilo takih, da se je nevesta poro~ala drugi~, ènin pa prvi~. Pri 355 porokah je ènin zakon sklenil drugi~, nevesta pa prvi~. Ena poroka je bila taka, da je bila to za ènina in nevesto è tretja ali celo ve~kratna ponovitev dogodka. 17 Tako poteka na{e ìvljenje Poroka je formalni dogodek vzpostavitve druìne, razveza Razveze glede na trajanje zakonske zveze pred razvezo, v % pa formalni dogodek njene razpustitve. Število razvez se Zakonska zveza je trajala pove~uje, tako absolutno kot glede na število sklenitev manj kot 1 leto 1-4 leta 5-9 let 10-14 let 15 let ali ve~ zakonskih zvez. V letu 1991 je bilo razvezanih 1.828 zakonskih zvez, v letu 2009 pa 2.297 ali za 26 odstotkov 1991 2 20 23 22 32 ve~. Podobno velja tudi, ~e to povemo druga~e: leta 1991 je 1995 1 14 21 20 44 bilo 224 razvez na 1.000 sklenitev zakonskih zvez, leta 2009 2000 1 13 20 18 48 pa è 351 razvez na 1.000 sklenitev zakonskih zvez. 2005 1 13 19 16 51 Pove~uje se tudi celotna stopnja razveznosti: v letu 1991 se je 2009 1 15 20 17 48 razvezalo 15 odstotkov zakonskih zvez, v letu 2009 è 26 Vir: SURS odstotkov ali vsaka ~etrta. Oblikovanje druìne zajema tudi odlo~itev o otrocih. @enske z odlo~itvijo za otroka ~edalje bolj odlašamo. Razveze na 1.000 sklenitev zakonskih zvez Zaradi zmanjševanja števila porok se seveda ~edalje manj Povpre~na starost matere ob rojstvu prvega otroka se je otrok rodi poro~enim star{em. Leta 1994 je bilo 71 od leta 1991 do leta 2009 dvignila za 4,4 leta (s 24 let v odstotkov ìvorojenih otrok rojenih poro~enim star{em, leta letu 1991 na 29 let v letu 2009). Delè mater, ki so bile ob 2009 samo še 46 odstotkov. Od leta 2007 dalje se rojstvu otroka mlajše od 20 let, se je zmanjšal s 7,0 odstotka neporo~enim staršem rodi ve~ otrok, kot se jih rodi v letu 1991 na 1,3 odstotka v letu 2009. Nasprotno se je poro~enim star{em. zelo pove~al delè mater, ki so ob rojstvu otroka starejše od 35 let; v letu 1991 jih je bilo 6,1 odstotka, v letu 2009 pa è skoraj 15 odstotkov. @ivorojeni otroci, rojeni poro~enim in neporo~enim staršem Vir: SURS Vse ve~ zakonskih zvez se razveè po dalj ~asa trajajo~i zakonski zvezi. Med zakonskimi zvezami, razvezanimi v letu 2009, je bilo pol takšnih, ki so se razvezale po ve~ kot 14 letih. To je bistveno ve~ kot v letu 1991; takrat je bilo med vsemi razvezami tretjina takšnih, ki so se zgodile po ve~ kot 14 let trajajo~i zakonski zvezi. Zakonske zveze, ki so bile razvezane v letu 2009, so pred razvezo trajale povpre~no nekoliko ve~ kot 13 let. Vir: SURS 18 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Tudi povpre~na starost o~eta ob rojstvu prvega otroka Deleò~etov, navzo~ih pri porodu TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE je višja kot pred leti. V letu 1991 so bili o~etje, ko se jim je Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije rodil prvorojenec ali rodila prvorojenka, stari povpre~no 30 Še vedno se nas rodi premalo let, v letu 2009 pa so bili ob tem dogodku stari povpre~no 33 let. Razlika v povpre~ni starosti o~eta in matere ob rojstvu Gremo v šolo prvega otroka se je v zadnjih devetnajstih letih zmanjšala za Ustvarjamo si druìno priblìno eno leto (v letu 2009 so bili o~etje ob rojstvu prvega Vklju~ujemo se na trg dela otroka v povpre~ju za štiri leta in pol starejši od mater). Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja Med pripravo na porod lahko nose~nice obiskujejo šolo za bodo~e starše. Takšnih bodo~ih mamic je ~edalje ve~; v letu 1991 je šolo za bodo~e starše obiskovala tretjina porodnic, v KAKOVOST @IVLJENJA letu 2009 è dve tretjini. Vendar pa take šole ne obiskuje le Okolje, v katerem ìvimo ~edalje ve~ prvorodnic, ampak tudi ~edalje ve~ mamic pred Kako skrbimo za svoje zdravje porodom drugega, tretjega otroka ali tudi otroka višjega reda. Vir: IVZ Premoènjske razmere O o~etih lahko povemo še to, da se jih ~edalje ve~ odlo~a DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE za navzo~nost pri rojstvu svojih otrok. V letu 1991 so bili o~etje navzo~i pri 9,5 odstotka porodov, v letu 2009 pa è Gospodarski rezultati pri 74 odstotkih porodov. Vendar pa so glede navzo~nosti Delovanje dràve o~etov pri porodih njihovih otrok med slovenskimi regijami Naše politi~no udejstvovanje velike razlike: od desetih mam iz osrednjeslovenske in goriške regije le dve rodita brez navzo~nosti otrokovega o~eta; pri porodih mam iz koroške, pomurske in spodnjeposavske regije pa o~e ni navzo~ pri polovici porodov. Na koncu naj omenimo še dovoljene splave (tj. zakonite, indicirane splave). V Sloveniji je bil splav legaliziran oktobra 1977; pred tem je bil dovoljen samo v izrednih primerih, tako kot v ve~ini evropskih dràv v tistem obdobju. Dovoljena splavnost od leta 1982 upada; takrat je bila doseèna najvišja stopnja, in sicer ve~ kot 41 dovoljenih splavov na 1.000 ènsk v rodni dobi ali 19.742 splavov. V letu 1991 je bilo opravljenih 14.027 dovoljenih splavov ali 27 na 1.000 ènsk v rodni dobi, v letu 2009 pa še 4.718 dovoljenih splavov ali 9,7 na 1.000 ènsk v rodni dobi (to pomeni manj kot ~etrtino najvišje vrednosti iz leta 1982). 19 Tako poteka na{e ìvljenje VKLJU^UJEMO Zaposlenost SE NA TRG DELA Ali ste vedeli? “Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo ìvljenje.” • Od leta 1999 do leta 2010 se je delè zaposlenih, ki delajo za dolo- Gustave Flaubert ~en ~as, pove~al za dve tretjini. V letu 1999 je imelo zaposlitev za dolo~en ~as 11 odstotkov zaposlenih, v letu Delo je bilo za prebivalce Slovenije vedno ena najpomembnejših 2010 è 17 odstotkov. vrednot. Za prejšnji sistem je bila zna~ilna skoraj popolna • V letu 1999 je bilo med delovno zaposlenost, torej brezposelnosti skoraj nismo poznali. Po letu aktivnimi 6,1 odstotka oseb, ki so 1991 pa so se na tem podro~ju zgodile korenite spremembe. imele zaposlitev z delovnim ~asom, krajšim od polnega. Do leta 2010 se je delè pove~al na 11 odstotkov. Vir: SURS @e v letu 2009 se je zaposlenost zaradi gospodarske krize v vsakem letu od 1991 do 2010, najbolj v letu 1997 (za 3,3 mo~no zmanjšala (za 18.622 na 970 tiso~ oseb), še bolj pa je odstotka ali 4.078 oseb), najmanj pa v letu 2007 (za 0,3 upadla v letu 2010, ko je bilo skupaj zaposlenih 949 tiso~ oseb odstotka ali 442 oseb). Posledi~no se je pove~al tudi deleàli 20.961 manj kot v predhodnem letu. Kon~na posledica zaposlenih v sektorju dràva v skupni zaposlenosti sloven-opisanih sprememb je, da je bila skupna zaposlenost v letu skega gospodarstva: od leta 1991 do leta 2010 se je pove-2010 za 2,4 odstotka manjša kot v letu 1991. ~al z 12 odstotkov na 17 odstotkov. Skupna zaposlenost seveda kaè samo eno izmed podob Zrcalno sliko zaposlenosti kaèjo podatki o brezposel-dogajanj na trgu dela. Precej druga~no sliko dobimo, ~e nosti nosti. V letu 1991 je bilo registriranih 75.079 brezposelnih spremljamo zaposlenost v sektorju dràva (v pogovornem oseb. @e v letu 1992 se je njihovo število pove~alo za dobro Skupna zaposlenost je še v letu 1991 znašala priblìno 972 jeziku imenujemo ta sektor tudi javni sektor, vklju~uje pa tretjino, naslednje leto pa še za dodatno ~etrtino. V tiso~ oseb, potem pa se je zaradi hude gospodarske krize ministrstva, vladne slùbe, ve~ino šol, fakultet, zdravstvenih naslednjih letih se je nato število registriranih brezposelnih za~ela hitro zmanjševati: v letu 1992 za 4,5 odstotka, v letu domov, bolnišnic ipd.). Vzpostavljanje institucij samostojne postopno znièvalo do leta 2008. Ponovno pove~anje za 1993 za 1,8 odstotka, potem pa do leta 1998 povpre~no dràve je namre~ zahtevalo tudi ustrezno veliko dodatno dobro tretjino se je kot posledica hude gospodarske krize letno za 0,7 odstotka. Najnìjo vrednost je dosegla v letu zaposlovanje. Zato se je zaposlenost v sektorju dràva od zgodilo v letu 2009, v letu 2010 pa še za dodatnih 16 1998 z 881 tiso~ osebami. Po letu 1998 se je postopno leta 1991 do leta 2010 pove~ala za 41 odstotkov, s 112 odstotkov. Tako se je število registriranih brezposelnih v dveh pove~evala in najvišjo vrednost dosegla leta 2008, in sicer je tiso~ zaposlenih v letu 1991 na 158 tiso~ v letu 2010. Tudi v letih, 2009 in 2010, pove~alo skoraj za 60 odstotkov glede znašala 989 tiso~ oseb. To je bilo hkrati edino leto, ko je posameznih letih se v tem sektorju splošne gospodarske na leto 2008, torej leto z najmanjšim številom registriranih skupna zaposlenost presegla vrednost iz leta 1991. razmere niso poznale, saj se je zaposlenost tu pove~ala prav brezposelnih po letu 1991. 20 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Število brezposelnih TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Še vedno se nas rodi premalo Gremo v šolo Ustvarjamo si druìno Vklju~ujemo se na trg dela Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja KAKOVOST @IVLJENJA Okolje, v katerem ìvimo Kako skrbimo za svoje zdravje Vir: Zavod za zaposlovanje in SURS Premoènjske razmere DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Zelo podobna gibanja kaèjo podatki o anketni Delovanje dràve brezposelnosti. Glavna razlika med podatki o registriranih Naše politi~no udejstvovanje brezposelnih in podatki o “anketno” brezposelnih je ta, da je Stopnja anketne brezposelnosti registrirana brezposelna tista oseba, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, “anketno” brezposelna pa tista oseba, ki v tednu pred anketiranjem ni delala niti eno uro za pla~ilo. ^eprav se podatki o številu registriranih brezposelnih in podatki o številu “anketno” brezposelnih razlikujejo, pa je gibanje zelo podobno. V obdobju od leta 1993 dalje je bila stopnja anketne brezposelnosti najvišja prav v letu 1993, in sicer 9,1-odstotna. Potem se je z manjšimi nihanji po letih zmanjševala vse do leta 2008. Zelo mo~no je upadla zlasti v letu izjemne gospodarske konjunkture 2007 (za ve~ kot odstotno to~ko, na 4,9 odstotka). V celoti gledano pa je bila najnìja v letu 2008, torej leto pred ponovnim mo~nim Vir: SURS porastom v letih 2009 in 2010. 21 Tako poteka na{e ìvljenje VSTOPAMO Podaljšala se je tudi dopolnjena pokojninska doba ob Povzamemo lahko, da morajo moški do upokojitve delati V TRETJE @IVLJENJSKO OBDOBJE upokojitvi starostnih upokojencev (oziroma delovna doba, dlje kot ènske, vendar se razlika zmanjšuje; moški se tudi potrebna za starostno upokojitev). @enske, ki so se starostno upokojujejo pri višji starosti kot ènske, vendar se tudi ta “Ne upokoji se od ne~esa, ampak upokojile leta 2000, so dopolnile povpre~no dobrih 33 let in razlika zmanjšuje; hkrati pa ènske prejemajo pokojnino dlje imej nekaj, za kar se je vredno upokojiti.” pol pokojninske dobe (poenostavljeno lahko re~emo, da so kot moški, ta razlika pa se pove~uje. Za oboje, ènske in Harry Emerson Fosdick bile pred upokojitvijo toliko ~asa v slùbi), tiste, ki so se moške, pa velja, da moramo za pravico do pokojnine upokojile leta 2010, pa so pred tem delale 1,9 leta ve~ (35 delati dlje, da se upokojujemo pri višji starosti in da tudi let in pol). Pri moških se je dopolnjena pokojninska doba ob pokojnino prejemamo dlje, kot smo jo pred desetimi leti. upokojitvi podaljšala za devet mesecev (s 37 let v letu 2000 na 38 let v letu 2010). Moški, ki so postali starostni Upokojujemo se starejši; od leta 2000 do leta 2010 se je upokojenci v letu 2010, so tako pred upokojitvijo delali povpre~na starost, pri kateri so se upokojili novi starostni povpre~no dve leti in pol dlje, kot so povpre~no delale upokojenci, pri ènskah podaljšala za 2,3 leta, pri moških pa ènske, ki so v tem letu postale starostne upokojenke. za deset mesecev. V letu 2000 so bile nove starostne upokojenke stare povpre~no 56 let, v letu 2010 pa 58 let. Moški, ki so se starostno upokojili v letu 2000, so bili stari povpre~no 61 let, tisti, ki so se starostno upokojili v letu 2010, pa 62 let. V tem obdobju se je tako razlika v starosti ob starostni upokojitvi med ènskami in moškimi zmanjšala: v letu Povpre~na doba prejemanja starostne pokojnine 2000 je ta razlika znašala 4,9 leta, v letu 2010 pa 3,4 leta. K splošnemu trendu podaljševanja obdobij v zvezi z prejemnikov, ki jim je prenehala pravica do prejemanja upokojevanjem lahko dodamo še enega. Povpre~na starost pokojnine ob upokojitvi se sicer res podaljšuje, a se hkrati zaradi splošnega daljšanja ìvljenjske dobe podaljšuje tudi povpre~na doba prejemanja pokojnine. Od leta 1991 do leta 2010 se je za starostne upokojenke ~as prejemanja pokojnine podaljšal za 5,8 leta: tiste, ki jim je pravica do pokojnine prenehala leta 1991, so pred tem pokojnino prejemale v povpre~ju 16 let, tiste, ki jim je pravica do pokojnine prenehala v letu 2010, pa so pokojnino prejemale v povpre~ju 22 let. Za starostne upokojence se je ~as prejemanja pokojnine podaljšal za 1,9 leta: tisti, ki jim je pravica do pokojnine prenehala leta 1991, so pred tem pokojnino prejemali v povpre~ju 15 let, tisti, ki jim je pravica do pokojnine prenehala v letu 2010, pa so pokojnino prejemali v povpre~ju 17 let. Vir: ZPIZ 22 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 ^edalje ve~ nas je upokojenih Eden izmed ve~jih izzivov slovenske drùbe, ki je povezan TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE z daljšanjem ìvljenjske dobe in s tem s pove~evanjem Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Število starostnih upokojencev se je od leta 1991 do leta deleà starejših prebivalcev, je zagotavljanje ustrezne Še vedno se nas rodi premalo 2010 pove~alo za 62 odstotkov ali povpre~no vsako leto za oskrbe starejših. To povezujemo zlasti z dovolj velikimi 2,6 odstotka. Najve~ji porast smo zabeleìli leta 1992; število zmogljivostmi domov za starejše. Število teh domov se je v Gremo v šolo starostnih upokojitev se je takrat pove~alo kar za 9,4 odstotka v zadnjih dvajsetih letih precej pove~alo (s 53 v letu 1990 na Ustvarjamo si druìno primerjavi z letom prej. Tolikšno pove~anje je bilo zlasti odraz 69 v letu 2007). Hkrati se je zelo pove~alo tudi število Vklju~ujemo se na trg dela zaostrenih gospodarskih razmer v tistem ~asu; te so se delno oskrbovancev, in sicer od leta 1994 do leta 2009 za 52 Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje reševale tudi z zgodnjim upokojevanjem. V naslednjih letih se je odstotkov. Vendar pa zmogljivosti ne zadoš~ajo za vse, ki Tudi odhajanje je del ìvljenja število upokojencev pove~evalo dokaj stabilno – priblìno za iš~ejo prostor v domu za starejše. To kaèjo podatki o številu dva odstotka letno. Do ponovnega ve~jega porasta števila odklonjenih prosilcev; število teh je v obdobju po letu 1991 novih starostnih upokojencev je prišlo leta 2010; 4,0-odstotno strmo naraslo. Razmerje med številom oskrbovancev in KAKOVOST @IVLJENJA pove~anje starostnih upokojitev v tem letu je bilo delno številom odklonjenih prosilcev je bilo najbolj neugodno v Okolje, v katerem ìvimo posledica tèkih gospodarskih razmer, delno posledica obdobju 2005–2008; takrat je na vsakega oskrbovanca Kako skrbimo za svoje zdravje upokojevanja števil~ne generacije, delno pa posledica prišel skoraj en odklonjeni prosilec. V celoti gledano Premoènjske razmere pri~akovanj, da bo nova pokojninska zakonodaja zaostrila zmogljivosti domov za starejše zadoš~ajo za namestitev pogoje za upokojitev. 11 odstotkov prebivalcev, starih 75 ali ve~ let. DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje Starostni upokojenci Oskrbovanci v domovih za starejše in odklonjeni prosilci Vir: ZPIZ Vir: SURS 23 Tako poteka na{e ìvljenje Zaradi hitrega pove~evanja števila starejšega prebivalstva ^as za potovanja in izobraèvanje Slušatelji na Univerzi za tretje ìvljenjsko obdobje v Ljubljani bo treba intenzivneje razvijati tudi druge oblike pomo~i starejšim. Mednje nedvomno sodi pomo~ na domu. Ta je Upokojensko obdobje številni uporabijo za ukvarjanje s namenjena osebam, ki lahko ìvijo v svojem doma~em stvarmi, ki jim v predhodnih letih zaradi razli~nih razlogov niso okolju, vendar se zaradi starosti ne morejo oskrbovati in mogli posve~ati dovolj ~asa in pozornosti. Pravzaprav je teh negovati same, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne aktivnosti pogosto toliko, da ima marsikateri upokojenec zmorejo ali zanju nimajo mònosti. Konec leta 2009 je premalo ~asa za vse, kar bi rad opravil. oskrbo na domu, ki deluje v okviru javne slùbe, uporabljalo 5.675 oseb, starih 65 ali ve~ let (1,7 odstotka vseh oseb v tem starostnem razredu). Glede na leto 2006 se je število uporabnikov te storitve pove~alo za 23 odstotkov. Podobne storitve za starejše se lahko zagotavljajo tudi v oskrbovanih stanovanjih. Ta so praviloma namenjena starejšim, ki se ne Ali ste vedeli? morejo ve~ v celoti oskrbovati ali negovati sami, lahko pa še • V obdobju od 2001 do 2009 je na vedno ìvijo razmeroma samostojno ob ve~ji ali manjši Vir: Dru{tvo za izobraèvanje za tretje ìvljenjsko obdobje turisti~na potovanja odhajalo priblìno pomo~i strokovnega osebja. Najve~ji investitor v Sloveniji na 35 odstotkov vseh upokojencev. tem podro~ju je Nepremi~ninski sklad pokojninskega in • Med vsemi upokojenci, ki so v tem invalidskega zavarovanja; ta ima v lasti priblìno 200 obdobju turisti~no potovali, jih je 45 oskrbovanih stanovanj v devetih krajih po Sloveniji. odstotkov potovalo po tujini, 43 od- stotkov po Sloveniji, 12 odstotkov pa po Sloveniji in po tujini. ^edalje ve~ upokojencev obiskuje Univerzo za tretje ìvljenjsko obdobje. Ta je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1986, namenjena pa je izobraèvanju in razvoju starejših. Število slušateljev se je v zadnjih letih zelo pove~alo; v študijskem letu 1991/1992 jih je bilo 526, v študijskem letu 2009/2010 pa è skoraj desetkrat toliko (4.944). Pri tem moramo pojasniti, da je dejansko število slušateljev manjše, saj isti slušatelj pogosto obiskuje dve ali ve~ študijskih skupin. Ne glede na to pa podatki zagotovo kaèjo, kako zelo se je med starejšimi pove~alo zanimanje za tako obliko izobraèvanja. 24 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 TUDI ODHAJANJE JE DEL @IVLJENJA Pet najpogostejših vzrokov smrti TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije “Smrt je tako kot rojstvo ena od skrivnosti narave.” Še vedno se nas rodi premalo Mark Avrelij Gremo v šolo Ustvarjamo si druìno Vklju~ujemo se na trg dela Zaradi daljšanja ìvljenjske dobe je število umrlih od leta Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje 1991 dalje postopno rahlo upadalo, v zadnjih letih pa se je Tudi odhajanje je del ìvljenja trend zmanjševanja števila smrti ustavil. Prebivalci Slovenije, ki so umrli v letu 2009, so bili v povpre~ju stari 75 let, od tega KAKOVOST @IVLJENJA ènske 79 let, moški pa 70 let. Povpre~na starost umrlih se je Okolje, v katerem ìvimo pove~evala vse od leta 1991; takrat so prebivalci Slovenije v Kako skrbimo za svoje zdravje povpre~ju umirali pri starosti 70 let, in sicer ènske pri 75 letih, moški pri 65 letih. Premoènjske razmere Vir: SURS DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje Zelo resen problem Slovenije je nagnjenost prebivalcev k samomoru. V letu 2009 je zaradi samomora umrlo 448 oseb ali povpre~no vsakih 20 ur ena. V zadnjih dvajsetih letih kljub vsemu zaznavamo trend upadanja samomorov, saj je bilo število samomorov v za~etku devetdesetih let priblìno za 44 odstotkov višje in se je samomor zgodil povpre~no vsakih V letu 2009 je 40 odstotkov oseb umrlo zaradi bolezni 14 ur. V obdobju od leta 1991 do leta 2009 je zaradi srca in oìlja, 31 odstotkov zaradi rakavih obolenj, 7,7 samomora umrlo 10.540 oseb, od tega 8.155 moških in odstotka smrti je bilo posledica poškodb, zastrupitev in 2.385 ènsk. Tveganje za samomor se pove~uje tudi s drugih zunanjih vzrokov, 6,8 odstotka posledica bolezni starostjo; na to vplivajo kroni~ne telesne bolezni, slabši dihal in 6,2 odstotka posledica bolezni prebavil. V primerjavi socialno-ekonomski status, osamljenost, pešanje telesnih z letom 1997 se je med vsemi vzroki smrti dale~ najbolj mo~i ipd. Slovenija je po vrednostih stopnje samomora za pove~al delè smrti zaradi rakavih obolenj (za 5,4 odstotne leto 2008 med dràvami EU uvrš~ena na peto mesto; višje to~ke), delè smrti zaradi bolezni srca in oìlja pa je ostal stopnje samomora so imele samo Litva, Madàrska, Latvija nespremenjen. in Finska. 25 Tako poteka na{e ìvljenje Zmanjšuje se tudi število umrlih zaradi prometnih S smrtjo se sre~ujemo tudi v povezavi z rojstvi. Od leta nesre~; v letu 1994 je zaradi prometnih nesre~ umrlo 532 1991 do leta 2009 je bilo povpre~no vsako leto mrtvorojenih oseb, v letu 2009 pa 209 (61-odstotno zmanjšanje). V 98 otrok; v letu 2008 je bilo mrtvorojenih 5,5 otrok na obdobju od 1994 do 2009 je v prometnih nesre~ah umrlo 1.000 porodov, to je ve~ od povpre~ja EU. 5.327 oseb, 4.162 moških in 1.165 ènsk. Kljub zmanj- ševanju števila smrti zaradi prometnih nesre~ pa se Slovenija Število spontanih splavov se je v zadnjih dvajsetih letih po stopnji umrljivosti zaradi prometnih nesre~ bistveno ne zmanjšalo za ve~ kot polovico (v letu 1991 jih je bilo 1.682, pribliùje povpre~ju EU, saj se ta podobno kot v Sloveniji v letu 2009 pa 913), za dve tretjini se je zmanjšalo tudi zmanjšuje tudi v povpre~ju EU. Ugotovimo lahko tudi, da je število zunajmaterni~nih nose~nosti, število drugih patoloških takšno stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesre~, kot smo nose~nosti pa se je glede na leto 1991 pove~alo za 2,5-krat jo imeli v Sloveniji leta 2008, povpre~je EU doseglo è leta (z 894 v letu 1991 na 2.260 v letu 2009). Skupno število 2001. spontanih splavov, zunajmaterni~nih nose~nosti in drugih patoloških nose~nosti v primerjavi s številom ìvorojenih otrok je naraš~alo zlasti v devetdesetih letih, v zadnjih desetih letih pa je razmeroma stabilno. Število umrlih dojen~kov (tj. otrók, ki umrejo pred prvim rojstnim dnevom) se je v obdobju od leta 1991 do leta 2009 povpre~no vsako leto zmanjšalo za šest odstotkov; v letu 1991 je umrlo 178 dojen~kov ali 8,2 na 1.000 ìvorojenih, v letu 2009 pa 52 ali 2,4 na 1.000 ìvorojenih. Za dojen~ke je najbolj tvegan prvi teden ìvljenja; med tistimi, ki so umrli v Umrli zaradi posledic samomora, prometne nesre~e ali letu 2009, jih je v tej starosti umrlo 56 odstotkov. Po uboja umrljivosti dojen~kov se sicer Slovenija uvrš~a med najbolj razvite dràve v Evropi. Vir: SURS 26 Kakovost ìvljenja Kakovost ìvljenja OKOLJE, Kolikšni smo? V KATEREM @IVIMO Ali ste vedeli? Površina ozemlja Slovenije znaša 20.273 kvadratnih • Polovica prebivalcev Slovenije ìvi “Pazi, kaj delaš – kilometrov. Dve tretjini površine pokrivajo gozdnate površine; te tèko je najti dober planet.” so se od leta 1993 do leta 2005 pove~ale za 17 odstotkov. v mestih in primestnih naseljih. Glede na leto 1991 se je ta delè le malen- Time Magazine Drugi najve~ji del površine pokrivajo kmetijske površine; te so v kostno zmanjšal. letu 2005 obsegale 28 odstotkov celotne površine, od leta 1993 pa so se zmanjšale za 27 odstotkov. V tem obdobju se je zelo pove~ala tudi površina, namenjena cestam; njen delè v celotni površini je sicer majhen (v letu 2005 je pomenil en Za prebivalce posamezne dràve, tudi Slovenije, je zelo odstotek), vendar so se površine, namenjene cestam, od leta pomembno okolje, v katerem ìvimo. ^ému dajemo prednost, 1993 do leta 2005 pove~ale za 150 odstotkov. V zadnjih dvajsetih letih sta se zelo zmanjšala površina je seveda odvisno od vsakega posameznika, vendar pa so kmetijskih zemljiš~ v uporabi in število kmetijskih nekatere èlje bolj ali manj enake; to so ~ist zrak, dovolj pitne gospodarstev. V letu 1991 je bilo v uporabi 561 tiso~ vode, neonesnaèna zemlja, zmerna pozidanost in prijetno Pokrovnost in raba tal, delè v skupni površini hektarjev kmetijskih zemljiš~, leta 2009 še 468 tiso~ podnebje. hektarjev ali 17 odstotkov manj. Število kmetijskih gospodarstev se je v tem obdobju zmanjšalo za tretjino, obenem pa se je za priblìno 40 odstotkov pove~ala povpre~na velikost kmetijskega gospodarstva; v letu 1991 je imelo povpre~no kmetijsko gospodarstvo v uporabi 4,5 hektarja kmetijskih zemljiš~, v letu 2010 pa 6,4 hektarja. To kaè, da ~edalje bolj izginja tradicionalni na~in kmetovanja, pri katerem je ukvarjanje s kmetijstvom bolj na~in ìvljenja kot resna gospodarska dejavnost. Kljub zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev pa se je v zadnjem desetletju zelo pove~alo število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem in kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi. V letu 2000 je bilo takih Vir: SURS kmetijskih gospodarstev 600, leta 2009 è ve~ kot trikrat toliko (2.096). Skupna površina zemljiš~ v sistemu kontrole in certificiranja ekološke pridelave se je v letih od 2004 do 2009 pove~ala za 28 odstotkov. ^eprav se je najmanj pove~ala površina trajnih travnikov in pašnikov, pa imajo ti še vedno dale~ najve~ji delè med površinami v sistemu kontrole in certificiranja ekološke pridelave (87 odstotkov v letu 2009). 28 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Samooskrba s hrano Stopnja samooskrbe (razmerje med proizvodnjo in porabo) TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Hrana je za vsako drùbo ena klju~nih, ~e ne celo najbolj Še vedno se nas rodi premalo klju~na strateška surovina. Zato je zelo pomembno, kakšna je stopnja samooskrbe, torej koliko hrane glede na svoje potrebe Gremo v šolo dràva pridela sama oziroma v kolikšni meri je odvisna od Ustvarjamo si druìno uvoza. Vklju~ujemo se na trg dela Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Od leta 2000 do leta 2009 se je zmanjšala stopnja Tudi odhajanje je del ìvljenja samooskrbe pri skoraj vseh skupinah kmetijskih proizvodov; to pomeni, da smo glede na svoje potrebe ~edalje bolj odvisni od uvoza. Stopnja samooskrbe pri mesu KAKOVOST @IVLJENJA se je zmanjšala za 9,0 odstotnih to~k; v letu 2000 smo glede Okolje, v katerem ìvimo na potrošnjo sami proizvedli 92 odstotkov mesa, leta 2010 Kako skrbimo za svoje zdravje še 83 odstotkov. Pri krompirju se je stopnja samooskrbe Vir: SURS Premoènjske razmere zmanjšala s 83 odstotkov v letu 2000 na 63 odstotkov v letu 2009; v teh podatkih se odraà trend zmanjševanja površin, DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE posajenih s krompirjem. Zmanjšala se je tudi stopnja samooskrbe z zelenjavo, in sicer za 9,4 odstotne to~ke. Gospodarski rezultati Zelenjava je obenem tista skupina hrane, pri kateri je stopnja Delovanje dràve naše samooskrbe najnìja; v letu 2009 smo namre~ pridelali Naše politi~no udejstvovanje samo 38 odstotkov porabljene zelenjave. Omenimo še (ne)samooskrbo s sladkorjem. Do leta 2006 je Slovenija proizvedla ve~ino sladkorja, ki ga je potrebovala (84 Izboljšanje cestne infrastrukture odstotkov v letu 2006), zaprtje tovarne sladkorja v Ormoù pa je povzro~ilo, da smo danes pri porabi sladkorja skoraj @e prej smo omenili, da se je zelo pove~ala površina s cestno popolnoma odvisni od uvoza. infrastrukturo (za dva in pol krat). To je zlasti posledica gradnje avtocest; ta je bila v obdobju samostojne dràve zelo V obdobju od leta 2000 do leta 2009 se je pove~ala intenzivna. Za~etek gradnje sega v leto 1970, v leto, ko je bil samo stopnja samooskrbe z ìti, in sicer za 7,0 odstotne sprejet zakon o “dolgoro~nem programu za gradnjo, rekon-to~ke (z 48 odstotkov v letu 2000 na 55 odstotkov v letu strukcijo in vzdrèvanje magistralnih in regionalnih cest v 2009). Slovenija je sicer tradicionalna uvoznica ìt, na stop-Socialisti~ni Republiki Sloveniji, v obdobju 1971–1985” in se je njo samooskrbe pa zelo vplivajo tudi vremenske razmere, na za~el graditi prvi avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno. Do primer suša v letu 2003 je povzro~ila strm padec stopnje leta 1994 je bilo tako zgrajenih 139 kilometrov štiripasovnih naše samooskrbe v tistem letu. avtocest in hitrih cest ter 59 kilometrov dvopasovnih avtocest. 29 Kakovost ìvljenja Leta 1994 je Dràvni zbor sprejel Nacionalni program Veliki zmagovalec Zgodba o (verjetnem) neuspehu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, s katerim je gradnja avtocest v Sloveniji doìvela vnovi~ni zagon. Od za~etka Poleg gradnje avtocest so se v obdobju po letu 1991 na Spremembe v prometu so poleg drugih dejavnikov vplivale tudi sprejetja programa do danes smo v Sloveniji v okviru pro-podro~ju prometa zgodile tudi druge zelo izrazite spremembe. na onesnaènost okolja, v katerem ìvimo. Slovenija je leta grama zgradili 528 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih Število prepeljanih potnikov v javnem cestnem prevozu se je 1998 podpisala Kjotski protokol in se s tem zavezala, da bo do javnih cest, za dokon~anje programa pa bo treba zgraditi še drasti~no zmanjšalo, tako da je bilo v letu 2010 prepeljanih leta 2012 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za osem nekatere odseke (na primer na podravskem kraku odsek samo še 16 odstotkov števila potnikov iz leta 1991. Takšno odstotkov glede na leto 1986. Pri uresni~evanju te zaveze pa Gorišnica–Ormò, na primorskem kraku odsek Koper–Izola, upadanje števila prepeljanih potnikov v javnem cestnem nismo zelo uspešni, še ve~, od kjotskega cilja se ~edalje bolj na gorenjskem kraku odsek Pera~ica–Podtabor). prevozu je potekalo hkrati z velikim pove~evanjem števila oddaljujemo, namesto da bi se mu priblièvali. Izpusti so se v osebnih avtomobilov. Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji ve~ini let po 1991 pove~evali, vendar so bili do leta 1995 registriranih 603 tiso~ osebnih avtomobilov, do konca leta manjši od za~rtanega cilja. S pove~evanjem izpustov v 2009 se je njihovo število pove~alo za 76 odstotkov na en naslednjih letih, zlasti v cestnem prometu, pa smo se od cilja Ali ste vedeli? milijon 59 tiso~. Kot zanimivost lahko povemo, da je bilo konec ~edalje bolj oddaljevali, tako da so bili izpusti v letu 2008 è za • Zaradi novih avtocest in hitrih cest je leta 1946 v Sloveniji registriranih 1.962 osebnih avtomobilov. 14 odstotkov višji od zastavljenega cilja. Do izrazitega upada pot iz Lendave do Kopra v letu 2011 za Povpre~na starost osebnih avtomobilov se je v zadnjem izpustov je zaradi gospodarskih razmer prišlo v letu 2009; v dve uri krajša kot leta 1991. Leta 1991 desetletju nekoliko pove~ala: v letu 2001 je bil osebni avto v tem letu so se izpusti v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za 9,1 smo za to pot potrebovali priblìno štiri povpre~ju star 6,9 leta, leta 2009 pa 8,0 leta. odstotka, od cilja po Kjotskem protokolu pa so bili višji za 3,9 ure in pol, leta 2011 pa dve uri in pol. odstotka. Glede na strukturo izpustov pa lahko pri~akujemo, da • Pot od Jesenic do Obrèja se je Prepeljani potniki v javnem cestnem prevozu in osebni se bodo z oìvljanjem gospodarske aktivnosti in z vnovi~no skrajšala priblìno za 45 minut; leta avtomobili rastjo cestnega prometa izpusti toplogrednih plinov v naslednjih 1991 smo za to pot potrebovali dobri letih znova pove~evali. dve uri, leta 2011 pa nekoliko manj kot uro in pol. Razlika med dejanskimi izpusti toplogrednih plinov in ciljem po Kjotskem protokolu Vir: SURS in MNZ V obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je zelo pove~alo tudi število potnikov, prepeljanih v zra~nem prevozu, in sicer za 68 odstotkov, število potnikov, prepeljanih po èleznici, pa je bilo leta 2010 za 6,1 odstotka ve~je kot leta 1991. Vir: ARSO 30 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Proizvodnja in poraba energije Kon~na poraba energije TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije K vzdr`nemu razvoju prispevamo tudi s proizvodnjo energije Še vedno se nas rodi premalo iz obnovljivih virov in z njeno ustrezno rabo. Deleèlektri~ne energije, ki jo proizvedemo iz obnovljivih virov, se v Sloveniji v Gremo v šolo zadnjih desetih letih ni bistveno spremenil. Njegova vrednost je Ustvarjamo si druìno zelo odvisna od hidroloških razmer; v letih z visokimi vodami Vklju~ujemo se na trg dela lahko iz obnovljivih virov proizvedemo ve~ energije kot v sušnih Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje letih. V letu 2000 smo iz obnovljivih virov proizvedli 29 Tudi odhajanje je del ìvljenja odstotkov elektri~ne energije, leta 2009 pa 30 odstotkov celotne elektri~ne energije. Dale~ najve~ elektri~ne energije iz obnovljivih virov proizvedejo hidroelektrarne – v obdobju od KAKOVOST @IVLJENJA 2002 do 2009 so je proizvedle 96 odstotkov –, slabi trije Okolje, v katerem ìvimo odstotki so bili proizvedeni iz lesa in druge trdne biomase, delè Kako skrbimo za svoje zdravje vseh preostalih obnovljivih virov (kot so deponijski plin, plin iz Vir: SURS Premoènjske razmere ~istilnih naprav, drugi bioplini, neobnovljivi industrijski odpadki in fotovoltaika) v proizvodnji elektri~ne energije iz obnovljivih DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE virov pa je zanemarljiv. Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje Kon~na poraba energije se je od leta 2000 do 2008 Katere vire najpogosteje uporabljamo doma? Za pove~evala vsako leto v povpre~ju za 2,2 odstotka. ogrevanje stanovanj in sanitarne vode ter za naprave za Najbolj je porasla v letu 2008 (za 6,4 odstotka), zlasti zaradi kuhanje je v letu 2002 najve~ slovenskih gospodinjstev upo-velikega porasta kon~ne porabe energije v prometu. V letu rabljalo ekstra lahko kurilno olje (39 odstotkov gospodinjstev), 2009 se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za dobro sledili so les in lesni odpadki (27 odstotkov gospodinjstev), desetino; razlog za to so bile splošne gospodarske razmere, toplotna energija (14 odstotkov gospodinjstev), zemeljski plin zaradi katerih se je kon~na poraba v predelovalnih (8,0 odstotka gospodinjstev) in elektri~na energija (7,6 dejavnostih in gradbeništvu zmanjšala za 17 odstotkov, v odstotka gospodinjstev). Preostale oblike virov so bile manj prometu pa za 13 odstotkov. V letu 2009 je bila kon~na pomembne. Glede na leto 1996 se je zmanjšal zlasti delè poraba energije za 5,5 odstotka ve~ja kot ob za~etku gospodinjstev, ki uporabljajo trda goriva (na primer premog) desetletja, k porastu pa je najve~ji del prispevala skoraj za in les, pove~al pa delè tistih, ki uporabljajo toplotno energijo, polovico ve~ja poraba v prometu. Kon~na poraba energije v zemeljski plin in kurilno olje. gospodinjstvih je bila leta 2009 za 2,4 odstotka manjša od porabe v letu 2000. 31 Kakovost ìvljenja Ne na mojem dvoriš~u H kakovosti okolja prispevajo tudi drugi elementi Izbrani vremenski podatki komunalne urejenosti. Število priklju~kov na kanalizacijo se Skupna koli~ina nastalih odpadkov se je v Sloveniji od leta je od leta 1991 do danes skoraj podvojilo (s 120 tiso~ na 1981 1991 2001 -1990 -2000 -2009 2001 do 2009 pove~ala za 69 odstotkov, zlasti zaradi 231 tiso~), število priklju~kov na vodovodno omrèje pa je za visokega, 87-odstotnega pove~anja odpadkov, nastalih v polovico ve~je (338 tiso~ v letu 1991, 508 tiso~ v letu 2009). Povpre~na temperatura zraka, °C proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Ti odpadki imajo v celotni Zelo se je pove~alo tudi število ~istilnih naprav (v letu 1998 Letališ~e Portoro‘ 13,7 13,4 13,7 koli~ini nastalih odpadkov 86-odstotni delè, preostali del pa so jih je bilo 95, v letu 2009 è 266). Maribor 10,0 10,7 11,1 komunalni odpadki. Ti so bili leta 2009 za 4,6 odstotka ve~ji Letna koli~ina padavin, mm/l/m2 kot v letu 2001. ^e nastale komunalne odpadke prera~unamo Lesce 1.385 1.504 1.347 na prebivalca ugotovimo, da je vsak prebivalec Slovenije v Novo mesto 1.185 1.162 1.144 Priklju~ki na vodovodno omrèje in na kanalizacijo obdobju od 2001 do 2009 proizvedel povpre~no 1,2 Število jasnih dni kilograma komunalnih odpadkov na dan, koli~ina pa se je Celje 35 42 42 pove~evala za 0,4 odstotka povpre~no letno. Ko~evje 33 45 46 Vir: ARSO Nastali komunalni odpadki, na prebivalca na dan Narava je lahko tudi nepredvidljiva Kon~ajmo ta pregled sprememb v okolju v zadnjih dvajsetih letih z naravnimi nesre~ami. V obdobju od 1994 do 2008 so naravne nesre~e povzro~ile škode v vrednosti priblìno 0,4 odstotka bruto doma~ega proizvoda, ustvarjenega v tem Vir: SURS obdobju. Sorazmerno najve~ja je bila škoda leta 1998, zlasti zaradi velikih poplav med 4. in 6. novembrom, ki so zahtevale tudi dve ~loveški ìvljenji, ter velikono~nega potresa (12. aprila) Vreme bo v zgornjem Poso~ju. Kadar govorimo o okolju, velikokrat mislimo na vreme, tj. na Med hujšimi naravnimi nesre~ami v tem obdobju ome-temperaturo, padavine, veter ipd. V tabeli smo prikazali nekaj nimo še plaz pod Mangartom v novembru 2000, dolgo-Vir: SURS vremenskih podatkov za nekatere slovenske kraje, pri tem pa trajno sušo in zelo zgoden sneg v letu 2003 (sneg je tisto leto Veliko ve~ino komunalnih odpadkov še vedno odstranimo smo zajeli tudi desetletje pred nastankom samostojne dràve. zapadel è 23. oktobra), v letu 2004 potres v zgornjem tako, da jih odloìmo na komunalna odlagališ~a. Kljub temu ^eprav se vreme spreminja vsakodnevno, potrebujemo za Poso~ju v juliju in zelo mo~an veter v novembru, ki je se delè drugih oblik odstranjevanja (zlasti recikliranja) v opazovanje dolgoro~nih trendov daljše ~asovne vrste podatkov. povzro~il škodo zlasti pod Karavankami in v Poso~ju. Sredi zadnjih letih pove~uje; v letu 2002 je bilo na komunalnih Za resnejše analize seveda tudi tridesetletni podatki ne julija 2008 so nas prizadela mo~na neurja (morda celo odlagališ~ih odloènih 84 odstotkov vseh nastalih komunal-zadoš~ajo, zadostovali pa bodo za prikaz vsaj osnovnih tornado), leto 2010 pa si bomo zapomnili zlasti po velikih nih odpadkov, v letu 2009 pa še 69 odstotkov. razsènosti vremenskega dogajanja. poplavah in zemeljskih plazovih v septembru. 32 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 KAKO SKRBIMO Najpogostejša bolezen ali bolezensko stanje so bile v letu TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE ZA SVOJE ZDRAVJE 2007 bole~ine v kriù in druge kroni~ne okvare hrbta; imelo jih Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije je 41 odstotkov odraslih prebivalcev. Sledijo zvišan krvni tlak (26 Še vedno se nas rodi premalo “Zdravi so bogatejši od bogatih.” odstotkov), bole~ine v vratu in druge kroni~ne okvare vratu (20 Gremo v šolo Latinski pregovor odstotkov), mo~an glavobol in migrena (16 odstotkov), alergija (15 odstotkov), vnetje sklepov (13 odstotkov) ter trajne Ustvarjamo si druìno poškodbe in okvare zaradi posledic nezgod (11 odstotkov). Vklju~ujemo se na trg dela Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja “Sre~n’ga pa zdrav’ga!” je v naših krajih verjetno najpogosteje izre~eno voš~ilo. To kaè, da sodi zdravje med najbolj cenjene Ali ste vedeli? vrednote. Kaj nam torej o zdravju prebivalcev Slovenije in s tem KAKOVOST @IVLJENJA • V letu 2007 je bilo med odraslimi o uresni~evanju te neštetokrat izre~ene èlje povedo podatki? Okolje, v katerem ìvimo prebivalci Slovenije 3,8 odstotka obolelih za rakom (tj. maligni tumor, Kako skrbimo za svoje zdravje vklju~no z levkemijo in limfomom). Premoènjske razmere • Od oseb, rojenih leta 2007, bosta do svojega 75. leta za rakom zbolela eden DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE od dveh moških in ena od treh ènsk. Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje V zadnjih letih zboli za rakom vsako leto blizu 12 tiso~ prebivalcev Slovenije, zaradi posledic te bolezni jih letno umre nekaj ve~ kot 5.500 umre nekaj ve~ kot 5.500. Število novih primerov se hitro pove~uje; v letih 1991–1995 je bilo odkritih 35.166 novih primerov, v letih 2001–2005 è 50.815 (45-odstotni porast). Razmerje med številom umrlih in številom novih primerov je v tem obdobju ostalo nespremenjeno. ^eprav se ogroènost zaradi raka zmerno ve~a, je najve~ja v starejših letih; od vseh rakavih bolnikov jih je kar 58 odstotkov zbolelo po 65. letu. Ker se slovensko prebivalstvo stara, lahko samo zaradi vedno ve~jega deleà starejših pri~akujemo, da se bo število novih primerov raka še ve~alo. V letu 2007 je svoje zdravstveno stanje kot zelo dobro ali Najpogostejši raki pri nas (koè, debelega ~revesa in danke, dobro ocenilo 62 odstotkov prebivalcev, starih 15 ali ve~ let. plju~, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim Kot srednje dobro je svoje stanje ocenilo 27 odstotkov odraslih ìvljenjskim slogom, s ~ezmernim son~enjem, z nepravilno prebivalcev, 11 odstotkov pa kot slabo ali zelo slabo. prehrano, s kajenjem in s ~ezmernim pitjem alkoholnih pija~. 33 Kakovost ìvljenja Petletno relativno preìvetje odraslih slovenskih bolnikov s Prebivalci na enega zdravnika po regijah katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kònega), ki so Ali ste vedeli? zboleli v obdobju 2001–2005, je bilo za moške 44-odstotno, za ènske pa 59-odstotno. Tako velika razlika v preìvetju • V Sloveniji se je število izdanih med moškimi in ènskami je tudi posledica dejstva, da receptov od konca devetdesetih let do leta 2009 pove~alo za skoraj 30 ènske pogosteje zbolevajo za prognosti~no ugodnejšimi odstotkov. raki. V obdobju od leta 1991 do leta 2005 se je relativno preìvetje zna~ilno pove~alo, pri moških za 14 odstotkov, pri • Leta 1999 je bilo prebivalcu Slovenije ènskah za 10 odstotkov. ^eprav se preìvetje slovenskih predpisanih povpre~no 6,2 recepta, v letu 2009 pa 7,7 recepta. bolnikov boljša, je pri najpogostejših rakavih boleznih še vedno pod povpre~jem EU. Zmanjševanje tveganja smrti za rakom ob pove~ani obolevnosti kaè, da je zdravljenje uspešnejše in da vse ve~ bolnikov ozdravi ali ìvi s to boleznijo, torej zaradi nje Število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega ne umre. Ob koncu leta 2007 je v Sloveniji ìvelo nekaj ve~ zaradi bolniške odsotnosti se je v dvajsetih letih zmanjšalo kot 76 tiso~ oseb, ki so se kadar koli zdravile zaradi raka. za 12 odstotkov. Najve~ dni je bilo izgubljenih leta 1996 Vir: IVZ (skoraj 18), najmanj leta 2010 (dobrih dvanajst dni in pol). V letu 2010 je bilo 67 odstotkov izgubljenih koledarskih dni Leta 2008 je bilo za storitve kurativnega zdravljenja zaradi bolniške odsotnosti posledica bolezni, 28 odstotkov porabljenih 55 odstotkov izdatkov za zdravstvo (799 posledica poškodb in zastrupitev, 5,4 odstotka pa posledica evrov na prebivalca), za zdravila in medicinskotehni~ne nege druìnskih ~lanov. V primerjavi z letom 1991 se je v pripomo~ke 23 odstotkov (333 evrov na prebivalca), za zadnjih letih pove~ala odsotnost zaradi poškodb in zastrupitev storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe pa 8,6 odstotka (za petino), med posameznimi skupinami bolezni pa zlasti izdatkov za zdravstvo (125 evrov na prebivalca). Glede na odsotnost zaradi raka, in sicer za ve~ kot polovico. Odsotnosti leto 2003 se struktura izdatkov za zdravstvo ni bistveno zaradi drugih vrst bolezni so se nekoliko zmanjšale, najbolj se je spremenila; še najbolj se je zmanjšal deleìzdatkov za zmanjšala odsotnost zaradi bolezni prebavil (za 42 odstotkov). Zdravstvene storitve zdravila in medicinskotehni~ne pripomo~ke (za 1,9 odstotne V letu 2010 je bila v primerjavi z letom 1991 manjša tudi to~ke), najbolj pa se je pove~al deleìzdatkov za kurativno odsotnost zaradi nege druìnskih ~lanov (za 38 odstotkov). Pri boleznih in njihovem prepre~evanju je pomembno zdravljenje (za 1,2 odstotne to~ke). delovanje zdravstvenega sistema in mònosti zdravstvene Zaradi zdravstvenih razlogov je z dela odsotnih ve~ oskrbe. Število zdravnikov se je pove~alo z 2,3 zdravnika na ènsk kot moških, vendar so moški v povpre~ju odsotni 1.000 prebivalcev v letu 2003 na 2,5 zdravnika v letu 2009. Kako pogosto smo na “bolniški”? dlje. V obdobju od leta 1991 do leta 2010 je bilo v Druga~e prera~unano to pomeni, da je bil v letu 2009 en povpre~ju na 100 zaposlenih moških 74 primerov bolniške zdravnik na 403 prebivalce. Regijske razlike v številu zdravnikov Zdravje je pomembno tudi v povezavi z delom. Odsotnost z odsotnosti, na 100 zaposlenih ènsk pa 119 primerov pa so velike; segajo od 246 prebivalcev na enega zdravnika v dela zaradi zdravstvenih razlogov oziroma nezmònosti za delo bolniške odsotnosti. Število primerov se je tako pri moških osrednjeslovenski regiji do 984 prebivalcev na enega zdravnika odraà zdravstveno stanje zaposlenih, deloma pa tudi osebne kot pri ènskah v tem obdobju zmanjšalo, pri moških za 19 v notranjskokraški regiji. stiske, ki izhajajo iz delovnega in socialnega okolja. odstotkov, pri ènskah za 4,8 odstotka. 34 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Moški so z dela zaradi zdravstvenih razlogov v povpre~ju Zaradi kajenja letno umre priblìno 2.800 ljudi, TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE odsotni dlje kot ènske, in sicer zlasti zato, ker so pri njih ve~inoma moških, in ve~ kot polovica v starosti med 35. in Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije glavni vzrok bolniške odsotnosti poškodbe, ki zahtevajo 69. letom. Kadilci, ki umrejo zaradi kadilskih bolezni, umrejo Še vedno se nas rodi premalo povpre~no daljši ~as okrevanja. V obdobju po letu 1991 je v povpre~ju 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili. bilo povpre~no število dni odsotnosti ob vsaki bolniški dokaj Gremo v šolo stabilno; moški so bili odsotni priblìno 20, ènske pa 17 Zmanjšuje se tudi delè nose~nic kadilk. Leta 1991 je Ustvarjamo si druìno koledarskih dni. bilo med vsemi nose~nicami 16 odstotkov kadilk in 84 Vklju~ujemo se na trg dela odstotkov nekadilk. Do leta 2009 se je delè kadilk med Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, povpre~no nose~nicami zmanjšal na 10 odstotkov. Med nose~nicami, ki Tudi odhajanje je del ìvljenja število koledarskih dni na primer kadijo, se je zmanjšal delè tistih, ki dnevno pokadijo ve~ kot 10 cigaret; leta 1991 jih je bilo med nose~nicami kadilkami 17 odstotkov, leta 2009 pa ena desetina. KAKOVOST @IVLJENJA Okolje, v katerem ìvimo Kako skrbimo za svoje zdravje Premoènjske razmere DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Nose~nice nekadilke in kadilke Naše politi~no udejstvovanje Vir: IVZ Razvade in navade K boljšemu zdravju prav gotovo ne prispevamo s svojimi razvadami, na primer s kajenjem. Število kadilcev se sicer zmanjšuje; v letu 1994 je redno kadilo 29 odstotkov odraslih prebivalcev, leta 2007 še 19 odstotkov. ^e k rednim kadilcem prištejemo ob~asne kadilce, teh je bilo leta 2007 med odraslimi 6,0 odstotka, potem je v letu 2007 kadilo priblìno ~etrt prebivalcev Slovenije, starih 15 ali ve~ let. Vir: IVZ 35 Kakovost ìvljenja Med nezdrave razvade sodi tudi alkohol. Poraba alkohola Sklenemo torej lahko, da v primerjavi z za~etkom Za konec poglejmo še, kako se predvsem naše je v Sloveniji razmeroma visoka in se od leta 1993 do devetdesetih let dnevno zauìjemo ve~ skoraj vseh skupin ìvljenjske navade in razvade odraàjo na naših danes ni bistveno zmanjšala. V letu 2008 je znašala 11 litrov ìvil. Danes je na povpre~nem jedilniku najve~ sadja in postavah. V letu 2007 je bilo 43 odstotkov prebivalcev ~istega alkohola na odraslega prebivalca (tj. na prebivalca, zelenjave, sledijo ìtarice, maš~obe, beljakovine in sladkor. Slovenije, starih 15 ali ve~ let, normalno hranjenih, slaba starega 15 ali ve~ let). Delè ~istega alkohola, popitega z Pove~anje koli~ine zauìte hrane pa se odraà tudi v dnevni dva odstotka sta bila podhranjena. Kar 55 odstotkov je bilo vinom, je priblìno 50-odstoten, s pivom 40-odstoten in z porabi kalorij na prebivalca. Ta se je od leta 1992 do leta prekomerno tèkih ali debelih, med moškimi 65 odstotkov, `ganimi pija~ami 10-odstoten. Ve~ kot tretjina odraslih moških 2007 pove~ala za 21 odstotkov (z 2.670 kalorij na med ènskami pa 45 odstotkov. Debelih (torej tistih z in priblìno desetina odraslih ènsk je rizi~nih pivcev, priblìno prebivalca na dan v letu 1992 na 3.223 v letu 2007). indeksom telesne mase, ve~jim od 29) je bilo med vsemi 10 do 15 odstotkov odraslih je alkoholikov. Podatki vzbujajo odraslimi prebivalci 17 odstotkov moških in 16 odstotkov skrb tudi glede umrljivosti, zlasti zaradi ciroze jeter in ènsk. Pojasnimo še, da je indeks telesne mase razmerje samomorov. Povpre~na dnevna poraba kalorij na prebivalca med teò in višino posameznika; izra~unamo ga tako, da teò v kilogramih delimo s kvadratom višine, izraène v Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na naše zdravje, so metrih. tudi prehranske navade. Glede na porabo nekaterih osnovnih skupin ìvil lahko ugotovimo, da v današnjem ~asu pojemo bistveno ve~ sadja in zelenjave kot pred dvajsetimi leti. Takrat smo na dan pojedli v povpre~ju 285 gramov sadja in zelenjave, zdaj ga pojemo priblìno dvakrat toliko (540 gramov). S takšno potrošnjo smo dosegli tudi povpre~je EU, za katerim smo leta 1991 zaostajali za tretjino. Povpre~na koli~ina ìtaric, ki jih pojemo, se ni bistveno Indeks telesne mase, 2007 spremenila; v letu 2007 je prebivalec Slovenije pojedel na dan povpre~no 386 gramov ìtaric. Pove~ala pa se je dnevna poraba beljakovin, in sicer za 31 odstotkov od leta 1992 do leta 2007. Prav tako se je zelo pove~ala dnevna poraba Vir: OECD maš~obe; od 94 gramov na dan v letu 1992 na 122 gramov v letu 2007 (29 odstotkov ve~). Enako velja tudi za sladkor: leta 2007 smo ga na dan porabili kar 53 odstotkov ve~ kot leta 1992. Ali ste vedeli ? • Povpre~na odrasla prebivalka Slo- venije je visoka 165 cm in tehta 68 kg. • Povpre~ni odrasli prebivalec Slo- venije je visok 178 cm in tehta 83 kg. Vir: IVZ 36 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 PREMO@ENJSKE RAZMERE Preseèk prihodkov nad odhodki gospodinjstev TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije “Premoènje gre curkoma dol, po niti pa gor.” Še vedno se nas rodi premalo Ljudski pregovor Gremo v šolo Ustvarjamo si druìno Vklju~ujemo se na trg dela Dobri gospodarji smo Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja Verjetno bodo marsikaterega bralca trditve v tem odstavku presenetile. Vendar pa podatki nedvomno kaèjo, da so KAKOVOST @IVLJENJA prihodki gospodinjstev navadno ve~ji od odhodkov. Okolje, v katerem ìvimo Slovenska gospodinjstva pri tem nismo izjema. Celotni prihodki Kako skrbimo za svoje zdravje slovenskih gospodinjstev so bili vsa leta od 1995 dalje ve~ji od naših celotnih odhodkov (v povpre~ju za 5,5 odstotka), torej Premoènjske razmere smo v celotnem obdobju ustvarjali teko~e presèke. Najve~ji Vir: SURS preseèk, 8,5 odstotka bruto doma~ega proizvoda (BDP), smo DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE zabeleìli v letu 1995; pri tem je pomembno vedeti, da je na Gospodarski rezultati Ali ste vedeli? tako visoko vrednost vplivalo zlasti knjiènje transakcije v zvezi z Delovanje dràve vra~ilom po vojni odvzetega premoènja. V preostalih letih do • Razpolòljivi dohodek gospodinj- Naše politi~no udejstvovanje 2009 so naši celotni prihodki presegali naše celotne odhodke v stev na prebivalca se je pove~al s vrednosti od 1,3 odstotka BDP v letu 1999 do 6,0 odstotka BDP 3.478 evrov v letu 1995 na 11.199 v letu 2006. evrov v letu 2009 ali za 222 odstotkov. • ^e izlo~imo vpliv sprememb cen, ugotovimo, da se je razpolòljivi dohodek na prebivalca v tem obdob- ju realno pove~al za 46 odstotkov. Prebivalci vseh slovenskih regij nimamo na voljo enakega razpolòljivega dohodka. Zaradi prerazdelitvene funkcije, ki jo izvaja dràva s socialnimi prispevki in prejemki ter davki, pa so te razlike manjše, kot so razlike zgolj pri prihodkih. Najvišji razpolòljivi dohodek na prebivalca imamo prebivalci osrednjeslovenske regije, najnìjega pa prebivalci pomurske regije. 37 Kakovost ìvljenja Prebivalec osrednjeslovenske regije je imel v obdobju od Stopnja var~evanja gospodinjstev (razmerje med V nasprotju s splošno razširjenim prepri~anjem se 1999 do 2008 priblìno 40 odstotkov višji razpolòljivi var~evanjem in razpolòljivim dohodkom) povpre~ni zneski, ki smo jih prejeli zaposleni v sektorju dohodek kot prebivalec pomurske regije. Ugotavljamo pa, dràva, niso pove~ali najbolj; povpre~ni znesek, ki smo ga da se je ta razlika od leta 1999 – takrat je znašala skoraj 50 zaposleni v tem sektorju prejeli v letu 2009, je bil za 189 odstotkov – do leta 2008 zniàla na 36 odstotkov. odstotkov višji kot v letu 1995, v celotnem preostalem gospodarstvu pa je bil višji za 204 odstotke. Gospodinjstva porabimo svoj razpolòljivi dohodek zlasti za nakup proizvodov in storitev kon~ne potrošnje (kaj sodi Zelo pogosto lahko slišimo, da se gospodarski napredek, med kon~no potrošnjo, bomo razloìli v nadaljevanju), merjen z BDP, ne odraà z enakim izboljšanjem materi-preostanek pa privar~ujemo. Privar~evani znesek nato alnega poloàja gospodinjstev. To delno potrjujejo podatki porabimo za nakup stanovanj, za nakup delnic in drugih o deleù BDP, ki je namenjen za izpla~ilo zaposlenim za naše vrednostnih papirjev, za ban~ne vloge ipd. delo oziroma za naše sodelovanje v proizvodnem procesu (sredstva za zaposlene), in deleù, ki ga zadrìjo lastniki Slovenska gospodinjstva smo med najbolj var~nimi v (poslovni preseèk in raznovrstni dohodek). Delè sredstev za EU. Od svojega razpolòljivega dohodka smo v letu 1995 zaposlene je v letu 1991 znašal priblìno 63 odstotkov BDP, privar~evala 13 odstotkov, v letu 2009 pa 16 odstotkov. Vir: SURS delè sredstev, ki so ga zadràli lastniki, pa je bil priblìno Stopnja var~evanja je po letih sicer nihala – najnìja je bila v 25-odstoten. Do leta 2010 se je delè sredstev za zapos-letu 1999 (v tem letu je bila potrošnja pred uvedbo davka na lene zmanjšal za 10 odstotnih to~k, na 53 odstotkov BDP, dodano vrednost zelo visoka) –, v povpre~ju pa je bila v tem delè poslovnega presèka in raznovrstnega dohodka pa se obdobju 15-odstotna. je za prav toliko pove~al, torej na 35 odstotkov BDP. Pla~ilo za opravljeno delo Sredstva za zaposlene in poslovni preseèk/raznovrstni dohodek Ali ste vedeli? Gospodinjstva prejmemo najve~ji del svojega razpolò- • Po stopnji var~evanja gospodinj- ljivega dohodka v obliki dohodka, ki ga dobimo v zameno stev v letu 2009 se je Slovenija med za svoje delo v proizvodnem procesu (v glavnem bruto pla~e, evropskimi dràvami uvrstila na vklju~no s socialnimi prispevki delodajalca). Dohodki od dela sedmo mesto (za Belgijo, Španijo, predstavljajo malo manj kot 60 odstotkov našega Nem~ijo, Irsko, Avstrijo in Francijo). razpolòljivega dohodka. Od leta 1995 do leta 2009 se je • Slovenija je imela v letih 2005 (17 povpre~ni znesek, ki ga je letno prejel zaposleni, pove~al za odstotkov) in 2006 (18 odstotkov) 203 odstotke (s 7.739 evrov v letu 1995 na 23.468 evrov v letu najvišji stopnji var~evanja gospodinj-2009). Najbolj so se v tem obdobju pove~ali povpre~ni letni stev med evropskimi dràvami, kar zneski, ki so jih prejeli zaposleni v podjetjih (v letu 2009 so sta bili tudi najvišji stopnji var~evanja zaposleni v podjetjih prejeli povpre~no za 208 odstotkov ve~ji v Sloveniji. znesek kot v letu 1995), najmanj pa zneski, ki jih prejmejo zaposleni v nepridobitnih institucijah (porast za 108 odstotkov). Vir: SURS 38 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Kaj pa pla~a? Minimalna bruto pla~a je v letu 1995 znašala 190 evrov, v TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE letu 2010 pa 711 evrov. Razmerje med povpre~no bruto pla~o Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Ve~ino dohodka za opravljeno delo dobimo izpla~anega v in minimalno bruto pla~o je bilo ob uvedbi minimalne pla~e v Še vedno se nas rodi premalo obliki pla~. Povpre~na mese~na neto pla~a, ki jo je prejel letu 1995 0,41 (minimalna pla~a je znašala 41 odstotkov zaposleni v letu 1991, je znašala 43 evrov, v letu 2010 pa povpre~ne pla~e); razmerje se je nato nekaj let zmanjševalo v Gremo v šolo 967 evrov; med letoma 1991 in 2010 se je torej povpre~na škodo minimalne pla~e, leta 2001 je za~elo naraš~ati in v letu Ustvarjamo si druìno mese~na pla~a nominalno pove~ala za 2.144 odstotkov, 2005 doseglo najvišjo vrednost, nato pa je znova upadalo. Do Vklju~ujemo se na trg dela realno pa za 79 odstotkov. bistvenega izboljšanja je prišlo v letu 2010 z uveljavitvijo novega Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje zakona o minimalni pla~i, in sicer je minimalna pla~a dosegla Tudi odhajanje je del ìvljenja 48 odstotkov vrednosti povpre~ne pla~e. Realna rast povpre~nih neto pla~ glede na leto 1991 KAKOVOST @IVLJENJA Okolje, v katerem ìvimo Kako skrbimo za svoje zdravje Premoènjske razmere DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje Razmerje med minimalno bruto pla~o in povpre~no bruto pla~o Vir: SURS Eden pomembnih instrumentov ekonomske politike trga dela in ena izmed temeljnih socialnih pravic je minimalna pla~a, njen namen pa je zlasti zagotoviti pravico do dolo- ~enega najnìjega zneska pla~e. V Sloveniji je minimalna pla~a zakonsko dolo~ena in enaka za vse zaposlene. Uvedli smo jo leta 1995 z Dogovorom o politiki pla~ in drugih pre-jemkov zaposlenih v gospodarstvu, ki je bil sklenjen kot dodatek k socialnemu sporazumu za leto 1995. Z minimalno pla~o smo nadomestili do tedaj uporabljani zajam~eni osebni dohodek oziroma zajam~eno pla~o. Vir: DURS in SURS 39 Kakovost ìvljenja Socialni transferji Razmerje med povpre~no neto starostno pokojnino in povpre~no neto pla~o Ali ste vedeli? Gospodinjstva prejemamo prejemamo malo manj kot petino dohodka v obliki razli~nih socialnih transferjev. Mednje spadajo • V obdobju od leta 1991 do leta 2009 je pokojnine, starševska nadomestila, otroški dodatki, boleznine, vsak mesec prejemalo denarno socialno pomo~ povpre~no 40.717 oseb. invalidnine, denarna nadomestila za primer brezposelnosti, denarne socialne pomo~i ipd. Delè socialnih transferjev v • V letu 1991 je otroški dodatek mese~no razpolòljivem dohodku gospodinjstev se je pove~al zlasti v letu prejemalo povpre~no 158 tiso~, v letu 2009 2009, in sicer je k temu dohodku prispeval 20 odstotkov. pa 378 tiso~ otrok. To hkrati pomeni, da je v letu 2009 vsak otrok mese~no prejel v povpre~ju 63 evrov otroškega dodatka. Med pomembne dohodke gospodinjstev, ki jih uvr- š~amo v skupino socialnih transferjev, sodijo pokojnine. • Na gibanje denarnih socialnih pomo~i in otroškega dodatka po letih je poleg Povpre~na starostna pokojnina se je od leta 1991 – takrat je splošnih gospodarskih razmer vplivalo tudi znašala 31 evrov – do leta 2010 pove~ala na 625 evrov ali sprejemanje zakonodaje, ki je omogo~ala za 1.889 odstotkov. Realno, po izlo~itvi vpliva inflacije, so se Vir: ZPIZ prejemanje le-teh. Na prejemanje otroških povpre~ne starostne pokojnine v tem obdobju pove~ale za dodatkov pa je vplivalo tudi število rojstev. 58 odstotkov. Ker so povpre~ne starostne pokojnine naraš~ale po~asneje, kot so naraš~ale povpre~ne neto pla~e, se je razmerje med povpre~no neto starostno pokojnino in povpre~no neto pla~o v obdobju po letu 1991 stalno, z izjemo nekaj let, zmanjševalo. Leta 1991 je bila povpre~na starostna pokojnina za 22 odstotkov nìja od povpre~ne pla~e, v letu 2010 pa je bila nìja è za 35 odstotkov. Med vrednostno pomembnejše socialne transferje Povpre~no mese~no število prejemnikov sodijo še otroški dodatki, starševska nadomestila, nadomestila za brezposelnost ter denarne socialne pomo~i pomo~i. Vrednost skupaj prejetih starševskih nadomestil (navadno jih imenujemo porodniške) se je pove~ala z 12 milijonov evrov v letu 1991 na 282 milijonov evrov v letu 2009 (pove~anje za 2.231 odstotkov). Še bolj so se pove~ali prejeti otroški dodatki, in sicer s 7,4 milijona evrov v letu 1991 na 287 milijonov evrov v letu 2009 (to pomeni pove~anje za 3.778 odstotkov). Najbolj pa so se pove~ale denarne socialne pomo~i; v letu 1991 jih je bilo izpla~anih za 1,2 milijona evrov, v letu 2009 pa 148 milijonov evrov (pove~anje za 11.808 odstotkov). Nadomestil za brezposelnost je bilo v letu 2009 v denarju izpla~anih 127 milijonov evrov. Vir: SURS in MDDSZ 40 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Poleg teh gospodinjstva prejemamo še razli~ne druge, TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE vrednostno manj pomembne socialne transferje; omenimo Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije jih nekaj, ki so povezani s starševstvom oziroma z druìno. Še vedno se nas rodi premalo Dodatek za veliko druìno je v letu 2009 prejemalo 29.276 upravi~encev ali za 20 odstotkov ve~ kot v letu 2002 (skupna Gremo v šolo prejeta vrednost v letu 2009 je bila 11 milijonov evrov). Ustvarjamo si druìno Število prejemnikov o~etovskega nadomestila se je od leta Vklju~ujemo se na trg dela 2003 do leta 2009 pove~alo za 92 odstotkov (od 10.917 na Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje 21.012), skupaj so o~etje v letu 2009 prejeli osem milijonov Tudi odhajanje je del ìvljenja evrov o~etovskega nadomestila. Pravico do pla~ila pris-pevkov zaradi krajšega delovnega ~asa zaradi starševstva je v letu 2003 izrabilo 828 staršev, leta 2009 pa è 11.468 ali KAKOVOST @IVLJENJA 1.285 odstotkov ve~ (vrednost v letu 2009 je bila sedem Okolje, v katerem ìvimo milijonov evrov). Skupna prejeta vrednost dodatka za nego Za dohodke slovenskih gospodinjstev je zelo zna~ilno, Kako skrbimo za svoje zdravje otroka v letu 2009 je bila osem milijonov evrov, po šest da so porazdeljeni zelo enakomerno. Porazdelitev Premoènjske razmere milijonov evrov pa smo gospodinjstva dobila izpla~anih v dohodkov merimo z Ginijevim koli~nikom. ^e bi bila njego-obliki pomo~i ob rojstvu otroka in starševskega dodatka. va vrednost (hipoteti~no) enaka ni~, bi to pomenilo, da imajo DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE vsi posamezniki enake dohodke. ^e pa bi bila njegova vrednost (hipoteti~no) enaka ena, bi to pomenilo, da ima vse Gospodarski rezultati Tveganje revš~ine in dohodkovna neenakost dohodke en posameznik. V Sloveniji je Ginijev koli~nik v Delovanje dràve obdobju od 1997 do 2009 znašal priblìno 0,224. Po letih Naše politi~no udejstvovanje Prejeti dohodki nekaterih gospodinjstev so tako majhni, da so se je enakost porazdelitve dohodka sicer spreminjala, pod pragom tveganja revš~ine. V obdobju po letu 1997 je v vendar v letu 2009 ni bila bistveno druga~na od enakosti Sloveniji pod pragom tveganja revš~ine ìvelo priblìno 11 porazdelitve v letu 1997. V letu 2009 so bili dohodki odstotkov oseb, najmanj v letu 2002 (9,9 odstotka), najve~ pa slovenskih gospodinjstev med vsemi dràvami EU najbolj v letu 2008 (12 odstotkov). Podatki o stopnjah tveganja revš~ine enakomerno porazdeljeni. za razli~ne socialno-ekonomske skupine oseb in gospodinjstev kaèjo, da so v najslabšem poloàju gospodinjstva brez Slovenska gospodinjstva z najvišjimi dohodki so imela v delovno aktivnih ~lanov, še posebej tista z vzdrèvanimi otroki. letu 2009 v povpre~ju 3,2-krat višji razpolòljivi dohodek kot Glede na tip gospodinjstva so v najslabšem poloàju eno~lan-gospodinjstva z najnìjimi dohodki. Takšno razmerje je bilo ska in enostarševska gospodinjstva, pari s tremi ali ve~ otroki ter najnìje v EU; razlike med dràvami so sicer velike, saj starejši pari (oba starejša od 64 let) brez otrok. Glede na razmerje znaša od 3,2 v Sloveniji do 7,3 v Latviji. Povpre~no najpogostejši status aktivnosti so v najslabšem poloàju evropsko gospodinjstvo v najvišjem dohodkovnem razredu brezposelne osebe in upokojene osebe. V tèkem poloàju so pa je imelo v povpre~ju 4,9-krat višji dohodek od tistega v tudi ènske, starejše od 64 let, in najemniki stanovanj. najnìjem dohodkovnem razredu. 41 Kakovost ìvljenja Stopnja tveganja revš~ine in neenakost porazdelitve Struktura kon~ne potrošnje gospodinjstev najdemo tudi proizvode, ki jih ima ~edalje manj gospodinjstev. dohodka (obe z dohodki v naravi) ^rno-beli TV je v letu 1991 imelo 18 odstotkov gospodinjstev, v letu 2008 samo še 5,6 odstotka. Podobno se dogaja tudi z navadnim (hišnim) telefonom: v letu 2008 ga je sicer imelo 82 odstotkov slovenskih gospodinjstev, vendar pa se delè gospodinjstev, ki ga imajo, zmanjšuje è od leta 2001 dalje, torej od obdobja, ko smo se slovenska gospodinjstva najbolj intenzivno opremljala z mobilnimi telefoni. Vir: SURS Vir: SURS Za kaj porabimo svoj dohodek? Ve~ino svojega razpolòljivega dohodka gospodinjstva Ko opazujemo spreminjanje strukture potrošnje, ne porabimo za nakup proizvodov in storitev kon~ne potrošnje. V moremo mimo dejstva, da so številni proizvodi pojav Delè gospodinjstev, ki so imela v lasti posamezen proizvod, v % strukturi potrošnje so se v zadnjih petnajstih letih zgodile nekatere sedanjosti in o nekaterih med njimi pred dvajsetimi leti sploh opazne spremembe: zmanjšal se je deleìzdatkov za še nismo slišali. To gotovo velja za internet. Število internetnih 1991 2008 proizvode (zlasti trajne), pove~al pa deleìzdatkov, ki jih priklju~kov priklju~kov se je samo od leta 2007 do leta 2010 pove~alo namenjamo za nakup storitev. Glede na skupine proizvodov in za 40 odstotkov, leta 1991 pa je zanj vedel le malokdo. ^rno-beli TV 18 6 storitev sta se od leta 1995 do leta 2009 najbolj zmanjšala deleÒsebni ra~unalnik Osebni ra~unalnik je v letu 1993 imelo 14 odstotkov Pomivalni stroj 11 49 izdatkov, ki jih gospodinjstva namenjamo za nakup hrane in gospodinjstev, leta 2008 è 61 odstotkov. Mobilni telefon je Glasbena hi-fi naprava 10 51 brezalkoholnih pija~ (z 18 odstotkov v letu 1995 na 15 odstotkov še v letu 2000 imelo samo 22 odstotkov gospodinjstev, leta Osebni avto 67 79 v letu 2009), in deleìzdatkov za transport (s 17 odstotkov v letu 2008 pa 90 odstotkov. Delè gospodinjstev z glasbenimi hi-fi Zamrzovalna skrinja 80 81 1995 na 15 odstotkov v letu 2009). Najbolj pa se je v tem napravami se je z 10 odstotkov v letu 1991 pove~al na 51 Radio 78 87 obdobju pove~al deleìzdatkov, ki jih gospodinjstva namenjamo odstotkov v letu 2008. Pomivalni stroj je leta 1991 imelo 11 Pralni stroj 93 96 za zdravstvene proizvode in storitve (z 2,4 odstotka v letu 1995 odstotkov gospodinjstev, leta 2008 pa 49 odstotkov, delè Barvni TV 80 97 na 3,9 odstotka v letu 2009) ter za razne druge vrste proizvodov gospodinjstev z mikrovalovnimi pe~icami se je z 11 odstotkov Hladilnik 94 98 in storitev (8,3 odstotka v letu 1995 in 9,4 odstotka v letu 2009). v letu 2000 pove~al na 51 odstotkov v letu 2008. Seveda pa Vir: SURS 42 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Delè sredstev, ki jih gospodinjstva namenjamo za TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE nakup posameznih proizvodov, je zelo odvisen od velikosti Ali ste vedeli? Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije naših dohodkov. @e prej smo ugotavljali, da se je z • Povpre~ni prebivalec Slovenije je v Še vedno se nas rodi premalo izboljševanjem materialnega poloàja v celoti gledano zmanjševal deleìzdatkov za hrano, pove~eval pa delè letu 2009 za nakup hrane mese~no Gremo v šolo izdatkov za storitve. Podobno sliko kaè struktura kon~ne porabil 114 evrov, za elektriko, plin in Ustvarjamo si druìno druga goriva 49 evrov, za nakup potrošnje, ~e jo primerjamo po dohodkih gospodinjstev. V letu Vklju~ujemo se na trg dela avtomobila 39 evrov, za obleko 36 2008 je tako dvajset odstotkov gospodinjstev z najnìjimi evrov, za pija~o 26 evrov, za telefon-Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje dohodki namenilo za nakup hrane in brezalkoholnih pija~ ske storitve 25 evrov, za obutev 13 Tudi odhajanje je del ìvljenja 25 odstotkov svojih izdatkov za kon~no potrošnjo, dvajset evrov, za mamila 5 evrov. odstotkov gospodinjstev z najvišjimi dohodki pa je za nakup hrane in brezalkoholnih pija~ namenilo samo 14 odstotkov KAKOVOST @IVLJENJA svojih izdatkov. Velike razlike so tudi pri izdatkih za stano-Okolje, v katerem ìvimo Del privar~evanih sredstev gospodinjstva namenjamo vanje, vodo, elektriko vanje, vodo, elektriko ipd. Njihov delè v strukturi kon~ne Kako skrbimo za svoje zdravje za nakupe stanovanj. Skupna vrednost stanovanj, ki smo jih potrošnje gospodinjstev z najmanjšimi dohodki je znašal 21 gospodinjstva imela v lasti konec leta 1994, je bila skoraj 24 Premoènjske razmere odstotkov, v strukturi kon~ne potrošnje gospodinjstev z milijard evrov, vrednost konec leta 2007 pa je znašala malo najvišjimi dohodki pa 9,6 odstotka. manj kot 70 milijard evrov, to je 1,9-kratna vrednost BDP, DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE ustvarjenega v tem letu. Izrazito slovenska zna~ilnost je tudi to, Nasprotno velja za izdatke, povezane s transportom transportom (na Gospodarski rezultati da nas ve~ina ìvi v lastnih stanovanjih. V letu 1991 je bilo v primer nakup osebnih avtomobilov, goriv ipd.): dvajset Delovanje dràve zasebni lasti 69 odstotkov stanovanj, po odkupu drùbenih odstotkov gospodinjstev z najnìjimi dohodki je v letu 2008 za stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu (Stanovanjski zakon iz Naše politi~no udejstvovanje te izdatke namenilo 7,8 odstotka svojih izdatkov, dvajset oktobra 1991), izvedenem zlasti v letih 1991, 1992 in 1993, odstotkov gospodinjstev z najvišjimi dohodki pa 22 odstotkov pa se je delè stanovanj v zasebni lasti do leta 2002 zvišal na svojih izdatkov za kon~no potrošnjo. Deleìzdatkov za 92 odstotkov. rekreacijo in kulturo pri gospodinjstvih z najnìjimi dohodki znaša 8,1 odstotka, pri gospodinjstvih z najvišjimi dohodki pa 13 odstotkov. Ali ste vedeli? Velikost dohodka vpliva tudi na zmònost, da si • Od leta 1991 do danes se je zvišala gospodinjstvo privoš~i posamezni nakup. Tako sta si na povpre~na velikost stanovanja. V letu primer v letu 2009 lahko privoš~ili po~itnice dve tretjini 1991 je povpre~no stanovanje merilo slovenskih gospodinjstev; vendar pa si je med dvajsetimi 69 kvadratnih metrov, v letu 2009 pa odstotki tistih z najmanjšimi dohodki po~itnice lahko 77 kvadratnih metrov. privoš~ilo samo 37 odstotkov gospodinjstev, med dvajsetimi • Število oseb v povpre~nem stano- odstotki tistih z najve~jimi dohodki pa si je po~itnice lahko vanju se je s 3,1 v letu 1991 zmanjšalo privoš~ilo kar 93 odstotkov gospodinjstev. na 2,4 v letu 2009. 43 Kakovost ìvljenja Rast cen v ~asu Rast cen posameznih skupin proizvodov in storitev je ^as dela, ki ga mora opraviti delavec s povpre~no neto bila precej razli~na. Od leta 1995 do leta 2010 so se cene pla~o za nakup enote proizvoda ali storitve Na našo kupno mo~ ne vpliva samo velikost naših dohodkov, proizvodov v povpre~ju zvišale za 107 odstotkov, cene 1991 2010 ampak vplivajo tudi cene proizvodov in storitev, ki jih kupujemo. storitev za 175 odstotkov, skupna rast cen ìvljenjskih potreb-Cene ìvljenjskih potrebš~in so bile v letu 2010 v povpre~ju š~in pa je bila 124-odstotna. Še podrobnejši pregled po-Ri‘ (kg) 45 min 23 min za 1.155 odstotkov višje kot leta 1991. To pomeni, da se je za kaè, da so se v tem obdobju še najmanj zvišale cene obleke Pšeni~na moka tip 500 (kg) 15 min 9 min toliko zvišala splošna raven cen tistih proizvodov in storitev, ki jih in obutev (za 59 odstotkov), cene komunikacij (za 82 od- ^rni kruh (kg) 25 min 19 min gospodinjstva kupujemo v okviru kon~ne potrošnje. Rast cen stotkov) in cene stanovanjske opreme (za 90 odstotkov). Kokošje jajce 4 min 2 min ìvljenjskih potrebš~in je bila najvišja v prvih dveh letih Najbolj so se zvišale stanovanjske najemnine in cene vode, Mleko (l) 14 min 8 min samostojne dràve; v letu 1991 je bila 115-odstotna, v letu 1992 elektrike in drugih storitev za stanovanja (za 263 odstotkov), Namizno grozdje (kg) 61 min 32 min pa 207-odstotna. Potem se je rast cen mo~no zmanjšala, è v cene izobraèvanja (za 222 odstotkov) ter cene alkoholnih Krompir (kg) 13 min 6 min letu 1993 se je povpre~na raven cen ìvljenjskih potrebš~in pija~ in tobaka (za 201 odstotek). Sladkor (kg) 25 min 8 min zvišala samo še za 33 odstotkov. Nato se je z manjšimi nihanji Kuhinjska sol (kg) 17 min 4 min Pra‘ena kava (kg) 4 h 40 min 1 h 15 min med leti trendno zmanjševala do obdobja pred prevzemom Indeks cen ìvljenjskih potrebš~in, sprememba glede na Pivo (l) 33 min 18 min evra; takrat smo – v letih 2005 in 2006 – zabeleìli 2,5-odstotno leto 1995 Otroška trenirka 9 h 36 min 5 h 23 min inflacijo. V naslednjih dveh letih se je inflacija nekoliko zvišala, Brisa~a 2 h 13 min 1 h 27 min potem pa se je v letu 2009 spustila na najnìjo raven v zadnjih Navaden svin~nik 16 min 6 min dvajsetih letih, in sicer so se cene ìvljenjskih potrebš~in v Avtomobil Renault Clio 4389 h 2 min* 1867 h 28 min povpre~ju zvišale samo za 0,9 odstotka. Mese~na telefonska naro~nina za samostojni priklju~ek 3 h 9 min 1 h 54 min Vstopnica za kino 53 min 50 min Moško stri‘enje 2 h 17 min 2 h 25 min Indeks cen ìvljenjskih potrebš~in, letna sprememba * Podatek za 1995 Vir: SURS Vir: SURS Skratka, od velikosti naših dohodkov in cen je odvisno, koliko dela moramo opraviti, da lahko kupimo dolo~ene proizvode ali storitve. V obdobju po letu 1991 se je za veliko proizvodov zelo skrajšal ~as dela, ki ga mora zaposleni s povpre~no pla~o opraviti, da lahko te proizvode kupi. Vir: SURS 44 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 (Prosti) ~as je denar Poraba ~asa oseb, starih 10 ali ve~ let, 2000 TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Premoènje ima razli~ne oblike. Tisto, ki ga merimo z Še vedno se nas rodi premalo denarjem, smo opisali v predhodnih odstavkih. Za ve~ino med nami pa je pomembno tudi, da imamo dovolj prostega ~asa. Gremo v šolo Zato lahko premoènje opisujemo tudi z razpolòljivostjo in Ustvarjamo si druìno izrabo ~asa, ki nam je na voljo. Poglejmo torej, kaj prebivalci Vklju~ujemo se na trg dela Slovenije po~nemo v svojem povpre~nem dnevu. Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja V letu 2000 je prebivalec Slovenije, star 10 ali ve~ let, vsak dan v povpre~ju spal priblìno osem ur in pol (moški 8,5 ure, ènske 8,7 ure). Najve~je razlike v porabi ~asa KAKOVOST @IVLJENJA med moškimi in ènskami so pri slùbi in skrbi za Okolje, v katerem ìvimo gospodinjstvo. Moški so slùbi namenili 3,2 ure, ènske eno Kako skrbimo za svoje zdravje uro manj. @enske smo bistveno ve~ ~asa skrbele za Premoènjske razmere gospodinjstvo in druìno, 4,5 ure, moški pa dve uri manj. Osebni negi in uìvanju obrokov so moški namenili 2,8 ure, Vir: SURS DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE ènske 2,7 ure. Moški so gledali televizijo in spremljali druge mnoì~ne medije 2,7 ure, ènske 2,4 ure. Za šport, kulturo, Gospodarski rezultati konji~ke in druàbno ìvljenje so moški porabili 2,1 ure, Delovanje dràve ènske 1,7 ure. Preostali dve uri smo oboji, moški in ènske, Naše politi~no udejstvovanje porabili na poti, za študij, za udelèbo na prireditvah in za verske aktivnosti. O prostem ~asu lahko govorimo kot o ~asu, ki nam ostane, potem ko od 24 ur odštejemo ~as za spanje, prehranjevanje, slùbo, gospodinjska opravila, skrb za druì- no in ~as za šolanje. Seveda imamo bistveno ve~ prostega ~asa ob koncu tedna. Slovenski moški, star 10 ali ve~ let, je imel v letu 2000 med tednom vsak dan v povpre~ju 4,6 ure prostega ~asa, ob koncu tedna pa 7,0 ure. @enska, stara 10 ali ve~ let, je imela med tednom dnevno povpre~no 3,9 ure prostega ~asa, ob koncu tedna pa 5,7 ure. Tako moški kot ènske smo med tednom priblìno 45 odstotkov svojega prostega ~asa porabili pri gledanju televizije, ob koncu tedna pa smo ob televiziji preìveli dobro tretjino svojega prostega ~asa. 45 Kakovost ìvljenja Poraba ~asa za prosto~asne aktivnosti, osebe stare 10 ali ve~ let, 2000 Del svojega prostega ~asa namenjamo kulturi. Tudi tu se je v zadnjih dvajsetih letih zgodilo nekaj izrazitih sprememb. Moški @enske Število obiskovalcev v muzejih, galerijah in likovnih delovni dan sobota, nedelja delovni dan sobota, nedelja razstaviš~ih se je od leta 1994 do 2009 pove~alo za 7,2 SKUPAJ 4 h 37 min 7 h 00 min 3 h 54 min 5 h 43 min odstotka (2,4 milijona v letu 1994, 2,6 milijona v letu 2009). Gledanje televizije 2 h 04 min 2 h 35 min 1 h 45 min 2 h 02 min Predstave v poklicnih gledališ~ih poklicnih gledališ~ih si je leta 1991 ogledalo Dru‘enje z dru‘ino in pogovarjanje 41 min 1 h 19 min 39 min 1 h 10 min 350 tiso~ gledalcev, leta 2008 pa 867 tiso~ (148-odstotni Šport - rekreacija 32 min 57 min 24 min 40 min porast). Število obiskovalcev filmskih (kino) predstav se je z Branje 23 min 22 min 23 min 22 min 1,8 milijona v letu 1991 pove~alo na 2,8 milijona v letu Konji~ki in igre 17 min 25 min 07 min 10 min 2009 (55-odstotno pove~anje), v tem obdobju pa smo pro-Udele‘ba na prireditvah, verske aktivnosti 06 min 18 min 05 min 18 min izvedli tudi 115 celove~ernih igranih filmov. Število Drugo 34 min 1 h 04 min 31 min 1 h 01 min naslovov izdanih knjìnih del se je pove~alo za 150 od-Vir: SURS stotkov; v letu 1991 je bilo izdanih 2.459 knjìnih naslovov, v letu 2009 pa 6.139. Zelo se je pove~ala tudi izposoja v splošnih knjìnicah. V letu 1991 smo si obiskovalci v splošnih knjìnicah izposodili 9,2 milijona enot gradiva, v Precej obi~ajna prosto~asna aktivnost, ki postaja ~edalje Ali ste vedeli? letu 2008 pa kar za 177 odstotkov ve~ (25,6 milijona enot). bolj pomembna, je ukvarjanje s športom in rekreacijo. Ena izmed najve~jih športnih prireditev pri nas je Ljubljanski • Od leta 1991 do 2010 so naši šport- maraton. Prvega, v letu 1996, se je udeleìlo 673 teka~ev. V niki na olimpijskih igrah osvojili 22 medalj, 15 na poletnih in 7 na zimskih naslednjih letih je število udeleèncev strmo naraš~alo in pri Pregled prosto~asnih dejavnosti lahko kon~amo s olimpijskih igrah. Tri medalje so bile petnajsti izvedbi v letu 2010 doseglo 11.158. V obdobju od potovanji. V zadnjih letih turisti~no potuje priblìno 60 zlate (Iztok ^op in Luka Špik ter leta 1996 do 2010 se je tako število teka~ev pove~alo za odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 ali ve~ let. Rajmond Debevec leta 2000, Primò 1.558 odstotkov. Zelo mnoì~no je tudi sodelovanje na Priblìno petina nas potuje samo po Sloveniji, dobrih 60 Kozmus leta 2008), 7 srebrnih, 12 prireditvi Pot ob ìci. Število udeleèncev rekreativnega po-odstotkov samo po tujini, slabih 20 odstotkov pa po Sloveniji bronastih. hoda in razli~nih kategorij teka trojk se je v zadnjih desetih in po tujini. V letu 2009 smo na zasebnih turisti~nih poto- • Slovenski športniki so v tem ob- letih pove~alo za 70 odstotkov; leta 2000 je na prireditvi vanjih vsak dan porabili povpre~no 48 evrov (moški en evro dobju osvojili eno medaljo na 90 tiso~ sodelovalo 15.252 udeleèncev, leta 2010 è 25.939. Med ve~ kot ènske); na potovanjih po Sloveniji 36 evrov, na prebivalcev. Pri tem zaostajamo za kolesarskimi dogodki je zelo znan Maraton Franja. Prvi~ potovanjih po tujini pa 55 evrov. Kadar smo potovali po Norveško (29 tiso~ prebivalcev na je bil izveden leta 1982, na njem pa je sodelovalo okoli 700 Sloveniji, smo preno~ili v povpre~ju 2,9-krat, v tujini 6,1-krat. medaljo) in Avstrijo (80 tiso~), mo~no udeleèncev, ve~ina na obi~ajnih, netekmovalnih kolesih. Hrvaška ostaja dale~ najbolj priljubljen cilj naših zasebnih pa prehitevamo dràve, kot so Prva leta je bil del proge tudi sedemkilometrski makadamski potovanj v tujino, ~eprav njena privla~nost v zadnjih letih Hrvaška (167 tiso~), Italija (275 tiso~), odsek z vrha Kladja do Sovodnja, ki je povzro~il veliko rahlo upada. V letu 2009 je bila Hrvaška cilj kar za 57 ZDA (438 tiso~) in Kitajska (tri predrtih gum. Prav s pomo~jo Franje in protestov okoliških odstotkov zasebnih potovanj v tujino. Delè potovanj v druge milijone 437 tiso~ prebivalcev na eno prebivalcev je bil na tem odseku pozneje poloèn asfalt. olimpijsko medaljo). dràve je bil bistveno manjši; na drugem in tretjem mestu sta Maratona se je leta 2010 udeleìlo 3.385 kolesarjev ali za bili Italija ter Bosna in Hercegovina s sedem- oziroma s šest-384 odstotkov ve~ kot ob prvi izvedbi v letu 1982. odstotnim deleèm. 46 Delovanje gospodarstva in dràve Delovanje gospodarstva in dràve GOSPODARSKI REZULTATI Letna realna rast BDP BDP na prebivalca po kupni mo~i “Zrno do zrna poga~a, kamen na kamen pala~a.” Ljudski pregovor Teàve na za~etku in na koncu Vzpostavitev samostojne dràve, zamenjava gospodarskega sistema in splošni gospodarski razvoj so prispevali k velikim spremembam slovenskega gospodarstva po letu 1991. Prva Vir: SURS Vir: Eurostat leta po osamosvojitvi so bila za gospodarstvo zelo tèka. To se je odrazilo v mo~nem padcu gospodarske aktivnosti v prvih dveh letih: leta 1991 se je BDP realno zmanjšal za 8,9 odstotka, leta 1992 pa za 5,5 odstotka. @e v letu 1993 se je gospodarska aktivnost za~ela pove~evati, in to je trajalo vse do leta 2008. Zaradi stalne gospodarske rasti, ki je presegala rast v drugih dràvah ~lanicah EU, smo zmanjševali zaostanek v Najvišje stopnje gospodarske rasti smo dosegli v obdobju gospodarski razvitosti do povpre~ja EU. V letu 1995 je izjemne konjunkture, zlasti v letu 2007; BDP se je takrat slovenski BDP na prebivalca po kupni mo~i dosegal 74 realno zvišal za 6,9 odstotka. V letu 2009, ki ga je odstotkov povpre~ja sedemindvajseterice, leta 2009 pa 88 zaznamovala velika gospodarska kriza v precejšnjem delu odstotkov tega povpre~ja. razvitega sveta, se je BDP realno zmanjšal za 8,1 odstotka, è v naslednjem letu, 2010, pa smo znova zabeleìli – sicer Slovensko gospodarstvo je ustvarjalo ~edalje ve~ji BDP, rahlo, 1,2-odstotno – gospodarsko rast. ~eprav je rast zaposlenosti mo~no zaostajala za rastjo BDP. Posledi~no je stalno naraš~ala tudi produktivnost dela kot V celotnem obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je razmerje med realno rastjo BDP in rastjo zaposlenosti. V BDP realno zvišal za 73 odstotkov. Nominalno se je BDP v obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je produktivnost tem obdobju pove~al za 2.311 odstotkov: s priblìno 1,5 dela pove~ala za 77 odstotkov, to je nekoliko ve~, kot se je milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010. v omenjenem obdobju realno pove~al BDP. 48 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 Spremembe v strukturi gospodarstva Precejšnje spremembe so se zgodile tudi v strukturi TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE trošenja. Leta 1991 je bilo slovensko gospodarstvo še vedno Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes mo~no tipi~no regionalno gospodarstvo tedanjega ~asa, ki je Še vedno se nas rodi premalo spremenila, podobne spremembe pa so zna~ilne tudi za druge izvaàlo ve~ kot 80 odstotkov svojega BDP, uvaàlo pa ve~ dràve. Delè kmetijskih dejavnosti v BDP se je zmanjšal za ve~ kot 70 odstotkov BDP. Zaradi izgube jugoslovanskega trga se Gremo v šolo kot polovico, s 5,7 odstotka BDP v letu 1991 na 2,4 odstotka v je deleìzvoza v naslednjih letih mo~no zniàl in je najnìjo Ustvarjamo si druìno letu 2010. Prav tako se je mo~no zmanjšal deleìndustrije in vrednost dosegel leta 1999 (48 odstotkov BDP). Leta 2010 Vklju~ujemo se na trg dela gradbeništva; te dejavnosti so v letu 1991 ustvarile 44 je imel izvoz 63-odstotni delè v BDP, torej še vedno Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje odstotkov BDP, v letu 2010 pa 31 odstotkov. Mo~no pa se je precej manj od deleà v letu 1991. Glede na leto 1991 Tudi odhajanje je del ìvljenja pove~al delè storitev, in sicer s 50 odstotkov v letu 1991 na 67 so svoj delè v strukturi BDP najbolj pove~ale bruto odstotkov v letu 2010. investicije. Tudi realno so se v tem obdobju najbolj pove~ale bruto investicije, in sicer za 189 odstotkov. Izdatki gospo-KAKOVOST @IVLJENJA Delè dejavnosti v BDP dinjstev za kon~no potrošnjo so se pove~ali precej manj, v Okolje, v katerem ìvimo letu 2010 so bili glede na vrednost iz leta 1991 realno višji Kako skrbimo za svoje zdravje za 91 odstotkov. Premoènjske razmere DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje Realna rast 1991–2010 Vir: SURS Vir: SURS 49 Delovanje gospodarstva in dràve Razvitost po regijah Regionalni BDP na prebivalca Gospodarska razvitost ni enaka v vseh slovenskih regijah. Od slovenskega povpre~ja, merjeno z regionalnim BDP na prebivalca, najbolj izstopa osrednjeslovenska regija; v obdobju po letu 1995 je v povpre~ju še pove~evala svojo prednost in v letu 2008 dosegla 42 odstotkov ve~ji BDP na prebivalca od slovenskega povpre~ja. Obratno velja za regijo, ki najbolj zaostaja za slovenskim povpre~jem. Pomurska regija je v letu 1995 za slovenskim povpre~jem zaostajala za 25 odstotkov, v naslednjih letih pa se je njen zaostanek samo še pove~eval in se do leta 2008 pove~al na 35 odstotkov povpre~nega BDP na prebivalca v Sloveniji. Posledi~no se je v obdobju po letu 1995 pove~ala razlika v ustvarjenem BDP na prebivalca med najbolj razvito in najmanj razvito regijo; v letu 1995 je znašala 63 odstotnih to~k, leta 2008 pa 77 odstotnih to~k. Vir: SURS Ali ste vedeli? Regionalne razlike v gospodarski razvitosti se torej ne • V letu 2008 je osrednjeslovenska regija po gospodarski razvitosti slo- zmanjšujejo kljub ~edalje ve~jemu številu ob~in. V letu 1991 vensko povpre~je prehitevala za smo imeli 62 ob~in, leta 1995 se je z uveljavitvijo Zakona o osem let. ustanovitvi ob~in in dolo~itvi njihovih obmo~ij njihovo število • Pomurska in zasavska regija sta pove~alo na 147, leta 1999 na 192, leta 2003 je nastala še leta 2008 po gospodarski razvitosti za ob~ina Šmartno pri Litiji, od leta 2008 imamo 210 ob~in, od slovenskim povpre~jem zaostajali za letošnjega leta pa z ustanovitvijo ob~ine Mirna 211 ob~in. deset let. Ne glede na navedeno pa so razlike v gospodarski razvitosti med regijami v Sloveniji med najmanjšimi v EU; v letu 2007 se je Slovenija po merilu razpršenosti regionalnega BDP uvrstila na šesto mesto med dràvami ~lanicami EU. 50 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 DELOVANJE DR@AVE Primanjkljaj in dolg sektorja dràva TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Še vedno se nas rodi premalo “Pazite se majhnih stroškov: majhna luknjica lahko potopi še tako veliko ladjo.” Gremo v šolo Benjamin Franklin Ustvarjamo si druìno Vklju~ujemo se na trg dela Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja Primanjkljaj in dolg dràve KAKOVOST @IVLJENJA Sektor dràva je pomemben del slovenskega gospodarstva. V celotnem obdobju od 1995 do 2010 je dràva ustvarjala Okolje, v katerem ìvimo teko~i primanjkljaj, to pomeni, da njeni prihodki niso Kako skrbimo za svoje zdravje zadoš~ali za pokrivanje odhodkov. Najve~ji teko~i primanjkljaj Premoènjske razmere je dràva ustvarila leta 1995, vendar je pri tem pomembno, da Vir: SURS je ve~ji del takšnega primanjkljaja posledica knjiènja DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE transakcije v zvezi z vra~ilom po vojni odvzetega premoènja. Gospodarski rezultati Po letu 1995 je nato dràva vsako leto ustvarjala primanjkljaj v vrednosti od 0,1 do 4,0 odstotka BDP. V letu 2009 se je Delovanje dràve primanjkljaj zaradi gospodarske krize mo~no pove~al, na 6,0 Naše politi~no udejstvovanje odstotka BDP, v letu 2010 pa so bili prihodki dràve za 5,5 Zaradi stalnega ustvarjanja teko~ega primanjkljaja in tudi odstotka BDP manjši od njenih odhodkov. drugih razlogov se je po letu 1994 pove~evala tudi zadol- ènost dràve. Ob koncu leta 1994 je bruto dolg dràve znašal 1.618 milijonov evrov ali 19 odstotkov BDP. Do izbruha gospodarske krize leta 2009 je bil dolg precej stabilen; v obdobju do vstopa Slovenije v EU leta 2004 se je postopoma pove~al na okoli 27 odstotkov BDP, po vstopu v EU pa se je glede na BDP do konca leta 2008 niàl. V letu 2009 se je zaradi gospodarske krize pove~al kar za 4.269 milijonov evrov, na 12.449 milijonov evrov ali 35 odstotkov BDP. 51 Delovanje gospodarstva in dràve Smo socialna dràva? Število zadev na sodiš~ih Število polnoletnih obsojencev kaznivih dejanj se je od leta 1991 do 1995 mo~no zmanjšalo, potem pa je za~elo znova Dràva namenja najve~ svojih izdatkov za socialno zaš~ito. naraš~ati, tako da je bilo število obsojencev v letu 2009 skoraj To podro~je obsega izdatke, povezane z razli~nimi tveganji in enako tistemu v letu 1991 (priblìno osem tiso~). V celotnem potrebami, kot so bolezen, invalidnost, starost, otroci, obdobju je bilo med vsemi obsojenimi polnoletnimi osebami brezposelnost in druge oblike socialne izklju~enosti (pretèno 44 odstotkov oseb obsojenih zaradi kaznivih dejanj zoper pokojnine in druga socialna nadomestila). Od leta 1999 dalje premoènje, 11 odstotkov oseb zaradi kaznivih dejanj zoper se je deleìzdatkov za socialno zaš~ito zmanjševal do leta ìvljenje in telo, 1,2 odstotka oseb zaradi kaznivih dejanj zoper 2007; takrat je dosegel svojo najnìjo vrednost (15 odstotkov spolno nedotakljivost, 45 odstotkov oseb pa zaradi drugih BDP), nato pa se je v samo dveh letih, do leta 2009, pove~al kaznivih dejanj. Med polnoletnimi obsojenci kaznivih dejanj na 18 odstotkov BDP. Druga najve~ja skupina izdatkov so prevladujejo moški z 88-odstotnim deleèm; ènsk je med izdatki za zdravstvo. Tudi njihov delè se je po letu 1999 v obsojenimi osebami torej 12 odstotkov. ve~ini let zmanjševal, nato pa se je v letu 2009 precej zvišal in dosegel vrednost 6,8 odstotka BDP. Tretja najve~ja skupina so izdatki za izobraèvanje izdatki za izobraèvanje; ti so v letu 2009 znašali 6,7 odstotka BDP. Za obrambo je dràva v letu 2009 namenila 1,5 odstotka Ali ste vedeli? BDP, to je za 0,4 odstotne to~ke ve~ kot v letu 1999. Vir: Ministrstvo za pravosodje • Leta 2009 se je 90 odstotkov pre- bivalcev Ljubljane in 89 odstotkov Pravosodni sistem prebivalcev Maribora po~utilo varne v svojem okolišu, ko se je stemnilo. Eden izmed dràvotvornih sistemov, ki je pogosto predmet Po letu 1991, zlasti pa po letu 1994 in sprejemu novega • Najpogostejši kriminalni dogodki v razprav v slovenski drùbi, je pravosodni sistem. Število zakona o kazenskem postopku, se je mo~no zniàlo število Ljubljani so bili v letu 2008 vandalski sodnikov se je od leta 1991 do danes podvojilo: konec leta mladoletnih obsojencev. V letu 1991 je bilo tako zaradi napadi na vozila. 1991 jih je bilo 512, konec leta 2009 pa 1.011. Hkrati se je v kaznivih dejanj obsojenih 1.076 mladoletnikov, leta 2009 pa tem obdobju zelo pove~alo tudi število novih zadev na 418. Najve~ mladoletnih je bilo leta 2009 obsojenih zaradi sodiš~ih, s 556 tiso~ v letu 1991 na 825 tiso~ v letu 2009 (ali za kaznivih dejanj zoper premoènje, in sicer 64 odstotkov; 48 odstotkov). Število rešenih zadev se je pove~alo za polovico, zaradi kaznivih dejanj zoper ìvljenje in telo je bilo obsojenih vendar se je obenem podvojilo število nerešenih zadev. 14 odstotkov mladoletnih, zaradi kaznivih dejanj zoper Razmerje med rešenimi in nerešenimi zadevami se je do leta spolno nedotakljivost 2,6 odstotka in zaradi drugih razlogov 1998 zmanjševalo, po letu 1999 pa se z manjšimi nihanji po 19 odstotkov mladoletnih. V zadnjih dvajsetih letih je opaziti letih pove~uje; to pomeni, da se sodni zaostanki zmanjšujejo. zlasti trend pove~evanja števila mladoletnih, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper ìvljenje in telo, ter trend zmanjševanja obsodb zaradi kaznivih dejanj zoper premoènje. 52 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki 1991 – 2011 NAŠE Dokaj visoka je bila volilna udelèba še pri volitvah v TAKO POTEKA NAŠE @IVLJENJE POLITI^NO UDEJSTVOVANJE Dràvni zbor leta 1992 (86-odstotna), potem pa je bila pri Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije vseh naslednjih do dràvnozborskih volitev leta 2004 nìja. Še vedno se nas rodi premalo Teh volitev se je udeleìlo samo še 61 odstotkov volilnih Gremo v šolo “Nih~e ni tako dober, da bi lahko vladal upravi~encev. Pri volitvah leta 2008 je bila volilna udelèba drugemu brez njegovega privoljenja.” nekoliko višja, 63-odstotna. Podobno velja tudi za refe-Ustvarjamo si druìno Abraham Lincoln renduma o pristopu Slovenije k EU in NATU (potekala sta Vklju~ujemo se na trg dela hkrati); udeleìlo se ju je 60 odstotkov volilnih upravi~encev. Vstopamo v tretje ìvljenjsko obdobje Tudi odhajanje je del ìvljenja Plebiscita za samostojnost in neodvisnost Republike KAKOVOST @IVLJENJA Slovenije 23. decembra 1990 se je udeleìlo 93 odstotkov Okolje, v katerem ìvimo volivcev. Tako velike volilne udelèbe nismo dosegli na nobenih Kako skrbimo za svoje zdravje volitvah ali referendumu ve~. Premoènjske razmere Volilna udelèba na posameznih volitvah in referendumih DELOVANJE GOSPODARSTVA IN DR@AVE Gospodarski rezultati Delovanje dràve Naše politi~no udejstvovanje Vir: SURS in Republi{ka volilna komisija 53 Delovanje gospodarstva in dràve Dale~ najmanjša je bila udelèba na referendumih o razli~nih posameznih vprašanjih: referenduma o pokrajinah leta 2008 se je na primer udeleìlo samo 11 odstotkov volilnih upravi~encev, na referendumu o RTV leta 2010 je bila volilna udelèba 15-odstotna, referenduma o financiranju izgradnje TET 3 leta 1999 se je udeleìlo 27 odstotkov volilnih upravi~encev, na referendumu o zdravljenju neplodnosti in o postopkih oploditve z biomedicinsko pomo~jo leta 2001 je glasovalo 36 odstotkov volilnih upravi~encev itd. Pri tem vzbuja skrb tudi dejstvo, da je bila izredno nizka tudi volilna udelèba na volitvah poslancev v Evropski parlament, saj se jih je obakrat, leta 2004 in leta 2009, udeleìlo samo 28 odstotkov volilcev. V tej publikaciji smo prikazali nekatere dele poti, ki smo jo Slovenija in njeni prebivalci prehodili v ~asu samostojnosti. Na osnovi podatkov o volilnih udelèbah jo lahko kon~amo z ugotovitvijo, da je navdušenost nad mònostjo za samostojno dràvo, ki smo jo prebivalci Slovenije pokazali v drugi polovici osemdesetih, v poznejših letih v dokajšnji meri izginila, prav tako navdušenost nad prilònostjo za vplivanje na pomembne skupne odlo~itve in za sooblikovanje teh odlo~itev. Vsakemu bralcu posebej prepuš~amo, da si na tej osnovi ustvari svoje sklepe in oblikuje svoja pri~akovanja za prihodnjih dvajset let. Navsezadnje je statistika s svojim spremljanjem dogajanja in z zaznavanjem sprememb v drùbi nelo~ljivo vpeta v naše vsakdanje ìvljenje. Tudi zato je vsak izmed nas del tega statisti~nega mozaika, ki ga za konec lahko sklenemo s tole mislijo: “Vsak izmed nas postane del zgodovine – pa ~e to ho~e ali ne, ~e se tega zaveda ali ne.” Philip Roth 54 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki Viri in opombe ^e ni druga~e navedeno, se vsi podatki v tej publikaciji nanašajo na Slovenijo. Podatki o regijah se nanašajo na statisti~ne regije. Zbiranje podatkov za publikacijo je bilo zaklju~eno 15. aprila 2011. Vir vseh podatkov v tej publikaciji je Statisti~ni urad Republike Slovenije, razen tam, kjer je to posebej navedeno bodisi v besedilu, slikah, tabelah ali v nadaljevanju. Prebivalci Slovenije Podatki o splošni maturi Vsi podatki o prebivalcih Slovenije so po stanju na za~etku leta. Vir: Republiški izpitni center. www.ric.si/splosna_matura/statisticni_podatki/ Prebivalci Slovenije po dr‘avi rojstva Vir: Eurostat, migr_pop3ctb. Študij v tujini Vir: CMEPIUS Prebivalci, rojeni v tujini, po dr‘avah (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobra‘evanja in usposabljanja). Vir: OECD, International Migration Outlook 2010. www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/erasmus/report_ERA.pdf www.oecd.org/document/2/0,3746,en_2649_39023663_45634233_1_1_1_1,00.html Vrednotna hierarhija dru‘ine Prošnje za priznanje mednarodne zaš~ite Vir: Center za raziskovanje javnega mnenja, Slovensko javno mnenje 2006. Vir: MNZ, Poro~ilo Direktorata za migracije in integracijo za leto 2010. www.cjm.si/sites/cjm.si/files/file/e-dokumenti/Vrednotne_orientacije_2006.pdf www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DMI/Statisticno_porocilo_-_SLO_-_Lektorirano_01.pdf Obiskovanje šole za bodo~e starše Vir: IVZ, Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije. Zadovoljstvo z ‘ivljenjem www.ivz.si/Mp.aspx?ni=46&pi=5&_5_id=56&_5_PageIndex=0&_5_groupId=185&_5_newsCategory Vir: Eurobarometer. =&_5_action=ShowNewsFull&pl=46-5.0. ec.europa.eu/public_opinion/cf/showtable.cfm?keyID=1&nationID=25,&startdate=2004.10&enddate =2010.06&lang=sl Prisotnost o~etov pri porodih Vir: IVZ, Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije. Indeks pozitivnih in indeks negativnih izkušenj www.ivz.siMp.aspx?ni=46&pi=5&_5_id=56&_5_PageIndex=0&_5_groupId=185&_5_newsCategory Vir: OECD, Factbook 2010. =&_5_action=ShowNewsFull&pl=46-5.0. doi: 10.1787/factbook-2010-table262-en Dovoljena splavnost Porodi s carskim rezom Viri: SURS, Statisti~ni letopisi; IVZ, Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti v Sloveniji. Vir: OECD, Health Data 2010, October 2010. www.irdes.fr/EcoSante/DownLoad/OECDHealthData_FrequentlyRequestedData.xls Registrirano brezposelni Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Doba bivanja v porodnišnici www.ess.gov.si/_files/63/Gibanje%20BP_1987-2009.pdf Vir: OECD, Health Data 2010, October 2010. www.ess.gov.si/_files/1972/12_2010.doc www.irdes.fr/EcoSante/DownLoad/OECDHealthData_FrequentlyRequestedData.xls Upokojevanje, upokojenci, pokojninska doba, doba prejemanja pokojnin Zgodovinski pregled mature Vir: ZPIZ. Vir: Mateja Ribari~, Od mature do mature www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/zavod/zavarovanci+in+uzivalci+pravic (Zgodovinski razvoj mature na Slovenskem 1849/50-1994/95). www.ssolski-muzej.si/slo/schoolchronicles.php?action=detail&item=318#mateja 55 Viri in opombe Oskrba na domu Število ~istilnih naprav Vir: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Izvajanje pomo~i na domu Vir: ARSO, Zbirka podatkov o komunalnih in skupnih ~istilnih napravah. – analiza stanja v letu 2009. okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/upload/File/Podatki_cistilne_za_splet_2009.xls www.irssv.si/publikacije/leto-2010/index.html Podatki o vremenu Oskrbovana stanovanja Vir: ARSO. Viri: MDDSZ. www.mddsz.gov.si/index.php?id=6800 Naravne nesre~e Center za vse‘ivljenjsko informiranje in medgeneracijsko so‘itje. Vir: Ministrstvo za obrambo, poro~ila Uprave za zaš~ito in reševanje. www.seniorji.info/Oskrbovano_-_varovano_stanovanje www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=3&id=103 www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=3&id=3809 Nepremi~ninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=3&id=3496 www.ns-piz.si/oskr_stan.html Zdravstveno stanje odraslih prebivalcev Univerza za tretje ‘ivljenjsko obdobje Vir: IVZ, Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu - EHIS 2007. Vir: Društvo za izobra‘evanje za tretje ‘ivljenjsko obdobje. www.ivz.si/podatkovne_zbirke?pi=5&_5_Filename=422.xls&_5_MediaId=422&_5_AutoResize www.univerzazatretjeobd-drustvo.si/porast.htm =false&pl=46-5.3. Vzroki smrti Podatki o raku Viri: IVZ, SURS. Viri: Stopnja samomora za EU Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka Republike Slovenije. Vir: Eurostat, tps00122. www.slora.si/rak-v-sloveniji Onkološki inštitut Ljubljana, Rak v Sloveniji 2007. Stopnja umrljivosti zaradi prometnih nesre~ za EU www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/LP_2007.pdf Vir: Eurostat, tps00165. Onkološki inštitut Ljubljana, Nekaj osnovnih podatkov in zanimivosti iz zadnjega letnega Poro~ila registra raka Republike Slovenije. Ekološko kmetijstvo www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/rakvSlo_2009.pdf Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Število zdravnikov Informacije o poteku izgradnje avtocest Vir: IVZ, Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mre‘a zdravstvenih zavodov. Vir: Dru‘ba za avtoceste v Republiki Sloveniji. www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah_21.aspx Izdani recepti Vir: IVZ, Zdravstveni statisti~ni letopisi 1999-2009. Število avtomobilov Vir: MNZ. Bolniške odsotnosti Vir: IVZ, Evidenca za~asne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in drugih vzrokov. Izpusti toplogrednih plinov Vir: ARSO. okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/pages.php?op=print&id=toplogredni_plini kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=157 56 Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki Viri in opombe Kajenje Povpre~na višina, te‘a, indeks telesne mase Viri: Vir: IVZ, Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu - EHIS 2007. IVZ, Izbrani zdravstveni kazalniki - Slovenija, EU od 1998 do 2008. www.ivz.si/podatkovne_zbirke?pi=5&_5_Filename=422.xls&_5_MediaId=422&_5_AutoResize www.ivz.si/zdravstveni_kazalnik?pi=5&_5_Filename=2626.xls&_5_MediaId=2626&_5_AutoResize =false&pl=46-5.3. =false&pl=48-5.3. Stopnja var~evanja gospodinjstev v EU IVZ, HFA kazalniki, Slovenija, 1993 do 2007. Vir: Eurostat, nasa_ki. www.ivz.si/zdravstveni_kazalnik?pi=5&_5_Filename=669.xls&_5_MediaId=669&_5_AutoResize =false&pl=48-5.3. Minimalna pla~a SURS, IVZ, Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji. Viri: www.stat.si/doc/pub/Zdravje%20in%20zdravstveno%20varstvo-slo.pdf Delo, Sobotna priloga 12. marca 2011. IVZ, Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije. MDDSZ. www.ivz.si/Mp.aspx?ni=46&pi=5&_5_id=56&_5_PageIndex=0&_5_groupId=185&_5_newsCategory www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ =&_5_action=ShowNewsFull&pl=46-5.0. zakon_min_placa_2006_vlada.pdf IVZ, Zdravje v Sloveniji. DURS. www.ivz.si/Mp.aspx/Zdravje_v_Sloveniji.pdf?ni=164&pi=5&_5_attachmentID=3061&_5_attachment www.durs.gov.si/si/aktualno/minimalna_in_zajamcena_placa/minimalna_placa_po_mesecih/ Name=Zdravje+v+Sloveniji&_5_mimeType=application%2Fpdf&_5_action=Download Attachment&pl=164-5.3. Pokojnine Vir: ZPIZ. Poraba alkohola www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/zavod/visina+dajatev+iz+piz Viri: IVZ, Podatki o porabi ~istega alkohola na prebivalca za zadnjih 10 let (in oceni neregistrirane porabe). Socialni transferji www.ivz.si/alkohol?pi=5&_5_Filename=attName.png&_5_MediaId=3239&_5_AutoResize Vir: MDDSZ. =false&pl=12-5.3. IVZ, Trendi zdravstvenih kazalnikov SZO za Slovenijo - 19. 3. 2009. Porazdelitev dohodka gospodinjstev v EU www.ivz.si/zdravstveni_kazalnik?pi=5&_5_Filename=668.pdf&_5_MediaId=668&_5_AutoResize Gospodinjstva po dohodkovnih razredih: opredeljeno po kvintilih. =false&pl=48-5.3. Viri: Eurostat, ilc_di12, Statistics in Focus 16/2011. Ministrstvo za zdravje, Alkohol - stanje v Sloveniji. epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-016/EN/KS-SF-11-016-EN.PDF www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Alkohol_Stanje_v_Sloveniji.doc Ljubljanski maraton ^ebašek Travnik Z., Alkohol in alkoholna politika v Sloveniji in Evropi. Vir: Ljubljanski maraton. www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/mz_dokumenti_2007/ www.ljubljanskimaraton.si prepovedane_droge_in_alkohol/alkohol_in_alkoholna_politika_v_Sloveniji_in_EU.pdf. Pot ob ‘ici Poraba osnovnih skupin ‘ivil in kalorij Vir: Pot ob ‘ici. Viri: www.pohod.si/index.asp?s=8&p=1&l=sl Svetovna zdravstvena organizacija, baza Health for all database (HFA DB). data.euro.who.int/hfadb/ Maraton Franja OECD, Health Data 2010, October 2010. Vir: Maraton Franja. www.oecd.org/document/30/0,3746,en_2649_37407_12968734_1_1_1_37407,00.html www.franja.org/domov.html 57 Viri in opombe Olimpijske medalje Razpršenost regionalnega BDP Viri: Mednarodni olimpijski komite, Eurostat, U.S. Census Bureau, China Statistical Yearbook 2009. Vir: Eurostat, nama_r_e0digdp. Vrednost BDP za leto 1991 Število sodnikov Vrednost je okvirno prera~unana na raven po sedaj uporabljeni metodologiji. Vir: Ministrstvo za pravosodje. BDP na prebivalca po kupni mo~i Število zadev na sodiš~ih Vir: Eurostat, prc_ppp_ind. Vir: Ministrstvo za pravosodje, Sodna statistika, Analiza sodnih zaostankov. ^asovno odstopanje regionalne gospodarske razvitosti od slovenskega povpre~ja Volilna udele‘ba Gospodarska razvitost je izra~unana kot vrednost BDP na prebivalca, prera~unana na stalne cene z Vir: Dr‘avna volilna komisija. uporabo implicitnega deflatorja nacionalnega BDP. ^asovno odstopanje je izra~unano po metodi ~asovnih distanc dr. Pavla Sicherla. 58 VIRI FOTOGRAFIJ OKRAJŠAVE stran 7 Foto: Primò Lavre, vir UKOM stran 31 Foto: Daniel Novakovi~/STA ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje stran 8 Foto: Primò Lavre, vir UKOM stran 33 Foto: Daniel Novakovi~/STA BDP Bruto doma~i proizvod stran 9 Foto: Sokol stran 33 Foto: UKOM DURS Dav~na uprava Republike Slovenije stran 11 Foto: Daniel Novakovi~/STA stran 34 Foto: Daniel Novakovi~/STA EU Evropska unija stran 11 Foto: SURS stran 35 Foto: Sokol IVZ Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije stran 12 Foto: Arsen Peri} stran 36 Foto: UKOM MDDSZ Ministrstvo za delo, dru‘ino in socialne zadeve stran 13 Foto: Tamino Petelin{ek/STA stran 37 Foto: UKOM MNZ Ministrstvo za notranje zadeve stran 14 Foto: UKOM stran 37 Foto: Primò Lavre OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj stran 15 Foto: UKOM stran 39 Foto: Stanko Gruden/STA STA Slovenska tiskovna agencija stran 17 Foto: SURS stran 40 Foto: Sokol SURS Statisti~ni urad Republike Slovenije stran 17 Foto: Ada Pokla~ stran 41 Foto: UKOM UKOM Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje stran 18 Foto: www.siol.net/trendi/zdravje/2008/03/dominor.aspx stran 41 Foto: UKOM ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije stran 19 Foto: Ada Pokla~ stran 42 Foto: UKOM stran 19 Foto: SURS stran 43 Foto: Dome Grögl/STA stran 20 Foto: Sokol stran 44 Foto: UKOM stran 21 Foto: Primò Lavre stran 45 Foto: UKOM stran 21 Foto: UKOM stran 45 Foto: UKOM stran 22 Foto: Daniel Novakovi~/STA stran 47 Foto: UKOM stran 23 Foto: Ada Pokla~ stran 48 Foto: UKOM stran 24 Foto: Miha Pav{ek stran 49 Foto: UKOM stran 24 Foto: UKOM stran 49 Foto: Sokol stran 25 Foto: UKOM stran 50 Foto: UKOM stran 25 Foto: Ada Pokla~ stran 50 Foto: UKOM stran 26 Foto: Ada Pokla~ stran 51 Foto: UKOM stran 27 Foto: Arsen Peri} stran 51 Foto: UKOM stran 28 Foto: UKOM stran 52 Foto: Katarina Krmelj stran 29 Foto: UKOM stran 53 Foto: Katarina Krmelj stran 30 Foto: Sokol stran 54 Foto: UKOM Document Outline Sloveniji za 20.rojstni dan Uvodna beseda VSEBINA Tako poteka naše življenje Osnovni podatki o prebivalcih Slovenije Še vedno se nas rodi premalo Gremo v šolo Ustvarjamo si družino Vključujemo se na trg dela Vstopamo v tretje življenjsko obdobje Tudi odhajanje je del življenja Kakovost življenja Okolje, v katerem živimo Kako skrbimo za svoje zdravje Premoženjske razmere Delovanje gospodarstva in države Gospodarski rezultati Delovanje države Naše politično udejstvovanje VIRI IN OPOMBE