Tami w ni ^KF - ^ — BPy^ IMMMMMMMMIMH IMRMRMMMMMMMMM (HH a mii««««^^« ■ • > n _ . ^^^^ " rti K- ^^^^ sift _■■■ ■ 1 . ■ ~ ■ I 11 W m I K. I feK sl SfomA k| t I fl H I fl B I H^B K I H JllSSltt AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttM^aH $001*" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI x- ■ f v = . ' ,11 I III " ^ IBAY^ NOVEMBER * 'h " ' - ' LBTO XX1I1 VOL M"'*? ______L_- — •__IL_1 '' - - *■ — ____ 10 milijonov namen-jenib v Ameriko. c . 1 Washington, 18. nov. Na Ellis Islandu bodejo pomnožili število nadzornikov za Sasetyence. Poleg tega pa bo-ejo u^eljall važno novost, da dobi na otoku solz svoj sedež pomožni delavski tajnik, ki-bo reševal^ vse pritožbe za izključen je naseljencev. Sedaj je bila navada, da če so katerega naseljenca izključili in se je pritožil da je Sla pritožba v Washington v urad delavskega tajnika, In je trajalo več tednov predno . je* bila pritožba rešena, a ko-| nečno je o pritožbi odločil človek, ki naseljenca nikdar videl ni To bo odpravljeno sedaj s tem, da dobi Ellis Island višjega uradnika, lekbo reševal take pritožbe. Po 500 do 1000 naseljencev se mudi od 3 do 6 tednov na Ellis.)* landu, kes, v Washington« ne rešijo njih zadeve. Jutri obišče kongresni odbor z* naseljevanje naWniSki otok ln več parnikov,ki vozijo nase-Ijence. Kofngresni o<%r jo mnenja, da prihaja sem pre- naseljevanje S sftp&o omejile. Pomisliti je treba, da je samo tekom mesena septembra pri Slo v Ameriko 70.<« naseljencev, MM* n oktobra pa fjk Is dospela«, v- drugih lukalt kot titiBolk, je neznano. V njeta^^ynffl. Zadnji nastop WH-sona v kongresu. Washington, 17. nov. Pred sednik Wilson je odločen, da kljub svoji bolezni nastopi osebno v kongresu dne 6. dec., da prečita s.vojQ zadnjo potnico. Ker predsednik he more hoditi, qa bodejo v posebnem bolmikem vozu peljali v kongres, kjer se bo poslovil od postavodajalcev, izmed katerih ga je stotine tako silno sovražilo ift * stotine tako ljubilo. Mnoga oseb se peča z vpra šanjem, kaj stori predsednik po 4. marcu, ko poteče njegova uradna doba in se mora umakniti nasledniku. Večina jih je mnefiia, da bo Wilson pisal zgodovino preteklih let, podrobne, podatke o diplomaciji tekom vojne in razne tajnosti o mirovni konferenci. Za tako delo je dobil predsednik Wilson že na stotine poaudb od raznih založnikov knjig, Vprašanje je ts-di ali ostane preds. Wilson po 4. marcu v Washittgtonu aH se preseli kam drugam. Koti-1 kor se Je dognalo, se bp tudi to vprašanje - reSilo tekom enega tedna. Skoro gotovo je, da si predsednik izbere Washington za svoje stalno bivališče. Pomisliti je treba, da je njegova žena doma v Washington*}) in Wilson sam se je večkrat l*J»vil, da mu te Wasfiinrton^ajbolj ideal- tm^^Sme G«orje town. Večkrat Je dal predsed nik ustaviti pred hiško staro, toda fino hišo v kolonijal nem slogu, za katero se ve, da jo je kupil njegov zdravnik, admiral Grayson, in srna tra se, Ko s6 včeraj podpisali spo razam; so italijanski delega-tje priredili srbskim delegatom banket, pri krfterem jc dr. Trumbič nazdravljal italijanskemu kralju!!! Plemenito delo Ame-! rican Red Cross. ,Ako ne bi bilo Amerike, bi danes v Evropi bilo najmanj* dvajset milijonov manj otrok in dvajset milijonov več mrličev. Tako se je izjavil dr, Farrand, direktor A-merican Red Cross, kateremu so pač razmerje najbolj poznane, ker on odločuje pod poro, ki io dajo Amerika sestradani Evropi. Tiho in brez reklame je delovanje Ameriškega Rudečega Križa, toda toliko gorja in siroščine ni pqtolažil Še nikdar nihče na svetu kot ta plemenita orga* nizacija, pri kateri sodeluje skoro ves ameriški narod. Ravno ta teden se nabira po vsej Ameriki za Rdeči Križ ,in za podporo revežem. Kdor je zdrav in pri moči ter dela, ta je moralno obvezan da prispeva. Dr. Farrand se je izjavil: šel sem v Evropo z namenom, da ustavim podporo A-merikancev v onih krajih Evrope, Jtjer se še sedaj deli ameriška podpora. Pa .nisem bil dolgo v Evropi, ko sem prišel do spoznanja, da je to nemogoče. Prvič, ker-je potreba prevelika, drugič ker liif nikogar na svetu, ki bi mpgeJ- nadomestiti Ameriški HUdeči Križ. V eni sami provinci Evrope sem dobil pet-tisoč otrok, brez očeta in itaa-tere, brez varuha. Bili to na-gi aH pa v capepoiriti. Živeli *e na jwrtftfr**« v gozdovih, so zemtye, aa -m ^hkit^kof^- nine, da si potolažijo £|ad ali pa so iskali smeti ta, odpadke na cesti. Enajst milijonov otrok Evrope ima jetiko v dovršenem stadiju« dvajset milijonov otrok dobiva jetiko. Par stotisoč jih vsak dan umrje od lakote. Nadaljnih dvajset milijonov otrok je po trebnih pomoči. V nekaterih vaseh Balkana sploh ni od-rastlih ljudi, sami otroci, nagi in divji. Fantje so bili pobiti v vojni, starejši so umrli 1 od lakote ali tifusa. Tu ima Ameriški Rdeči Križ plemenito delo, kakor ga nikdar prej ni imel. Ali bodemo od-> nehali T Ali bodemo pomaga-II? Stranke in volivna i borba v domovini f>o vsej Jugoslaviji se vrši 1 živahno volivno gibanje za 1 volifve, ki se vrše 22. novem- 1 bra za ustavotvorno skupsči- ] no. Mnogo je strank in stran- 1 čic, ki se potezajo pri voliv- 1 cih za svoje kandidate. Pri 1 Slovencih pride v poštev Slovenska Ljudska Stranka, ka- : tere program v splošnem je: 1 Najširša avtonomija za slo- 1 venske dežele. S Srbijo ne bi i imeli druzega skupaj kot ime sicer bi bila Slovenija popolnoma pod svojo upravo z last nim državnim zborom. Ob-jednem zahteva ta stranka, da država mora poskusiti vsa sredstva in ne prej odnehati, dokler ni zadnji Jugoslovan rešen italijariskega jarma. Potem imajo v Sloveniji Jugoslovansko Demokratično stranko, katere glavno načelo je: centralizacija, to je, vsi deli Jugoslavije kot Slovenija, Hrvatska, Bosna in Srbija imajo skupen parlament in skupno vlado, posamezne pokrajine dobijo le administrativno vlado, to je, izvršujejo samo to, kar v Belgradu narekujejo. Potem je v kampanji v Sloveniji Narodna socialna Stranka, Socijalisti-čna Stranka in Komunisti . ena. Na HfVMkM so močno zastopani detuokratje, potem pa seljačka stranka'', i katere rignen to dafc.Hfvafc i celo wdje rtzvijafo poTfrvat-> skem živahno kampanjo, r Zgodaj začetkom meseca de-r cembra se sestanejo poslanci, t ki so bili zvoljeni v Belgra-• du, ki bodejo deloma odobrili t načrt ustave, v kolikor je že i dosedaj narejen, deloma usta ) vo spopolnili z novimi, točka-1 mi. Oa teh volitev, ki se - šijo prihodnji teden v - slavij!, je tudi vse odvisno, alf - ostane kraljevina SHS še v i nadalje kraljevina s Karag-1 jorgjevičevo dinastijo, ali se - spremeni vladna oblika v re-r publikansko. , , 1 • Delavski vodja ped $100.000 mm. ! _ New York, 18. ne*. Da se tudi med delavske vrste zanesejo graftkrji in fekoilKe-valci kaže aretacija Robert Brindell-a, ki je bil včeraj aretiran in pozneje spuščen na prosto pod varščino stoti- I soč dolarjev. Brinoell Je predsednik skupnih delay-skih organizacij, katerih Člani so zaposljeni pri gvad-njah. Brin deli je bil obdol-žen, da je izsiljeval denar od bogatih kontraktorjev, in če mu niso plačali, kar je zahteval, je grozil, da bo updzo-ril štrajk ali povzroči, da kontraktorjf ne bodo dobtti materijala. Brindell je kot delavski vodja silovito slepa-ril delavce in delodajalce ena ko. V šestih mesecih je izsilil $59.000 od kontraktorjev, katerim je grozil s štrajkoa, če ne plačajo, a od deUrakih unij je dobival na leto 918.060 plače, da jih je zastopal v javnosti. Poleg tega se računa, da je velik del unijsktfi pristojbin Slo v njegov Žep. Unijski delavci so plačevali letno $500.000 na č)anarii& pa se ne ve, kam je ves 3 denar zginil. Ditevni prei- » 1 skovalni urgd je dolgo ter preiskoval položaj v gradbe- ! ni industriji, dokler-m prt-šel na sled BrindeOu. Tekom , treh let, odkar je bH Brindell m štjiUm^m^s^i i Lagap t i 'i ■0 Vw ^ - ■ . — Lansko letu t&t # • Clevelandčani IbwH^stcm J11 c v 1 . obleke in VMkt Mbm času i in poslali v Mk Radi i prometnik 09mjm. itrajkov 1 4ari)a sissr WmAoapeb« - Bq^č v - pred VeMke m*#>. lx*m ni priredila nobena mhk 1 tev, ker je adružena z mflpn i ovirami in težavami. ZcM - svetu jene rojakom, da m b jo V domovino denar Jfl - žično darDo. Porela mM Jugoehvija sedaj pmm — Policija je v sredo udrla. v veliki Gillsey hotel na E. Oth St fer naredila veliko zmešnjavo med gosti Detek tivski načelnik Neore Je^rir šel v hotel ket "gost" in je najel sobo. Pol ure potem, fce, je bil v sobi, je hotelski slugtf potrkaj na v/ata njegove sobe in ga vprašal, "če hoče lepo £lde za tovarigijof" Moore je puatil, da je dekle prišlo v sobo, n*fcar je dal ie prej dogovorjeni' signal, in 40 policistov se je vsulo v hotel. Zbrali so skupaj 200 gos- • tov, jim naredili pridigo, spodili nekaj deklet iz hotela, nakar je bila mirna Bosna. — Dosedaj so v nekaterih gostilnah prodajali bitters, in 'policija ni - nadlegovala te gostilničarje ,dasi ima bitters precej alkohola v sebi. Odsedaj pa bodejo aretirali tadi gostilničarje, ki prodajajo bitters; toda če bodo r aretacije uspešne se ne ve, k*r je bitters označen kot 9r*vilo in je nemogoče ga spiti več kot dva kozarda. Policijski prosekutor Stanton st je izjavil, da bo teško soditi gostilničarje, ki prodajajo bitters in bodo najbrž oproščeni. , — Za $10.000 diamantov so ukradli tatovi nekemu go- a s tu v Sta tier hotelu. "— V Oevelandu je priblii-- no i 10 ubitih (umorjenih) vsako leto. fer- >■' , ■* " » ' * *■ B^SifVt-'.-, . - . 3,- -NT — V m Knovembra priredi 7lBeiykoas pevsko društvo "HKffiy iCnausovi dvorani iakSjMn igro z naslovom: t> igra M je bila v stmjDr||U igrana z jako veUBm Ssp^om, in kjerkoli so jo ' ^^ J0 ^ dvorana vselej ^luoetojena. Seda) se prvič upnzori tudi na pašem odru. (Jpežarjamo občinstvo,« da gotovp grille v polnem številu k. teflem prireditvi. Po4 igri je prosta • zabava in ples. Igra se prične "I SA »naiur " ' „ ^ 00 r Ju zvečer ■ ., ^ t- Sest banditov je udrlo v hiso iSan Kekiča na 445 E^ bilo v sredo zvečer le pozno ,vllo v sredo zvečer še pozno, kip je nekdo potrkal na vrata, in ko je šel odpirat, se Je m le Seat moških z revolverji v stanovanje. Banditje so udrii r klet, kjer so odnesti sedem zabojev zganja, potem pa vzeli Kekiču Se $300. — Redna letna delničarska seja S. N* Doma se vrši 8. decembra v lastni dvorani št 3. Vsi pooblaščeni delničarji in društva' so prijazno vabljeni, da se gotovo udeleže te važne konference.. — Ako rabite- dobrega tolmača na sodniji ali pri drugih opravkih ter želite imeti zgotovljene razna notarska dela, obrnite se na E. Kalish, katerega dobite na 6106 St Galr ave. kjer se nahaja Ur rad A. Haffner. Mr. Kalish vam bo vselej točno na razpolago. 7? — Demokratična stranka so je pol-uradno izjavila, da bo imenovala Ed. B. Haserodta za prihodnjega kandidata za župana, ker v celi stranki ne morejo dobiti boljšega moža. Haserodt je pii vsakih volitvah1 dobil največ glasov. —■ S%dnik Phillips je dovolil ženskim porotnicam na sodniji, da smejo šivati tekom obravnave. — Za Community Chdlt so nabrali se^aj preko^dva milijona dolarjev. r^ Od 21. junija se je dan skrajšal za 5 ur in 41 minut. " ' ' ' • K O - — V nedeljo 21. novembra priredi dr.' Carniola Tent 1288 Maka be j cev vinsko trgatev v Grdinovi dvorani ob 2. pop. Poleg raznega programa bodo zapele tudi gdč. Mirni in Zofi Milavec nekal lepih slovenskih pesmi. — Kot se poroča iz Washington nameravajo vpeljati nov davek na avtomobile. Ti davki bodo tako veliki da se avtomobilne industrije boje, da ljudje ne bodo več v taki množini kupovali avtomobilov. — Mike Niedziewick^-je mesar gori na 17. cesti poleg mesa pa prodaja tuai ro-zinovcai "Kustomarji* so prihajali v mesnico, mesar jih je spravil v ledenico, kjer je vsakdo dobil par požii&ov potem pa so zopet odhajali, fie da bi kupili meso. Detektivom se je to Čudno zdelo, pa so prišli in aretirali meea- 1 rja. V ledenici za meso so dobili več galon jakata. Mike je bil obsojen na $200. — Ženske, ki so bile poklicane za porotnice na Common Pleas sodnijo, so se pritožile zoper tobakov dim v porotni sobi< kjer so moški porotniki kadili. Sodnik Le-vine jim je hitro preskrbel drugo sobo, sicer bi ženske : porotnice zaštrajkale. — Slovenski delegat na zbo rovanju Lige Narodov v Genovi, Švicarje Dr. Ivan ZoV ger. v — Bančni rop, ki se ni po- < srečil, toda je policija rppar-je vseeno prijela, se je pripetil v torek zjutraj*>b 9. v Cle-velandu. Policija je že morala najbrž prej vedeti, da se pripravljajo na rop, zato se je to pot imenitno pripravila. V torek zjutraj ob 9. ko se je Cleveland Trust banka na Lorain ave. in 99. cesti odprla, je prišlo v bančno poslopje pet mladih banditov, stari od 16 do 20 let. Toda v bančnih prostorih je bilo mnogo ljudi — detektivov, kakih 12. Osupnjeno so banditje gleda li toliko moških v banki, nakar je eden izmed njih skušal vrata zakleniti od . znotraj, toda ga je takoj L drugi detektiv, ki je pravkar stopil v ban ko, sunil od vrat Banditje so dobili mrzlo kri, in eden za drugim so jo podurhali pri vratih ven v čakajoč avtomobil. Seveda, policija jih nimo gla aretirati, dokler ni j»il rop zvršen, toda pripravljena je bila. 36 detektivov je bilo okoli banke, en poln voz .revolverjev, pušk in municije ter dve strojni puški.. Banditje so se odpeljali, policij? pa za njimi. Na E. 116. cesti so udrli, v grocerijo Mrs. Gerak, kateri so odnesli $t5.poterti pa peljali naprej. Pri Shaker, lake so opazili, da jim sledi, policija. Nekaj jifi je skočilo z avtomobila, drugi pa so se takoj podali, in tako je policija aretirala vseh šest, in priznali so na postaji, da so hoteli banko oropati- • 10 milijard plačila. London/S O. nov. Nemčiji je Izročila reparadjski komisiji zaveznikov državnih bon-dov v zlatu za 60 tisoč milijonov mark /< — Policija iz Indianapolfsa, Ind. poroča, da je tam aretirala neko sumljivo osebo, ki je bila v pismeni zvezi z nekim drugim moškim v Cleve-landu. Ta dva sta se po pošti domenila, da bodeta oropala nekega Clevelandčana za 200 zabojev prjstnega žganja. Ves načrt je bil v pismiKTki so dospela policiji v roke. Znano je bilo tudi lopovom, da nosi dotični vselej večjo svoto denarja s seboj, toda sta bila prepričana, da poleg žganja naredita še posebej "kšeft". Sedaj je policija tudi lopova v Clevelandu zaprla, a-onega iz Indianapolisa, pošljejo sem v prfeiskavo. — Ali moFe človek, ki nima rok, ukrasti avtomobili To je vprašanje, ki bo moralo biti rejano na sodniji, ker je policiji aretirala 18 letnega Orville Zecka, ki je obdol žen, da je ukradel več avtomobilov. Zeck je zgubil roke pri neki železniški nesreči, in Clevelandčani so mu potem kupili en par umetnih rok, s katerinji je kradel avtomobile. Državni pravnik se je izjavil, da bo predlagal, da mu sodnija odvzame umet ne roke. — Cena jugoslovanskim kronam se je dvignila za 12 centov pri 100 kronah. i". ■ m ■■ — Carl Goethajn je korakal,1 v četrtek zjutraj proti domu,j. ko ga ustavita dva bandita z, revolverji ter zahtevata de-, nar. Goetham pa je potegnil prvemu revolver z rok in ga treščil z ojimi pO* glavi«, drugemu pa je pripeljal sunek z roko v usta, da so zobje kot proso skakali iz ust in po ledenih tleh. S krikom bolečin sta oba bandita pobegnila, Goetham pa, namesto da bj bil oropan, je dobil še precej dober revolver v nagrado. — Iz Akrona se poroča, da je neki Louis Williams, ki je pesnik, vložil tožbo protf ne-kemu Millerju radi tepeža. Williams, kot pesnik je vložil tožbo, dostojno svojemu stanu, v pesniških verzih in sicer: "Raztrgal mi je suknjo — razbil mi ie ves nos, vtaknite ga takoj v luknjo, ker sam mu nisem kos! Willams toži za $5000 odškodnine. DELAVCI PROTI ANGLUI. London, 18. nov. Delavski stranka Anglij? se je izjavila: proti angleški vhrit, bar se tiče njenega qasfcvpa 9f*ti| Ircem. Delavska stranka Je imenovala poseben odbor, Uj bo preiskal na Inkem grozo-; te Angležev. Delavska stranka Anglije je mnenja, da se mora dati Irski samoodlo&M vanje, tudi če Irska ustanovi samostojno republiko. na z vsem pomiril manjkuje pa lju dl bisi nakupfl^jfl treba ogromne svM Mi, da se kttpt dfl in druge potagM drage obpfCfceflM ŽiČ, odločite pošljite prek*« banke v am Americanle Co. na ' Sil cesti, kjsil dobiti tojM strežba MM denar fiip^^^^^H ke, in ijSi JMTM 14 ii t ^^t^iMfryfc^^^^3"yWltMf \m f^n I l O V ' m V019 ^uh v mlllllr IM i v domovini stotine kron jB i j bSSgotove največje vesel valim dragim. Posluiiil i__» j- __ Jj fnXn^ll^H pn pošiljanju rs® to^noaM osti slovar Amerigfca Domovina Hridhy, November lOtlr 1920. KRESALO DUHOV. Roman is irskega Življenja. ANGLEŠKI SPISAL P. A. 8HEBHAN. PRBVBL DAVORIN CIUHA. ^ » t a. To je storil in tudi izvedel, da je Maxwell prišel za nekaj dni na ribarjenje. Sam je v šatoru in nima nikogar s seboj. Poročil se je baje z neko Angležinjo, ki je menda po dedovala neizmerno boga-| $tvo. V "Sentineli'' se baje; Sit«, da je gospod Hugh Ham barton j>a<£l in se smrtno ponesrečil, ko je hotel na kame-nifem bregu blizu svojih posestev rešiti dvema otrokoma življenje. 4 "Srečni Človek!" je dejal {5<$spod Outram, ko je to pri-! pQvedoval svoji ženi. "Max-| w^ll ji&, imel vedno srefio, samo takrat ne, ko je izgubil tete." Ona se je žalostno nasmehnila. I Pretekel je drugi dan. Po zajtrku je gospod Outram spel omenil gospoda Max-welta. 'Danes popoldne ali pa jutri zjutraj bom stopil k njemu. Zelo zanimivo bo, ko bo pripovedoval o svojem hlap-|evanju. In jaz moram dobiti (iraj svoj prstan. Ali ti ne pojdeč z menoj ? Po kosilu se lahko popeljeva." ' | Ona je zmajala z glavo. In talco tudi on ni šel, temuc i pretil celo popoldne na jeze-m. Po veŽerji ae je potikal kadeč okoli hotela in iskal po ivoji navadi v najgostejšem -grmičevju najbolj samotna vetja, (Jasi se je že popolnoma stemnilo. DoČim se je mudil v največji samoti, mnogo premišljal in neprestano mis lil na talisman, se je zdelo, da sč ničesar več ne boji. Enkrat * mu je ptč zdelo,.da vidi neka pestro stvar skozi drevje; toda meiiif je, da se je motil, in se je spet potopil v svoje razmišljanje. Vsako premlevanje je zaključil: *Da bi sbet imel svoj prstani". Slednjič je wv,$ebi Je z|jni$e vajfcjA. v reden, ker je frfljpffVlM navadnemu pr-Btanu^ako važiiost Toda misel ni hotela zapustiti; dr-žalft Se gj| je s fcidno silo, ki m^mtum. ., Naenkrat mu je prišel na uho tih >omaj malo Kko šepet; strahu je t oatrmet, Gjfas je prijiajel fczza debla mogočnega javorja, v pojočem tonu, zdelo le Je, kakor bi nekdo govoril sam t seboj. Razločil je v sanskritu besede: i "Bodi pozdravljen, o oče moj t Bodi ppzdravi j dobrot delilne! Z^ka^ ^ obrnil obličje svoje od sufata, svqje . in ji življenje i|preu?eiRl v 6r-no noč! Brahma foe je pri-vedel čez morje k- tebi. Jaz sem te našla in te več ne pustim." , I Gospod Outram je Htal kakor bi ga bila zadela strela. Deklica je nadaljevala h po-, joče - tožečim glasom. In pripovedovala je o svoji ljubezni do svojega dobrotnika, pripovedovala, kako mu je sledila skozi Indijo v Evropo. Zagotavljala mu je svojo zve-j atobo in svoj sklep, da ga nikoli ne zapusti. On je pač u-videl kruto ironijo v njenih besedah, kakor tudi njen odločni sklep, da ga ne pusti ubežati. V prvem hipu ji je hotel uteei, a je takoj izprevi-del, da bi mu sledila. Ni ostalo drugega, kakor da je ostal, oči v oči svoji nesrečni usodi, in vprašal, kaj hoče. j Za hip je počakal, da je pomiril živce. Nato je vrgel cigareto stran in stopil proti deklici. | Zdelo se je, da je nekoliko prestrašena. Gledala ga je s | proseči mi očmi, ki so se sve-| g|ff]e v mokrem blesku. On je .ta znamenja dobro poznak njimi je tičala nepremag, Ijiva, zavedna odločnost značaja, ki se ne pusti preplašiti. * Vedel je, da mu bo sledila do j fe * m konca sveta. "SataraP je dejal resno. "Da, gospod! Tvoja sužnja posluša!" 1 Sklenila je roke pred seboj in pogled njenih velikih oči I je drsel po njegovem obličju. "Kaj te je prineslo semkaj! Zakaj si prišla, da motiš moj miri" "Zakaj kroži mesec ojcoli zemlje matere ?'' mu je odgo- * vorila v istem tonu. "Zakaj hite reke v morje? Zakaj se dviga in pada morje v enako-jmemi izmenjavi?'' "Nehaj s temi prismodari- . jami in povej, kaj hočeš," je dejal Outram nestrpno. "Jez I imam nekaj malega s seboj" i — segel je v žep in privlekel I par srebrnjakov — "in ti ne morem več obljubiti. Ti imaš pač službo? V Watervillu sem te videl z gospodinjo/' | Odklonila je ponujani denar z rahlo kretnjo, a vendar i nekam zaničljivo, in zrla z i žarečim pogledom vanj. Gospod Outram se je raz- i jezil. Zahtevala je naravnost neumnost, in neumnost je nepremagljive, | fiTi pač veš," je dejal, "da sem poročen. In potem bi pač * morala uvideti, da je prete- i klo preteklo, za večno preteklo, in mora biti popolnoma pozabljeno, da v, Evropi vladajo drugi nazori kakor pa v Indiji ter da ti jaz nikakor ne morem dovoliti, da mi slediš." "Gospod moj je jezen na i deklo svojo," je dejala. "Kaj je naredila dekla njegova, da, je razdrežila njegovo jezo? Preteklo ni preteklo za več- \ no. Za otroke Brahma, Večnega, ni ne preteklosti ne prihodnosti." - * Pri teh besedah je zamahnila z roko, kakor bi hotela i odrezati vsak ugovor. "Poglej, Satara. Neumnost ki jo govoriš, je prav za Indijo. Toda za naše razmere je nekaj nečuvenega. Jaz ti moram še enkrat povedati, da smo v Evropi, kjer vladajo čisto drugačni nazori, kakor vaši. K meni nikakor ne moreš. To je nemogoče. Zakaj ne ostaneš, kjer si? Ali niso gospodarji dobri s teboj ?*' "Dobri? Pač. Toda dobri so tudi svojemu psu. Ali bo vzel pobiralec klasja klas, Če lahko vzame snop? Ali bo gospod moj pil vodo, če mu i je vinska kri na razpolago V Gospod Outram je bil v veliki zadregi. Kako naj odpravi to deklico z žarečim pogledom, z žilavo odločnostjo, s žilavo odločnostjo, s fanatizmom Jutrovca? "Satara," je dejal s pritajenim, mehkim, skoraj priliz-! Ijivim glasom. "Nekoč si. me rada imela. Bila sva prijatelja, ali ne?" "Ne, ne!" je odvrnila. "Ne prijatelja! Suženj ni prijatelj gospodu svojemu, častilec ni prijatelj Brahme.'' Gospod Outram je uvidel, da je vsaki nadaljnji trud | brezuspešen, (z hotela so migljale luči. Moral je domov in s tako spremljevalko! Poizkusil je še enkrat, da bi se je otresel. I "Pojdi z menoj!" je dejal in peljal deklico po stezi skozi grmovje do izkrcevališča, kjer je bil privezan majheni čoln. Odvezal ga je in stopil vanj. Ko ji je zapovedal, nAj , mu sledi, se je zdrznila korak nazaj. Toda on je ponovil povelje z laskajočim glasom in jo opomnil, da sta samo na Je-jzeru varna pred nepoklicanimi ušesi; kajti mora ji stvpr le bolj obrazložiti; ker ,tako počasi doumeva. A ona se ga je bala. Opazovala ga je s svojimi velikimi očmi irf natančno motrila njegov o« braz, da bi zaznata njegove namene.. Nazadnje je postal nestr-j Čoln je zavozil v senco dre ves in obstal gugaje se na lahnih valovih. Darby se ie 1 sklonit naprej, da bi ujel kak- < šno besedico med pogovorom. Toda nobenega glasu ni bilo do njegovih ušes. Samo videl i je, kako je mož mahal z roka-i ma. Enkrat se ie razlegel rahel vzklik ženske postave čez vodo. Zavpila je bila, ker se je čoln tako sitno zibal, da se je morala držati. "O, glei no, to sta pa gos- i poska človeka," si je dejal Darby. "Pa zakaj se ravno ob tem času vozita po jezeru ? To je pač čudno. No, delajo pač drugače kakor navadni ljudje. Vendar mislim, da ni vse prav po božjem." In ob tem je mislil na svojo ženico doma, in nehate je mrmral: , "Noney, tebe ni mogoče plačati z zlatom!" i Preteklo je pol ure. Rahli veter je popolnoma ponehal,1 dvignil se močneje, pomiril se spet ter nato z viharno silo iz bruhnil čez jezero, da so brizgnili peneči se valovi Darby ju do nog "Pri moji veri," je dejal Darby, "jaz ju moram svariti. Če ne prenehata s svojim čenčarjenjem, jima utegne j slaba presti." 1 Položil je roke na usta in I zavpil čez razburkano valov-je. I , "Prišel bo .močan veter, čoln se bo prevrnili" I Očividno ga nista slišala.; Zavpil je še enkrat z višjim, za to priliko bolj prikladnim glasom: | "Halo! Vidva tam v čolnu! Halo!*' 1 In slednjič se je odzval šibak "Halo!" « "Ali sta pijana ali pa prismojena ?* je dejal Darby in j zavpil še enkrat z rokama na ustih: j "Pojdita domov! Ali ne vi-(dita valov? Veslaj ta, vesla j ta, sicer se vama čoln potopi!'' Zdelo se je, da je ta klic 'slednjič zbudil veslača. Obr-^ i L uši vpil«; "Držite se še! Toda ne obe šajte se name pretrdo !v ' ^ Ona je v tvoji indijski mirnosti ubogala. "Tako," rjje dejal Darby, "zdaj se priinite moje rame, toda ne ob$Sl0te se pretrdo!'' Ubogala je in o^ jo je vlekel na breg. Ko jo je izvlekel iz trsja in ji pomagal na noge, je bil, kakor bi bilo treščilo vanj. Črnopolti obraz, črni lasje, ki so ji'viseli razkuštrani na prsi, bela obleka z rdečim pasom — vse to je bil« prikazen, kot je še ni videl v življenju. Deklica je globoko dihfla in strmela Vanj. Ko je pri^a k sebk; je dejala: "Hvala! Hvala lepa!" in odšla; od obleke so ji curljali majhni potočki. N Darby je bil preveč presenečen, da bi ji bil sledil in jo kaj vprašal. Napravil se je-domov? da bi« se osušil. Na za-( čudena vprašanja svoje ženice je vedel le tajnostni odgovor: ' J > I "Kaj takega še svoj živ dan nisi slišala. Toda, tiho, J preden ne govorim z gospodom iif«rr K I XXXVII. Neodkrita skriv nost. 1 Ko je Darby spet prišel pred gospoda, je skrivnostno molčal, kar jp včasi gospoda razburilo do obupa, sedaj mu je bilo samo v veselje. "Kje si bil sinoči« Darby f' ga je vprašal. "Po večerji te ni bi!o k meni/ "Da, gospod, kaj takega!" ' "Veselje domačega življen-Ija in Noney vplivata iiate, kot se zdi, z nepremagljivo privlačnostjo!" | "Gospod, kaj takega niste še v svojem življenju slišati!" I "če ne boš boljše izpolnje-; val svojih dolžnosti, ti bom ' odtegnil od plače." Na ta način opozorjen na resnost življenja, je slednjič začel s svojo povestjo. | "Sel sem v pobožni molitvi po hribu navzdol — No-I ney se namreč Zmerom pritožuje, da molim tako dolgo, da se .jed shladi. In naenkrat sem zapazil aa jezeru čoln. Kdo je ob tem tf sti na jezera I sem si dejal- To morajo biti čudni ljudje, ki veslajo ob tej uri okoli! Obrezoval sem; in^pri moji ven, ne za-(man." ^ v ■ f k ' '* - '•'V';/ '- ; pa: Gospod Maxwell je moral par hipov počakati, da je spet kaj prišlo. Siccr se je pa clival, da ni pokazal nestrpnosti ali pa zanimanja. ' j "Dama s svojo belo pbleko ki se je razprostrla okoli nje kakor jezerska roža, se je s plavanjem obdržala na površju, — PH mojiVeri, jaz nisem mogel drugače"*— skočil senv oblečen v vodo — Noney me t je .že pošteno zdelala raditega — in plaval proti nji. Vraga, niti ganila se ni. Samo plesala je gorindol. — Držite se, — sem zavpil— a ne dotikajte se me! — žen-1 ske se oprimejo, če se potapljajo, tako trdo človeka aa ga potegnejo s seboj. Toda,1 ona; pri moji veri — tako rahlo je položita roko na mojo ramo, kakor bi šla plesat — iia jaz Sem jo srečno spra-( vil na breg.'' i Gospod Maxwell, je postal skrajno radoveden. Toda. ni si upal reči besedice. Po dolgem premolku je Darby zo-*pet začel. "In nato je prišlo najčudovitejše. Ko sem ji namreč pogledal v oči, je bila -r če ae ne sam hudič v ženski postavi — pravijo sicer, da se tudi tako često prikaže — vsaj njegova stara mati. Bila je črna kakWltamifrec — imela je zlate obroče na rokah in v; ušesih. — "Hvala! Hvala le-1 pa!'' je dejala in odšla kakor kraljica iz Sabe! —- Otrok bi me bil takrat lahko prekucnil!" "Zato ti tiče usnjata medalja, Darby," je dejal gospod Maxwell. "Toda resno: Kako prideš do tega, da mi natve-zeš toliko laži naenkrat! Kaj, ne, kavelj, pri prepovedanem ribarjenju si padel v vodo?' "Gospod, jaz lahko prisa-|em. da je vse res," je dejal Darby. "In povrhu tega mis'-lim — In je prenehal. , "kaj misliš?" Te nestrpno vprašal gospod Maxwell. "Jaz mislim, toda prav pre pričah nisem, da je bil gospod isti, ki me je bil vrgel v vodo. Topot je pa njega zadelo." Gospod Maxwell je planil kvišku. "Outram? Ali misliš gospoda Outrama?v "Pri Bogu, jaz.ne venska-ko mu je ime. Toda mislim, da je bil on/ • ....................I.............................H. I I I zen k zMtara in s« vas veliko težje ozdravi poleg tega »i pa ie idrav |e kvarit, ter ilvljenfe kratite. • orHTHAUfOLOCiaT Uradne are «a 1127 Si. CUir At«.^ 10—12 ia ed * Mdeljah Uradne are t Slov. Nar Dm«m SO^cenU od 2—4 ob nedeljah In ' IHi', .* •'.' V' AT , > __ LV » r.ir jCiaH /ilo^fS Jat nq 2 ^ j TRGATEV GROZDJA, ki jo priredi DR. CARN1DLA TENT, 1288 Maccabees v Grdinovi dvorani, 6021 St Clair Ave. ZAČETEK OB a. URI POP. _ . t.-(- • Vabljeni so vli Slov?nci in Slovenke na to aaniiru-vo prireditev ker je to zadnja trgatev v tej sezoni Sedaj imajo i« v»i rojaki priliko, da al natrgajo sadja za žlahtno kapl jico za dolgi zimski Čas in veseli predpust Žlahtna kapljic^ se porabi za vae vesele aabav«, ker brex te ni nik jar r veselja* t* t^i aa plesalce bo najlepia zabava, ker bo igm- veseli poakdfcika. da*ie bo mlado in staro kar samo vrtelo. Posebno,ke^je to zadnja nedelja pred adventom. Odbor se pripravlja, da preskrbi vse najbdjfte. To-rej a«, novembra vriv GrcHnove prostore. U in žejne bo obilo preskrbljeno. ' »v * ■ » •• -i It obi^l udeležbi vabi . ^ UUdVII T'/t? > ifteft- ^iteflilifela.; v r; - \ v i Za Božič. 9 » ' ' | ) Ako žeHte, da pride va&a denarna poiiljatev ob pra- i j vem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim j ^ za božične praznike tedaj st poslužite našega denarnega ! \ zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan j D Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za poiiljanje i S) denarja. j | Izplača direktno v Ljubljani. \ I V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi / bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo \ j) Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Lju- ( i) bljani. Vi J / Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v sta- 1 P to domovino in smo zastopniki za vse prekomorshe črte ! I Premoženje Je banke znaša šestindvajset, milijonov, d D Vložite svoje prihranke v to močno in varifo banko. { ) Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. ] i Ha Lakfi Shore Btfikiiil & Trust ± i \ E. 55th ST. ft ST. CUVIR AYE. J IN SEST DRUGIH PODRUŽKIC. , IU)1 c^ B iititiii ai jpl gb -ftff s tviyi ^Tr^l *]fe 'ifti:1.....A nekaterih CauavAwik l^m«<^in«tlrlift PraiftSfJI#K uvWi v? ill if 1 u«ni#aiii a a vsyits mi»bb ■ m Naznaniamo da ana odredili nov* in kfSČia imena ca flairfnir ARTON ar&t! trim>it«wf, 'At% ledal mim* iZVvvvavV * Ve v| ai^-iii dtsaaauscasa+f uv ovxm»j kot Scverova srčna fantka, fl.......... n k t IVA« nntnlnn hllill severov BAidSRJLi spiosna toniKa, <10 seoaj znan kot Stvtrov življenski balsam. Severov BLODAL, zdravilo sa popravo^ do leda) znano kot Stvtroi/ kritistiltc. Severov ESKO, antiseptično mazilo za koine bolezni, do sedaj znano kot Stvtrovo mašilo Ma kašo. Severov LEDSYL, za nered lcdic jeter, do sedaj znan kot Stvtrovo zdravilo m Udica m jetra. . Kadar kupujete U Severov« zdravila, jih klfette, s Mesom, kakor m zftoHj n«tn»fat>a. Naprodaj bo v vseh lekarnah. Bodite vedno prepričani, da dobite prava zdravila. Odklonite vae ponaredbe. Kjer vam lekarnar ne more postveg i njimi, ie obrnite direktno na naa. W. F. SEVERA CO., Cedar Radid., I»w« t>.v 1,-U I it , 1 J«... 1 w . - "Ai^ii'" J . i l/ < . fi Veslal J^na^^^tU^ čoln, in ko je sedla, odveslal na jezero. Mesec je ravno V2-| Kaj al za mrežastim pajčola-nom oblakov ter lil slaboten srebrn blesk na drevje in grmovje, na jezero in gorovje. Sivkasti oblaki so viseli na nebu; črni bori so stali kakor samotne straže ter so si dajali z vrhovi znamenja Čez jeze-ro. , Ravnoisti večer je bil šel Darby Leary med prostim časom, ki mu je ostal po gospodovi večerji, proti jezeru, da bi nalovil za svojo Noney par postrv in ščuk. Razvil je vrv s trnki in se zabaval med tem časom s cigaretnim vonjem in dimom. Z rjavim papirjem se ni več zadovoljeval; z ozirom na število najmočnejših cigaret je bil gospodu kos. Nekoč je bil po nesreči iztaknil nekje cigaro in ta jc njegov okus tako pokvarila, da je vsled te izkušnje ponižnejšo in drob-nejšo cigareto užival vedno z nekim omalovaževanjem in občutkpm razočaranja. Toda Darby ni bil mož, ki bi se kregal z usodo; užitke je spre jemal, kakor so mu prišli, in je samo tupatam sanjal o bolj sih stvaren. Udobno je ležal na resju in praprotju ter se ravno potapljal v sladko poU spanje, ko ga je zbudilo ploskanje vesel. "Kdo, za vraga, se vozi ob tem času po jezeru?" je dejal. "To mora biti kdo, ki tudi na skrivaj lovi ribe. Gospoda je zdaj pri večerji. Vsaj trnkov da mi ne zamota.'' - Potisnil se je nazaj in vzeU cigareto iz ust, da bi ga dim ne izdal. Trenutek nato je videl v mesečini, približno sto metrov deleft beli blesk ženske oblake in spredaj temno f)ostavo moža, ki se je pri ves anju sklanjala naprej in nazaj. Zavel je lahek veter, na-grbančil vodo in zabrisal senco bele ženske postave. * "Nebo mi nocoj ne bi prav ugajaJo, '- je dejal Darby. "Če bi jaz bil onadva, bi šel domov/ ' % gu. TodankS jeVs^? v ^d-tJrto valov je in se ie čoln zaLi silno gugati In zaletovatiJ se je ppizktiSl vrniti nazaj. 'A ni do tako lahko. I "Proti severu!" je vpil Darby. Prestrašen veslač je poizkušal in gnal Čoln z močnimi udarci skozi razburkano va-lovje. A veter in valovi so hi-| li premočni. Jesenski viharji, ki se nenadoma dvignejo nad gorskimi jezeri, kakor tudi naenkrat utihnejo, razburka jo jezero v močne, suvajoče j valove, ki često zagrnejo čolne s šestimi, da, z osmimi možmi. Lahki Čoln je bil potemtakem Že vnaprej predan poginu, četudi je imel veslača, ki mu ie obup podvojil moči. Veslal je na vso moč, ker je izprsvidel, da je zanj up na rešitev izgubljen v hipu, ko čoln le za trenutek postaji. A nargya, ali, kakor je sam mislil, Nemesis, je zma- \ gala. Misel na žilavo trmogla vost deklice, ki mu je sledila čez pol sveta, da se maščuje1 nad njim, ker jo je zavrgel, se mu je družik s prepričanjem da bi talisman spet imel, če bi ne bil zamudil prilike. Obe misli sta mu jemali moči. Z obupnim vzdihom je spustil vesla in trmasto prekrižal roke. Kakor bi trenil, se je čoln okrenil, zaplesal je vrh valov in se prekucnil. Gospod Outram in deklica sta se zagnala v valove. On se ni poizkušal rešiti. Iztegnil je roke in se potopil kakor kamen. Sataro je Še nekaj hipov vzdržala obleka na površju. Toda tudi ona je kmalu omagala; kajti v skup ,ni smrti je videla svojo usodo. Takrat si'je sekala robata postava s kuštravo glavo pot skozi valove in prhaj e vodo iz ust vpila: In rtsi nka Darby ju cigareto, kar je njegovo pripovedovanje znatno pospešilo. "Bila sta gospod in dama.1 On je veslal, ona krmila. Pe-| ljala sta z odprtega vodovja ( na globočine, kjer sta ulovila lososa." j Gospod. Maxwell je prikimal. -< I 'in tam sta stala in klepe*' tala in klepetala in nista pa-1, žila na veter, ki je butal s * hriba in burkal valove. Jaz sem jima vpil: Halo! — toda nista slišala. Tako sta bila zamišljena. In zavpil sem jima še enkrat: Halo! — Sledn>ič je vendar gospod zapazil nevarnost in veslal naprej. To-' I da veter in valovi So bili pre- . močni. Ali mi daste ognja, _ gospod?" 'a Gospod Maxwell mu je vr- 2 gel škatlo voščenih vžigalic in čakal. Vedel je že iz izkuš- ^ nje, da je popolnoma brezus- jjg pešno Darbyja siliti. § Darby je počasi prižgal in S nadaljeval; pri vsakem poteg m ljaju in vsaipni oblaku dima ^ je prenehal. "Toda, pri moji veri, vesla- @ ti je znal dobro. — Jaz sem fi mu zavpil, naj krene proti se- (§ veru. — Čoln je namreč ple- S sal kakor zamašek. — Ubo-@ gal je — toda sunil je veter,Ž — tako močno kakor iz ko- m vačevega meha. — Gospod jč m vzpel roke kvišku — in se @ potopil kakor krogla iz to- p«i" ... .. m :» Domovina". Friday. November 19th 1920. fhe Inkiusewifes Problem. "Ameriški Rdeči Križ zasluzi najsrčnejši odziv n* svo je četrto vabilo za vpisovanje letnih članov, ki se bo vršilo tekom štirinajstih dni. začen ! Si od 11. novembra, obletnice. "Pod pritiskom vojne in s sodelovanjem našega ljudstva je ta organizacija vzrasra do velikanskega obsega, raz širila j« svoj delokrog, služila je ne le našim vojskujočim silam, marveč tudi civilistom prizadetim po nadlogah voj-ne v našem samem narodu in v ngrodih, združenih z nami v velikem skupnem podjetju, in dala je svetu primer učin-kovalne milosrčnosti potom koordinacije skupnega napora. "Kar so sovražnosti končate, je organizacija stala nasproti dvajrii dolžnosti : Prvič da izpolni obveznosti, prov-zročene po vojni, in drugič, da prilagodi svojo izkuše-. nost in mašinerijo rfifrov^im potrebam* J "Ameriški Rdeči Križ danes še vedno pomaga vladne činitelje s tem, da nudi oskrbo in razvedrilo našim one-,sposobljenim»vojakom in mor narjem, da zopet postavi one, ki so sposobni za delo, v njihove poklice in da nudi nasvet in pomoč družinam prejšnjih zavojevalcev, in še vedno pomaga, z zmanjšanimi sredstvi, delo preosnove v ntkaterih najbolj potrtih deželah izmed našiti prejšnjih zavezancev. "Med tem ko nadaljuje te očitne obveznosti, Rdeči Križ vporablja metode in nauke, ki jih je vojna naučila, ter jih prilagodi normalnim potrebam našega ljudstva za časa miru, posebno tam kjer so naprave za javno zdravje in blagostanje nepovoljno razvite. Postavil je javno -zdravstvene bolničarke v mno gih krajih in potrudil se je nabirati večje število (filadih žensk za bolničarski poklic, toko da bo itfiMttvilp nek* ko bolj primerno naraičujoči potrebni po javnih bolničarkah. Izdelal je načrt "javn^ -zdravsitvefaih središč" v od-pomoč proti boleznim *ip za poduk v higijeni, dietetiki in načelih, kako naj se preprečijo bolezni. S svojimi bolničar kami in njenimi pomočnicami je napravil neprecenljive usluge za časa velike epidemije influence. Podučuje mlade in nepoučene matere, kako naj umno skrbijo za svoje dete, in 3toril je veliko v raznih ozirih za blagor mr* dine, na kateri navsezadnje počiva blagor naroda. Postavil si ie načelo, da se ogne nepotrebnemu podvojenju deti, da sodeluje z javnimi usta novami, ko se od njega to zah tevft, in da izpopolni nedo-statke tam, kjer ni takih u-stanov. IIV1 J .11____I S _ » "Nadaljeval je svoje pro-* svetno delo med šolskimi otroci potom svoje podružnice naraščaja — Junior Red Cross, in uspel je vsled svoje J izkušnje tekom vojne, da je £ svoje priprave za odpomoč v slučaju elementarnih nezgod postavil na znanstveno podlago tako da je sedaj tako opremljen, da je takoj pripravljen za vsako nezgodo v bodisikaterem delu drzaye. "S sistematičnimi« načrti in praktičnim delovanjem je jasno odgovoril vprašanju, zakaj naj bi se Rdeči Križ nadaljeval in prenesel iz vojne-ga v mirovno delovanje. Najboljši odgovor je njegovo de-. lovanje. "Dodatno k tem tehtnim • razlogom je pa še drug razlog, zakaj jaz,1cakor predsednik Združenih Držav in pred sednik Ameriškega Rdečega Križa, pozivljem svoje sode-želane, naj pristopijo k Rdečemu Križu v številu, ki naj napravi vtis. Duševni vzneše nosti Bledi reakcija, in po velikih naporih pride nevarna Bphlapnost. Zdravi patriotizem In iskreno delo za člove-čanstvo sta stalna, ne slučaj-fia, ne samo odvisna od raz-r burjenja vojne. Akosejev srcu nekaterih M His o- je javnost očitala celo kaznji-va dejanja, in vendar se temu polkovniku ni skrivil do danes niti las. Doživeli smo, da je nas militarizem teptal svoje lastne postave in pretepal ter barbarsko mučil naše moštvo. Slovenski vojaki so v Albaniji in v Srbiji bili izpostavljeni gladu, batinam, gledanju v solnce in stali za kazen po 10 ur do pasu v vodi, a vse. naše ljudsko zastopništvo, vsa tfofitična demokracija Jugoslavije ni imela moči da bi ukrotila te divjaške eksistence. Tako barbarsko početje je plod nebrzdanega vseh postav in zakonov prostega militarizma. Ta militarizem mora v naši dobi do skrajnosti osovražiti vojaški stan, mora ubiti ves ugled naše obrambne sile, uničiti vso disciplino in ves red v naši armadi. Najvišji interesi naše narodne obrambe zahtevajo, da se odpravi militarizem. Naš militarizem gre še dalje. On ne vidi svoje odlične in prve naloge v obrambi našega ozetnlja na zunaj; on se ne smatra za organizatorja ljudske odporne sile proti vnanjim sovražnikom; ne, on hoče uporabiti svojo silo v notranjosti drŽave prdti našemu ljudstvu. Demokratski minister Dračkovič hoče izpeljati zakon "o. redu in ar-du" in oropati s pomočjo militarizma naše delavstvo o-semurnega delavnika, pravice stavkanja in svobodne izbire dela. Našo industrijo, na$e mnogoštevilne tovarne hoče postaviti pod komando militarizma in obnoviti tako v našem gospodarskem življenju eni osovraženi sistem nasilja, ki je vladal med voj-no nad našim delavstvom. Nobena država gvrope razen boljševiške Rusiie si ne upa storiti tega usodepolne-|ga korak* ilii*rizaCija( Hp ' . ..... - \ MILITARIZEM. ■ Kdor premotriva težak položaj, v katerem sp nahaja naša država, in premišljuje, kako smo obdani od samih oboroženih, sovražnih držav, utegne biti mnenja, da moramo našo deželo kolikor se da oborožiti, da moramo zato militarizem na vso moč in sistematično pospeševati. Ni bolj površnega in tudi ne bolj pogubonosnega nazi-ranja kakor je ono, da je odpornost in bojna sposobnost narodov odvisna od militarizma. Militarizem je eno, oboroženo, na braniku svojih pravic stoječe ljudstvo je dru go. Militarizem je poseben, jasno določen sistem v državi, ki se nikakor ne krije ne z interesi našega kulturnega življenja in ne zN obrambno močjo ljudstva. Militarizem pomeni gotove nevidne, dobro organizirane sile v državi, ki so od ljudstva ločene in se čutijo proste vsake javne kontrole. Militarizem pomeni gotove kroge In skupine v državi, ki-vedo, da imajo v svojih rokah najvažnejši a-parat državne moči, in gredo zato brez pomisleka in obotavljanja preko ljudskih za-stopov in njihove volje. Ta skupina^sa ^Čuti presta vseh zajconov in postav, ker dobro ve, da ni nikomur odgovorna. Doživeli smo v Ljubljani, da je polkovnik VasičT^pola-gal samovoljno in na svojo pest preko vseh civilnih obla sti z javnim imetjem, da mu t I #f| t ' | o ± * nje, ki je prešlnjalo nas v krizah narodne stiske in nevajf- edince in kakor narod, pa j imamo sedaj, tekom nabira-' nja članstva Ameriškega Rde jče^a Križa ugodno prililgg I da se posvetujemo s samim seboj v notranjosti svojega srca, da zanetimo stari plamen, da potrdimo svojo u danost nasproti, praktičnemu patriotizmu in praktičnemu človekoljubju in da proslavimo preporod svojih boljših misli in svoje lepše notranjo-j sti s tem, da se vpišemo * ve-; liko vojsko, mobilizirano za občni blagor." (Podpisan) Woodrow' Wilson. ; —,—'* »m. i podjetij bo prinesla v Aaše gospodarsko življenje dežele le zmedo in nezadovoljnost. goslovanske kapitalistične demokratske stranke mini- Mi se bomo proti militarizmu z vso energijo borili Slovenska, ljudska stranka grt v voJivni boj z geslom, d* mora bfti Jugoslaviji obrambna sila orgfin ljudskih za-stopov, poslušen in pokoren izvrševatelj ljudske volje. Ljudska stranka gre v boj z zahtevo, da se ukloni kakor vsi drugi državljani tako tudi militarizem pod zakon in postavo, ki je v naši deželi v veljavi. Kakor vsi pojavi državnega življenja, tako mora stati tudi militarizem pod nadzorstvom ljudskih parlamentov, ki nosijo edini .____ ^j^sa ; No. 134. Fit Nov. 19th 1020 Prvo zborovanje Lige. Dogodek prvega razreda je, da se je ta teden zbralo 41 narodov po svojih zastopnikih v Genevi, Švica, in je bilo Tako uradno otvorjeno prvo zasedanje Lige Narodov. To zasedanje bo upljivalo na vse narode sveta, tudi na Ameri-kance, dasi niso uradno.navzoCi. Zborovanje Lige Narodov je prvi korak k mednarodnemu miru in razorpženju. Enainstirideset narodov, iz vse zemeljske kroglje se je zbralo v Genevi, da govore o miru in kako bi se dala vojna za vse večne čase preprečiti. Prišli so iz daljnega vzhoda in daljnega zapada* Lepo švicarsko mesto je okrašeno v pestrih barvah množice narodov. Zastopniki teh riarodov govore neStevilne razne Jezike, imajo najbolj različne pojme o življenju in zastopajo vse mogoče vlade sveta, toda skupna ideja jih je pripeljala v eno mesto, na en sestanek. Vide li so vojno v vseh njenih grozotah videli kako brez koristi se je žrtvovalo človeško življenje, kako se je uničevalo človeško premoženje in sreča družin, in danes so se zbrali, da položijo temeljni kamen mednarodnem spprazumu. To je posledica Štiriletne, najbolj krvave in divje vojne, kar jih pomni zgodovina sveta. Liga Narodov je posledica mirovne konference v Parizu, kjer so možje kot Wilson ne samo sklepali mir, ampak hoteli najti tudi pota, da miru ne bi bilo treba več sklepati s tem, da se vojne preprečijo. Nihče ne trdi, da je ravno Liga Narodov perfektno delo, da je ravno Liga Narodov ono sredstvo, ki bo v resnici odstranila bodoče vojne, da celo nihče ne misli, da je bila zadnja vojna v Evropi v resnici zadnia, in da odsedaj naprej bodejo narodi sveta v miru živeli eden poleg druzega «er se gostili in umirali samo od starosti. Toda vzrokov ima mo dovolj misliti, da je narode srečala pamet, da se je vcepila v njih mišljenje odgovornosti za enake pokolje, in z vso resnico Je zborovanje Lige Narodov v Genevi prvi ko-fSk za zbliianje narodov, za sporazum med narodi, za prijateljstvo^ In potem za splošno razorofenje in nobratimijo. v* Gotovo je, da ker človeški rod ni popolen, da bo tudi še v bodočnosti prevladovala več ali manj lji|bosumnost, slast po tepežu, da mogoče zbruhne nova vojna prettno mine en teden. To je gotovo na svetu, ker je to v človeški naravi. Saj se tudi danes bijejo bitke na več krajih sveta. Toda v sredi te zmešnjave in nesporazuma je zasijala svetla zvezda upanja za vsak narod, ki ljubi svobodo po širnem svetu. O Ligi Narodbv se je mnogo debatiralo in pisalo, za in proti. Na vseh straneh se je mpogo pretiravalo. Ameriško mišljenje o Ligi Narodov se je kristaliziralo pri zadnjih volitvah. Skoro gotovo je, da Liga Narodov ne more nikdar 1 tega doseči, kar so pričakovali nje najboljši zagovorniki, resnica pa je tudi, da Liga Narodov tudi ni taka, kakor so jo slikali njeni sovražniki. V Genevi j<* skazalo ta teden enainštirideset narodov sveta svoje zaupanje v Ligo Narodov. Ne da>i jemali v ozir Ameriko, je to svetovni dogodek prve vrste, ker kaj enakega se sploh še ni pripetilo v zgodovini narodov. In J>ri prvem zborovanju Lige Nrfrodov stoji prazen stol. Ta stol je namenjen za Ameriko. Ogromna Škoda bi bila, 5e bi ostal ta stol prazen. Toda na drugi strani pa vidimo, da je skoro ves svet pripravljen iti na delo tudi brez Amerike. In ako bo 42 narodov sprevidelo resnost svojega dela, ako pokažejo uspehe, tedaj Ameriki ne bo kazalo druzega kakor slediti tam, kjer bi morala sama voditi in biti na prvem mestu. Da Liga Narodov ni mrtva kaže prvo zborovanje, ki je tako mnogoštevilno zastopano od skoro vseh r.arodov sveta. Pokvarjene klobase. Mesar Alojzij Perme iz Trzina je zaklal letos meseea majnika bolno kravo, katero je kupil od gospoda Rusa v Prevojah. Iz mesa je napravil klobase, katere je prodal branjevcu J a kobu Turku, ki jih je na svoji stojnici na Dunajski cesti prodajal. Tržni stražnik Jo« sip Vrtačnik je pa zlplenil 28. majnika Jakobu Turku 153 in pol klobase ki so bile že oddaleč videt slabe: bile so sluzaste in na nekaterih mestih zelenkaste in so pisale močno po česnu. Znotraj so bile plesnjive in luknaste. Zaslišani zdravniki so izpovedali, da so klobase že po svoji zunanjosti morale biti Turku sumljive in da je uživanje takih klobas človeškemu zdravju zelo škodljivo. Perrte le kravo pobil, ne da bi jo bil dal pregledati po mc-sogledniku, če tudi je znal, da je krava bolna. Tudi mesa ni dal pregledati. Ko je kravo zaklal, je videl, da je vodeni-čna, toda kljub temu je napravil iz zadnjih delov mesa klobase, katere je prodal Turku po zelo nizki ceni 4 krone za komad. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Alojzija Permeta na 3 mesece strogega zapora, poostrenega s postom na teden in na 1000 K eventuelno se 100 dni zapora, Jakoba Turka pa na 4 tedne strogega zapora, poostrenega s postom na teden injia 600 kronclobe, eventuelno še na 60 ani zapora. Preotročjl "So li tudi pri vas vojaki na stanovanju f" — "Da, mi-lostivi gospod, celih šest jih je!" — "Se li vedejo spodob-nof'1 — "O, prav pridni so, samo nekoliko preotročJiP — "Preotročji? Kako mislite to, maroka?*' — "Ej no, kar vidijo, hočejo imeti, in kar se jim ne da, vzamejo sami. Dru gače so pridni!" Najboljša nastanitev. Ko je prišel začetkom minulega stole;ja nadvojvoda Karo! v neko vas blizu Trsta nadzirat vojake, je vprašal kmeta: "Oče, ali ste imeli kaj vojakov na stanovanju, vkvartiranih?'' "Da„ najprej Francoze, pp-tem pa Lahe/ odgovori kmet S . v Pošljite božično pošiljatev ■wrnu'i sedaj. »h-- 1 Sedaj predno se prične mrzlična na glica, je najboljši čas, da pošljete svojo božično pošiljatev v staro domovino. Bodite gotovi, da ste ob pravem čaau. Naše cene ao nizke in naša postrežba je točna. Nikdar ne nosite denarja a seboj. Poatave mnogih dežel, skozi katere nosite denar, prepovedujejo nositi večje * svote denarja, in so dovoljene le foale - svote. Toda čeki, ki jih Izdaja Amarl- ^A^ fT\ can Expreaa Co. za potnike niso pod- f ll ili vrženi tem postavam, in vas ob istem / času branijo pred zgutfo ali tatvlnoiTSe ^^r Izdajajo v ameriških dolarjih, šter|ln-glh ali francoskih frankih. Veljajo *a» / mo SOc za .vsakih $100 vrednosti v čeku Rabite naie money ordre v dolujik, kadar plačujete račune ali poiiljate Se- "-nar po Ameriki ali v Canado. Imamo naprodaj vsakovrsten tujezemaki denar Oglasite se v vsakem uradu ali a-genciji American Expreaa Company, ali v našem lokalnem uradu; t ——J 2048 KAST 9. CESTA, :-: CLEVELAND, 6. Ali pilite v svojem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY IS BROADWAY, NUT YORK. eaeaeeeeeeeeaee^eeeysa !! Slovenski plumber ji!! MILAVEC A BUNOWITZ CO. 1043 e. ot. St. Izvriujemo vaa plumberska dela. napeljavo kopallič, sinkov, atranišč < in drugo,,napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in ce- i ne ao j ako zmerne. __(Doc. 6.th) ♦eeeeeeeeeeeteeeeeeeeee JAVNA ZAHVALA: Slavonic Immigrant Bank 435 Weat 23rd St. New York, N. Y. Cenjeni goapodja: Ravnokar sam prejela poalano ml prejemno potrdilo o moji peWJatvi od 5. sept. v zneaku 300 di«a£av katera toapej MaHM £hnee52Si1» vCvirt-co v Slavoniji, katera ie MU dne 20. sept. dotlčai goepej izpUeana. ! ^Zahvaljujem ae Vam na Vaii točnosti in hitri postrežbi, priporočam Vaa ostalim rojakom in oatajem ' ... .s spoštovanjem , Kntfcevtee Anghet, New York dne 28. okt 1020. .. /... f ... — - it I 1 ! J POŠILJAMO DENAR V VSE DEŽELE SVETA. j COLLVER MILLER COMPANY I ji biten Euclid Ave. -- v^^rJaikHaA^^ > ■ji ». « . , ...................................v ■■■■■ NOVICA - isiospodičat- NOVICA Ali ste že kdaj imeli v svo jem življenju priliko, da bi gledali tako moderne Ig krasne zastore, kakor jib vidita tu na sliki, ki so kot največji okraaak za vala (Mina? To so zastorf najnovejšega modela, njih umetnliki design in garantirano ročno delo, jim daje izvanredno bogat pogled, in niti ti $15.00 na morete dobiti boljiih zasto-rov, niti vam ne bodo dalj trajali kot ti, katere proda« 1 $3.25 en par. Ce naročite 4 pare, tedaj al prihranite en dolar, ker vam Jih prodamo za samo $12.00. Ker bo ta izvanredna po nudba, da upelje te zaatore, -trajata eemo kratko dobo, tedaj vam svetujemo, da u-' »bhbhhhhbiiimi porabite to Izvanredno pri- ■ llko in naročite takoj. Nik- - _ ______dar se ne boste kesali. (*" Mi ne želimo denarja naprej. — ' . Samo Izpolnite kupon In pošljite f ' 35c v znamkah za polil ste?, o- Prosim pošljite ml '■•y9*-stalo plačate ko dobite blago na ™ ^t0J2T11k®I f^ Prilagam dom. ** WcsleiiMerckudiseCo n^'x 2029 W. Chieage Av^ DepL 52. CHICAGO, ILL. meiro ....................... W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. ft Addison Rd. JOHN K0M1N, lekarnar , (x) Neveste in družice, ki želijo biti lično opremljene, imajo 'na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji z delom. Izdelujem na roko paj-čolane, (Slajerje) lično in po valem okusu. Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone:: NOTTINGHAM 439-R, ali pilite. TONICAGRDINA, 18115 NOTTINGHAM ROAD "Kateri so bili boljU?'* "I kaj! Vojak je vojak!" "Pa katere bi zopet rajfii imeli t" vpraša nadvojvoda dalje. . "Če bi si smel fesa želeti," pravi kmet, "bi si želel, da bi vsi Francozi popadali v morje in utonili, Lahi pa naj bi zunaj stali na obrežju ter ae jim tako smejali, da bi od smeha i popokali. Tako bi bil refien vseh!" 1 Odgovor vojaškega župnika. Vojaški župnik je bil pri1 vojaSkih vajah, kjer so prav 1 zelo streljali.s topi. "No, gos-pod župnik/' ga nagovori po 1 končanih vajah general, "da- ] ries ste si lahko prav živo ; predstavljali peklenski o-genj!'*— "Da," odgovori du-;j hovnik, "zlasti, ker sem videl vas, ekscelenca, sredi njega!'' , Velik junak. * Stotnik: "Zdaj sem vam razdelil odlike! Morda sem slučajno prezrl koga izmed vas, ki misli, da je tudi zaslužil svetinjo! Naj se oglasi!" Prostak Zajec: Gospod stotnik, jaz!" Stotnik: "No, kaj si stojil takega?" Zajec: "Odsdcal sem Turku roko". Stotnik: "Zakaj pa ne glave?" Zajec: ■ "Te že ni več imel!" -- • •. — Ceni. občinstvu ritznanjam, da sprejemam v shranitev (storage) pohištvo in druge stvari. 7 JOSEPH KOTNIK, _1057 E. 6Ut St^_ • NAZNANILO. Naznanjava cenjenemu občinstvu, yda sva prevzeta The Motor Top and Trimming Co. na 1974 E. 6flth St. (vogal E. 66. cesta in Euclid ave.) Barvava avtomobile po vašem okusu, lično in trpežno, dalje izdelujeva nove in popravljava stare strehe (topa) za avtomobile, zastore (curtens) in sedeže. Delo je prvovrstno in garantirano. Cene zmerne. Se priporočava rojakom The L. L. Painting and Trimming Co. JAKOB in IGNAC LUZNER, lastnika (Pri. 15, Feb.) ' pozor' Spodaj podpisani a« prlporofiam slovenskim in ^rvatsklm lastnikom avtomobilov, da lcadar žalijo imeti avoje avtomobile lepo prebarvane, da ae og-faafjo pri naa. FtojSega dala ne morete nikjer dobiti V mestu In to veliko ceneje kot vam morejo kje drugje narediti. Poskusite enkrat pri nas in bo-dete na* stalni odjamglec. Podpirajte domače podjetje. Za oeila naroČila ae priporočamo. " ' Z H, ft K. CCWff»ANY, 1063 Addison Bd. Tel. Princeton 701 f (MF152) Prijatelj delavca PMN-EXPELIER TrmSn* Minki reg. ▼ p»t »r. 7.dr. dr. t Slavftn že veft kot 60 let. Glejta aa t vara lika aaaaika S1DKO. naznanilo. Na redni mesečni seji 7. nov. 1920 je dr. Jugoslovan it. 21 SDZ vzelo na znanje predlog dr. Preiern it. 17. kjer društvo predlaga, da se zviia bolniška podpora. Naše društvo jt sklenilo enoglasno, da smo proti takim predlogom, bodisi znižati ases-ment, bodisi zvišati podporo, ker to' mniiHiiiwvifimitiiii "gPt- Naznanilo in*zahvala. Neutolaženega area naznanjamo so I rodntkom, znanem in |rijatel)em, da nam je neizprosna smiT nepričakovano ugrabila naio ljubljeno hčerko jn, , sestrico t MARIJO tiORNIK t 4.'mrla je 12. novembra 1920. Zar pustila nas je v najlepši dobi 13 let. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v tej tako bridki izgubi, najlepša hvala za podarjene vence drtfžlnam J. Stražišar, J. Kovelj, J. Gornik, L. Strehovec ter njenim strijcem Fr„ Joa. in Ignacu, stricu Tonetu ter domačim fantom Arko, Tomaiin, Zabukovec. Hvala Je-klicam H. Motterc In M. Strukel, ker ao nabrale pri ' sosedih tako krfcane cvetice in hvala njenim součenkam i za podarjeni iopek, šolskim sestram in otrpkom za aprematvo pri pogrebu. ; Nadvse pa Morena aahvala Rev. BomlMČu za dliakv in aočulie in v srce Rgajoče i besede pri pogrebu. Hvala tudi g. Grdini, ki je vodil pogreb. (Ti pa, l|ubljena hčerka in sestrica, počivaj mirno in pcoai za naa. Edina tolažba za naa je, ker al naa j zapustila v cvetju avoje nedolžnoati • in tdiažilna sv. vera, ki naa uči: Da ^ vidimo ae zopet nad zvezdami! > Žalujoči ostali: ALOJZIJ in MARY GORNIK, sta-riši, ANA, ALOJZIJA in GABRIELA sestrice. _______ javna, zahvala; , Slavonic Immigrant Bank . j 436 West 23rd St. New York, N. V. Spoštovani gospodje:— Danes sem prejel poalano prejemno Rotrdilo po Vail banki poalano poii-atev na Miho Stepkoviča iz kateregr . izvidim da je bil denar izplačan v teku > enega meseca, in vidim, da je bila cela nakaznina avota v celosti izplačana brez odbitka kakih stroikov. Ker ste to poiiliatev v zelo kflatkem času izvršili se Vam najlepše zahvaljujem in Vas prlporočujem s vem ostalim rojakom. Baležim ae a prijateljskim pozdravom Joa. Zorraaa v 2605 Michigan Ave/ Flint. Mich/dna 23. okt. 1920. I 1 v. 1 11 .. f Držite ta liniment pri roki Sate (spila a» MvoMUssia. lusM nMW, ilaut, boMlh mliloeb, otrp-Umlh Uealh. krtih 1» dfodb auaajlfc knliriMh, iManoin Severa's Gothardol (W*JeSevarov»eMhud>kooUe> u tseata, kit Je hnlalMaai toit« lahko prfrtfaal, 4« ( vua bo kadi odieclo. T» luMljlvt do> ■uit flalmea« wv nbUea akoal •Uri' dMt las g wJteejUa la aedovoljivlai I oipahoa aaadvmluv lokalnih boUOola odrtwajaaja eirtrtln Nepfodaj v vsak Dr. Klauser, * Edini slovenski ZOBOZDRAVNIK i , v Clevelandu ima svoj urad v zvezi z dr. Kernom na 6202 ST. CLAIR AVE Če imate slabe zobe, ae o-glasite pri njem. Zmerne cene in zanesljivo delo. ■»WW g *...........................................I škoduj Zrni P ta d nobeno'! sveta. / Ker po celem letu čakanja svet ie ni dobil nobene zaušnice od kakega kometa « ' da bi imelpravJ&rtoiiti sobice sa divors in odskoehi nekam na otoke pacifičnega, oceana, smo sklenili farani iz fare sv. Lovrenca prirediti velikanski fair. Ta fer se prične v soboto ao. novembra in traja cel teden. Na feru bodo zelo zanimive stvarL Seveda, parado sa "Čiken iDay" bof vodil veliki purman, za njijfi bo moška korakala gos in gosman, raca in racman, zajklja in zajeman, ovca in koštrun, krompir in jabolka, buče in korenje* itd. Med igra* čami bodo najnovejie iznajdbe za otroke, * tako različnih vrst, da bo vsakdo vesel. V Piti in jesti, zabave vsake vrste, vse bo na razpolago. Vabljeni ste vsi, prav vsi. Pridite vsi. Veseli bodete vsi in vsi bodete' dobili krasne dobitke.' Per se vrši v prostorih Slov. Narodnega Doma v New-bugu. Cerkveni odbor. SLAVONIC IMMIGRANT ^ BANK je prodajala In* poslala v ataro domovino jugoalovanake krone in dinarje po sledeči ceni: 1000 kron za.. $ 8.20 5000 kron za.. .$. 40.50 * 10000 kron za* • .$ 80.00 50000 kron za...$395.00 100000 kron za.. .$770.00^ 1000 Dinarjev za $ 30.90 na večje svote dinarjev je cena še manja. ' V teh cenah ao vračunani vsi atroikl. Nikakih drugih atroikov ne plača ne pošiljatelj niti prejemnik. Cene kronam in dinarjem se vaakl dan menjajo, sa dvigajo in padafo.Slavonic Immigrant Bank vam hoče zaračunati ceno po o-nem-dnevu, ko prejme od vaa denar. Slavonic Immigrant Bank 4M WEST ferd STftrar, NEW YORK, N. Y. Vabilo na Koncert, ■katerega priredi ~ Slov. Pev. Društvo "Soča" a v nedeljo, 21. nov., 1920. * _ j 1 1 ..... v Slovenskem Doma v Collinwood-a pričete k ob 7. uri zvečer. , SPORED: (t- 1. a) Neznanaa "Soči", mešsn zbor druitva "Soča"; b) J. Leban: "Jugoslovanska", .............. moški zbor društva "Soča" 2. V. Novak: "Jadranak^ Vila" .... muiki zbor Pev. dr! "Proavjeta" 3. Jak. Aljai: "jtfa bregu" ..........moški zbor društva MEdinoatH 4. a) A. Grum: "Eno devo le bom ljubil", b) F. Serbic: "Sijaj Luni- ca"^..........................moški zbor društvo "Zvon" 5. a) J. Adamič: "Dobro jutro".....tdoškl oktet MSamo";,b) Dr. A. Schwab: "Zlata karigljlca" ... mešan e^tet B. a) Dr. B. Ipavec: "Plininaka Rola", b>«2. Praloveč: "Jaz bi rad radečlh rož",...............moiki zbor pev. druitva "Jadran" 7, a) Narodna: "Kako bom ljubila", Altvarospev dr, "Soča"; b) I. pi. Zaje: "Pjeama Slavunlja", ženski zbor druitva "Soča"; c) A . Poerster: "Naie gore"; d) J. Aljai: "Ujetega ptiča tolba"; a) A. Foerster: "Strata ob Adrljl*, ... v. mešan zbor dr. "Soča" Pri koncertnih točkah sodeluje na klavirju g. Jože Kogoj. Vabimo vse prijatelje petja, da se vdeleie tega koncerta, posebno ker je na programu več novih pesmi katerih v CoUinwoodu še ni bilo slikati. PRIPOROČA SE ODBOR "Ameriška Domovina" Fridtv November 10th 1020 ---~ " -^jSL^mm.........■■ ■ ■■ Nanaimo, B, C Canada 20. pktobr«, 1820. Slavonic Immifrant Bank , »436 Woot 23rd St. Now York, N. Y. olano ml .prejemno potrdil« o denarju, katerega ate postali mojemu bratu no Roku Crnoeviča v Črno Goro. Proiol sem tudi v svojem času prejemna potrdila o ostalih mojih poiiljatvah, katere to bile tudi o pravem času In brez odbitka kakih strošku v Izplačane.Moja zadnja poiiljatev bilo je izplačana v najkrajšem čaau in sicer 27. dan od ker sem odposlal in se Vam zato posebno zahvaljujem. PreteCeni teden sem Vam.poelal Money Order .z« dolarjev in 65 centov, katerega ste jotove *o zdaj prejeli. Tp avoto sem poslal za Božično darilo. Kor vem, da bode tudi oataU rojaki te dni gotovo poftlljali svojcem v do-joovino Božične darove, priporočam pri tej priliki, da to poftljejo po Slavonic Immigrant Banki v New York, ako Želo da njihovi darovi pridejo o prevent času njihovim rodovinnm, rojakom in 3?> znancem v roke In da se iim Izplača točna poslana »votaT ker »em oe že par krat obrnil na to banko. — Valo co-Hijeno* ustanovo — In vsaklkrat ao moji v starem kraju prejeli točno toliko, ko-illkor sem poslal v najkrajšem času. Slavonic Immigrant Banka ni kakor ao druge židovske In razne banke, ki sprejemajo nafte krvavo zaakiiene ante, |ih zadržujejo prt »ebiIn odpoftlje-jo ftele tedaj, ko nimajo druzega dela. .nil pa čakajo da cena pade, In da pri tem profitiraje na cenah in na obrestih jia naftem denarju. Ce jih vpraiai, kaj je vzrok zamudi Inda nI odgovora iz -starega kraja zaradi poalanega denarja, oni odgovorijo, da je to na naftih " :starokrajsldh bankah ležeče In na ne-xedni starokrajiki upravi. Slavonic Immigrant Banka je vse Scaj druzega. V njej delajo poznani nam ljudje, ki so priill v to zemljo, kakor mi vol ootali za skorjico kruha in zna-io to skorjico speitovati in svoje ljudi »oftteno p ostreči. Da mi pa ne bo kdo •očital, kako znam Jaz, ki se nahajam .na robu Maske tako dobro o delovanju Slavonic Immigrant Banke, pa navedem sledeče: Po Slavonic Immigrant Banki v New ~Yorku poslal sem prvo poiiljatev v vas Radatovič na Hrvaiko, drugo v Niko-liči v Liko, tretju v mesto Cetinje v -•črni Gori in dve pošiljki na Reku Cr-noeviču v Črno Goro, in vse so bile vodne, hitre in točno izplačene in brez nrtakih stroškov. Za vsako poiiljatev mi t Slavonic Immigrant Banka poslal * tnoročno podpisano prejemno potrdilo tistega, ki Je denar prejel. Za tako točno 'delo te nafte edine bankarske u-atanove ml manjka besed, da bi se mo-«el dostojno zahvaliti. Nikdar se ne bom obračal na druga meata, a ostalim vojakom delavcem priporočam da se na to banko obračalo, ki jih bo polteno in prijateljako postregla, za kar jamčim m svojim podpisom. S pozdravom in spoitovanjem Luka N. Vakmanovič 1106 Victoria Rd„ Nanaimo, t.B. C. Canada._(135) Pozor, Plumbing! Kadarkoli hočete, da se v valih diliah naredi plumbarako delo, M obrito na tvojega rojaka, ki vam naredi to v najboQio zadovoljnoot. Stranliča. ftopalllča. sinko, itd. Pojdite k ovojema rojaku nafpr-"vo, prodno drugje vpraiato. Najourajii Jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOM 6616 ST. CUIH AVWUK Cleveland. Okle O. S. Princeton 1173 W Rooodalo 1628 mtmtlmammmMnnsmmsmmwarnM* ttČKM JOE FBUCIJANA Iz Rovi-4ča pri Studencu. Zadnikrat sem eliial njem, da se nahaja v Now Yorku. Proeint da ae oglasi pismemo Uli pa osebno na Anton Beljcljan, 3109 St. Clair ave., ker mu imam nekaj važne-41 u sporočiti lz stare doinovine, ker no mu oče in mati umrli. Aid kdo drugi bere te vrstice in ga pozna ga prosim, da mu to pove. (134) KatmndemeJM TwrdbnT«!^ v Clevelandu f Frank ZAKRAJSER, j nos NORWOOD RD. | Princeton 1735 W S Roeedale 4883 Avtomobili za krsto, poroko, ■ pogrebi &.avoSer. ■ Govori ae slovensko. s SOBA SE ODDA za 1 pofttenega fanta, brez brane. 570^ Prosser^ ave. i r n ~r i---—- - ** , 1 1 J/VI e | | »a • i * ^ I AK bi vi riskirali ZDRAVJE IN KOM- { I FORT viših otrok? i t I i Ker se na plin ne morete zanesti, - vam J j nudi Schneider-Heater Co.-za vas dom . I m CHAMPION FURNESI tekom dvanajst ur. ! Lahka odplačila. - j j Nadomestite vašo plinovo furnes j ] še danes. | i Broadway 1775 Princeton 2515 L I I - ' : > * ■■ % v : v V i! ; ; . . i . '■;.;.!• • ? \ 20% popusta na vsem blagu v zalogi Vse blago v zalogi mora biti razprodano ne gledajoč na zgubo ali dobiček in to v najkrajšem času. " * ' ' ' ' -r'lk. ' • "' f' •• ** '' ■ v * ;. .• - V "^' s j ■ * 20% popusta pomeni za vas 20% čistega dobička V zalogi kakor vam je znano držim vso žensko in otročjo spodnjo in vrhnjo gotovo opravo kakor ženske in otročje suknje, cele obleke, sate, mačke in mofe, Jdklje, bluze, svedre, vso najfinejšo opravo za neveste in potem za novorojenčke in še v^ sto drugih stvari. Vse blago v zalogi je samo prve vrste moderno, sveže m trpežno. Toraj pri Vsakem dolarjfl Vaš^t zasluženega denarja si lahkd sedaj prištedite 20 centov; n. pr. če kupite za $60.00 različnega in odrafunate od istih 20 odst ali $12.00 toraj Mite isto sedaj pri mepi za samo $48.00. Vaš čisti dobiček je $12e00 Toraj ne zamudite te prilike in kupite sedaj kar potrebujete za zimo, Ker tudi po novem letu nebodete dobili taka dobro in sveže blago po tako nizki ceni kakor dobite sto sedaj pri meni / ' Za obilen obisk se Vam najtopleje priporočam, Beno B. Leustig, 6424 ST. CLAIR AVENUE w% I el n • n Zdravil sem z uspnhom ^d- J^k T Bolniki n 10 hotelov ki prejemajo iztljučno le naie ljudi na hrano in prenočliče, I v katerih je za celo poolužbo določana zmerna cene, preko katere ne sme noben hotelir računan, ako loll I naie potnike prejemati. V teh hotelih ate kakor doma, tu najdete svoje rojake, U potujejo v atari kraj, ho- I " telir vas popelje na konzulat, pomaga Vam vse potrebno pri potovanju, tako da ae Vam ni treba za drugo brigati in vos končno povode na parnik * VaSo prtljago. Dobivamo potnike Iz starega kraja v Ameriko in vam dajemo navodila za to brezplačno. Pripravljamo potnikom pase (potna dovoljenju) za stsri kraj in pomagamo dobiti vse druge k temu po- I trebne spise. ^ I MI NISMO NAVADNA PARNIiKA POSLOVNI CA TEMVEČ DRŽAVNA BANKA. In zato nimamo prenočilč, ne kuhinj in ne hotelov, ker ae prave banke ne bavijo s hotelirskim poelovanjem j Pobrigali smo se pa zato, da naiih potoikov ne bodo nepoitenl hotelirji skublll in strigli, temveč da bodo I priftli v dostojno hifto kar nam Jamči nni imenik z 10 hoteli. . Slavonic Immigrant Bank, 436.West 23rd Street New York, N Y. ■ - -" '» i ■ ■ _ /-^y RODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BU MAZILO I ta rane, Izpahke, lliaje, onekllno la I koine bolezni To dobite v lekarni, In denar nazaj, če niste zadoenllni. The Ar-Bu Laboratoriep Co. ODDA SE 1 t oba. v najem. Sprejme se tndi perilo ali Bifco drugo delo na dom. 14722 Thames ave. Collin wood. (134) ' 11 r"W '"'I SPREJME NA STANOVANJE o hrano aH brez nje, 10 do 15 fantov. 1000 Eaat ffind St. ' i. * - . a-u" ■>- . ■ §L L, ..V SALESMAN, ki gevoH slovensko ki zna prodajati Real Batate In ban* de, dobi dobro sluibo na 1375 Euclid ave, 3 nadatropje. j ^ODNFJEN JE BIL vjwbo^aral I vrne na 105« E. 91st St (135> H v - s ; XjamM • »»■■fli.l'Aii/rifej*'' fV i ^" • - * — • ^ - ■- ■ '■»........ KOZINO JAKA NA MARTINOVO NEDELJO. Bilo je zadnji četrtek tako okrog poldne, ko sem pogledal v Grdinetov kolendar, kjer so zaznamovani vsi prazniki in taki dnevi, ko se človek brez skrbi vsede k ga-lonci. Jaz imam tisto lepo navado, da se za take slučaje vedno kam vsilim, toda samo tja, koder vem, da se tresejo kadar gre kak agent suhe ytranke po cesti. Ponavadi vedno lepo zacahnam obiske, katere imam za na? praviti, ker to je jako važna i * stvar in ni da bi se katerega izpustilo. Toraj zadnji četrtek sem pogledal na Grdinetov kolendar in sem videl zapisano z velikimi puštobi, da je prihodnja nedelja — Martinova nedelja. Aha, si mislim, v nedeljo ga bomo pa žajfali, ce me vse ne moti. Hitr glem gledat tja odzad v šapo, kjer imam na zidu za-Strihane vse nedelje, kam i-mam obisk za napraviti. Pa o joj, vse je bilo preštrihano in — nikjer tolažbe mojmu srcu ni! Kaj je za storiti? Da bi Martinova nedelja minula brez mojega sodelovanja, to bi bilo nekaj bolj čudnega, kot da so Poljaki h fičafaji nabili bolj&evik-& Hitro toraj vdarim na telefon, in pokličem urednika Ameriške Domovine, če je 'še čas, da bi spravil nekaj, vrstic v petkovo številko. Gospod urednik so rekli, ako takoj prinesem se bo že dobil kak prostor, obenem so me pa lepo po kN Sčansko podučili, da drugič naj se bolj držim reda, češ da zame ne bodo drukali ekstra številk. Hitro se vsedem in sklobasam neko stvar, ki bi imela biti po mojem skromnem mnenju hudu lepa pesem, dasi je nekoliko šepala in so mi jo gospod pisatelj Gluha Mrha sfušali in so mi kolegijalno svetovali, da bi svoje talente boljše uporabil a|K> začnem na svojo roko kuhati rozinovček. Strašansko se mi je fržmagalo, da so , me gospdd pisatelj tako zmrC varili, kej pesmica ni bila ta- i ko od muh kot sem videl pozneje ko je PCtela tako lepe sadove iif jtrfe Se moja dekle pohvalik. kot ob 7. zveder, ker imam jako važen opravek v Collin-vvoodu, češ da moram iti obiskati nekega bolnijc« ki si je projšni dan zlomil nogo. S^- 0 veda nisem hotel povedati - kam v resnici grem, ker po-tem mati ne bi hoteli čakati - name. Pa sem vse sfiksal štoreh. s nI malo. No, pa smo ga začeli le- - po počasi. Bolj nerodno je šel - po grlu, ker ni bilo še podla-e |e. V tem f>* so ž? pjišumeh doli po ttopnicah H«na mama in nas prijazno pozdravili. Zdaj bo pa že nekaj sem si mislil, ker so mama doma. - Res, komaj so odhitoli v ku-, hinjo, že so pri&li ropotati - krožniki in noži in vilice. Meni se je to lepše zdelo kot i Radeckimarš, ki so ga Kranj ski Janezi igrali ob manevrih v naši vasi. Kmalu se je pričela miza rihtat. Krožnikom ; je marširal na mizo, djneelab - falend. Ne bom našteval kaj i vse so nacvrli Jimova lepša i polovica, samo to rečem, da i se gre tista ohcet v Kani Ga-i lijeji skrit pred to našo poje- - dino. Jaz, ki sem sedel pri i kraju, sem bil tako postrež-l ljlv, da sem pomagal mami na i mizo devat in sem jim vsak i krožnik vzel iz rok in ga del ; na mizo. Poprej pa sem že pregledal kje so večji kosi in , sem vseatako obrnil, da je bil pred menoj največji kos,| pretf šuštarjevim Francetom pa najmanjši, ker me je bil poprej vjezil na avtomobilu. Pa se je začelo kot pri mlati-čih..Mene so vsakojake spra- i sevali, pa sem samo kimal ali i odkimal, ker tak čas vendar i ni za pogovore. Krožnik za i k^žnikom smo spraznili, i mama so pa vedno dru zega i prineslf in ne vem ali so co- < prali v kuhinji ali kaj, da jim | ni zmanjkalo. Po prvih petih i rihtah sem segel lepo naskri- | vaj pod mizo in sem premaknil pas za pet lukenj'naprej. < Jimy je pridno točil in vsakih ' pet minut je moral revež v 1 klet po novega in pri vsem i svojem revmatizmu. ni nič a jamral. Polhograjčan je kaj 1 pridno segal v skledo in sem ' se kar čudil kam neki deva, i ko je tako majhna peršonca, i Posekal pa ga je Tone iz Pre- f valj. ki je že vajen takih pri- f lik, se je stegaval kar čez mi- < zo in izpred mene jemal naj- f večje kose. Enkrat sem ga r sicer sun^ pod mizo z nogo, s da je milo zastokal, pa se ni c zbrihtal in je samo grdo po-,) gledal Franceta, ki je poleg \ njega sedel) misleč, da m« je r ta ponesreči stopil na nogo. IC r da je /imi .prinesel na imzo j zopet aorfo prav onega - od zida. Jta kar glaža nisem - mogel odmaa od ust tako je il bildoberliidimam* soime-i. H potem majo' več časa in so - se vseSi Jempatja k mizi, i Edino ka? je kalilo splošno i. veselje je bilo to, "da nismo t nič peli/Tone iz Prevalj je j sicer poskusil neko stvar, pa i je dal nekam tako Čiiden glas - od sebe, da som hitro pogle-1 dal, ako so vsa okna zaprta,' ) da ne bi sosedje prihiteli po-[ j gledat kdo si je nogo zlomil v i tej hiši. \ Ker je France le silil do-■ mov. ni preostalo druzefa, - kot |a smo se vzdignili in/ se 1 pričeli odpravljati. Lepo smo • se zavalili Jinju in njegovi i ženi inl^az sem mu zagvišno ; obljubil; da pridem vsako-I krat kadar me bo še povabil. ; Precej škode smo bili napra-i vili med kuretino in tudi v I sodčkih se ie moralo poznati. , | Well, krivda je jimova, kaj i (nas je pa povabil, prav mu I bodi, bo vedel za drugič, še , enkrat: bogvamlonaj stokrat iff odfurali smo se v našo preljubo St. Klarsko % vas. Tam .nekje pri slovenski banki sem spodil z avtomobila To- j netajn Franceta in sem stegnil roko ven, misleč, da bosta kaj dala za gasolin^X>wu J dva sta pa mislila, da jima jo ponujam v slovo in sta mi jo krepko stisnila, pa si poma gaj potem. Ko sem zabrnil Lizo na domače dvorišče, mi je ^e vdarilo na uho veselo petje. Hitro sem jo spravil y stalo in hitel "gori. tam je bila zbrana vesela družba. Pa kaj boš prilivaLJco je sod že poln. l#da za bnniti se pa zopet ni bilo, drugače bi bila zamera. Naša botra so ibli tudi za j mizo in so mi dali pre eno pod nos, kje da se plajšarim okrog, no# pa smo se kmalo pobotali in se plesat je šla z mano botrea. Kar do polnoči smo ga žajfali: Ko sem prišel domov in šlm hotel* odpreti I (hišna vnrtatfpl se je vse tako n vrtilo okrog mene, da nisem nj mogel najt;i luknje pri kiju- H | čavnici. Trdilo sem se vprl z R nogami, vzel kljuŽLv roke in e 'čakal. Hiše so se vrtile okrog g ^mene kakih 60 milj na uro. i Dvakrat se je pripeljala naša g | hiša mimo, pa vsakokrat sem (t jo zmisjal. Tretjič pa, ko je n priplesala naokrog, sem na- K glo vtaknil ključ v ključavni- q co in naglo obrnil, ii/ doma kj sem bil. K Cleveland Compinity Fund KAJ ČE SE NE NIK1DO • BRIGAL? j fi f > •• ALI SE VI BRIGATE? KAJ? \ ' 1 . $4.500.000 je treba ta teden za sirotne v Clevelandu in v Evropi. To je ena sartia kampanja za vse dobrodelne in pomožne akcije namesto da D i se vsak dan nabiralo. * * ' American Red Cross je združil svojo kampanjo za člane s to kampanjo, in prosi vse, da darujejo za Red Cross potom Community Fund. i kako? " : Vi darujete potom tovarne ali trgovine, kjer ste posljeni, ali n Potom posebnega odbora nabiralcev, ali - Potom posebnih kart zaobljube, ki se dopošlje vsakomur s poštno listo plinove družbe, ali _______________________________________________________________ Potom kolektorjev, ki bodejo v vseh delilih mesta prihodnjo soboto, nedeljo in j - ,pondeljek, od 20. do 22. novembra. ZAKAJ? II En jezik je, ki ga vsi razumejo. fl To je jezik trplenja, - --—t—-1--——- . To je splošni jezik, mali otroci izmed milijonov v potrebi, prosijo vaie pomoči.. če se vi obrnete proč, tedaj se tega otroka zanemari, ker ni sredstev za njega. II " ' i H »-.L ... " .'.^i Kaj če se ne bi nihče brigal? s Mi vemo, da se vi brigate. III s i llA J* «;' . / hy U Cleveland Community Fund, 3 nadstropje? Euclid Theatre Building 9. cesta, blizu Euclid Avenue. t Telephone Main I. ^ y II » ' ' Toraj pesem o Martinovi nedelji je zagledala luč tega sveta v petek ob 8. url zjutraj. Ves dan sem bil nekako na trnju češ, ali bo kaj ali ne bo nič. Bila je že četrta ura popoldne, ko jo primaha v moj kurnik, kjer popravljam ure in samokolnice, prijatelj Jimy iz "Collinwooda, tisti, ki je njega dni prodajal peči in modroce in je bil vsak mesec petkrat restan, ker je z avtomobilom prepočasi vozli po ulicah in cestah. "weell, Jaka", mi reče, "ali imaš v nedeljo kaj časa!' Prvi hip sem mislil, da hoče, da bi mu šel avtomobil omivat in sem že zinil, da t* mu povedal, da imam na Mar tinovo nedeljo 15 sej, pa sem se hitro prijel za čeljust misleč, morda ima pa Jimy le kaj tacega, ki bi ne bilo napak zame. Zato sem po o-vinkih najprej zvedel kaj so za ene okolstave in po velikem trudu sem izvlekel iz njegia, da misli povabiti nekaj svojih prijateljev in da hoče napraviti malo "požrtijo" v spomin na Martinovo nedeljo in da sem tudi jaz med tistimi izvoljenimi, ki bodo deležni vseh dobrot tega sveta. i Najprej sem se malo izgovarjal, seve samo radi lepšega in nič kaj ne preveč odločno, ker Bern se bal. da bi sc skesal in nazadnje se le obljubil misleč, sam sveti Martin te je poslal, preljubi Jimy. Ko pa pridem zvečer domov, sem pa zvedel, da tudi naša hišna mati nameravajo napraviti nekaj J>odobnega in jaz bi bil skoro om^alel same ga strahu, ker sem se bal, da bi ne zamudil božjih darov, ki se bodo vrstili na mizi ta dan. Za božjo voljo sem pro-j u sil našo mater, da ni treba porej začeti na mizo nositi "Jaz bi te že v graben zvrnil, France Šuštarjev", sem si mislil, "ko bi se ne bal, da si tudi jaz nos polomim zraven/' Zato sem njegovo zabavljanje raje požrUsklonil pa sem, da ko bomo sedeli pri njizi, da bom sklede tako obračal, da bodo najmanjši kosi pred njega prišli. Ko smo zavili na Park-grove, kjer ima Jimy in njegova družinica palačo, smo že oddaleč zagledali pred Ji-movo hišo tistega pol avtomo bilčka, s katerim Dohtarjev Jim iz Polhovega gradca otroke straši po St. Clairu. Bajgaš, slaba bo, Jaka, si mislim, tu je že zopet eden, ki mi bo kurja bedra izpred ust jemal. Pripeljemo se pred Kišo kot bi se pripeljal sam novo izvoljeni predsednik Harding. Na hodniku nas je že čakal Jimy. Ko se je Šuštarjev France skobacal iz voza sm<> šli n hišo. Tam je sedel na stolu Jim iz Polhovga gradca in kadil neko stvar, ki bi imela biti cigara. Jaz sem brž pokukal v sosednjo sobo, ako je že kaj na mizi, pa vse je bilo prazno. JejžŠtana, kaj bo pa to, ali nas je Jimy potegnil ? Hitro grem dalje pred kuhinjska vrata in poslušam. Aha, nekaj je cvrčalo v peči in tako lep duh je prihajal od peči sem, me je kar po trebuhu zaše|etalo. Potolažen sem se vrnil nazaj .k družbi. Po par vsakdanjih besedah nas je povabil Jimy naprej v drugo sobo. Jaz sem prvi planil tja in sem zasedel stol, ki je fcil najbližje kuhinjskih vrat, da sem lahko že oddaleč videl, na katerem koncu krož nika je lepši 1tt»s. Jimy ie bil i nekam zginil in se kmalu vr-: ne s perjem, v katerem seje tako lepo blesketalo nekaj rdečega, da mi je kar vid je- V dobrih treh urah smo< malo prišli k sebi, jaz sem bil' v tem že petkrat jermen pre-1 stavil in Jimy je začel točiti drugo sorto. Aršoft, ta vam( je šel v gjavo, ta. Postali smo zgovorni in začeli smo praviti razne storje. Najbolj se je lagal Šuštarjev France, jaz( sem pa samo resnico govoril. Vtem pa se je zmračilo in| France je silil domov. Jaz sem ga ^edno drezaj da na) molči, ko je tako luštno. 'Jimy pa se je razhudil in je rekel, da se on drži vedno lepe in posnemanja vredne slovenske navade, da se zvečer, večerja. Jaz sem mu takoj^ zaklicalf padpura in tudi France se je vdal nazadnje.' "1 1 ■ r | Tako sem obhajal Martinovo nede}jo. Bog ga bodi za-hvaljen in sveti Martin in Jimy in njegova žena in naša mati, ki so mi napravili tako lepo nedeljo. V pondeljek sem šel takoj zjutraj k Grdi-net'* in sem mu rekel, da mo-^ra datt drugič take kolendar-je delat, da bo vsaka nedelja ' — Martinova nedelja. NAZNANILO PRESELITVE. Dr. Župnik ae je preaelil z zobozdravniikim uradom od 0127 St^ Clair Ave. natisi St. Clair Ave. na vogal 62. cest«, nad novo aloven- sko banko, glejte vhod na 02. cesti. Glejte na napis f DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesjjivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira ie ae-dem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 • 12 Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Creat 709 L .....= uši• tlM——W8BBli 1 1 1 ■ 1 . .* /> '< i • * \ ^fllUi / r livA PAROBRODNE USTKE prodajamo za vse črt* Potil j smo denar v vse kraje sveta. Mi vam pomagamo v vsaki pravni zadevi, ki jo imate. PRIDITE K NAM. , Odprto vaak večer do 8. ure. The Lorain SL Savings S Trust Co. Največja potiljalnica denarja in prodaja parobrednih listkov v Clevelandu. ^ ' t- % Vogil Lorain St. in Pulton Rd. ■ ' ■ ■ i ■ - - .i ..n....... . Zmwk) afayib jd. Mtže. j ■ ■ T H ' 'i ■ !■ ............ ■ , ......... -■ ...i. »II. I M......... .11 ■■ .— ..-I Skora že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka^ 'Idea- zaupnost izd e lov at elj* zasluži popolno zaupanje in icislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba/da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo $c dolgo zoper Wraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dfcvek mam je spodobil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih tefeov priztwuva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vetikto več •plačati za potrebšioine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato «p«t bg vrednost Tdnerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo z>a nje. » / TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, Iker učini* da M zgubi svoje stališče. Iziqed vseh boleand jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v zelckteu. Trinerjevo Zdravilno Gneuko Vino očisti želodec ln odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi,'ki so nekakšen brlog zlotvomih tvorin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trkiterjevi Ieki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo 3e potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. r V zadevi zabasamosti, nepre-bavnosti, glavobola, pofl-iglavobdla, nervozno^, navadne slabeče, (kakor tudi v žetodfčmih neprilikah, ki rade nadlegujejo žensldet Ob premembi zitja ali rudarje ali druge fcfelavce, ko deflajo in vdihavaj«) plin, če rab^ tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vselh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT ♦ jprr • l' prodete vselej v koren bolečine^ zato pa je zlasti v slučaju protiAa, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoto. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd-, tudi za ^irgnef»je živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN j je izvrstno »nprav pristno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla dni st; istOtako za čiščenje ran,, izpuščanje tn drugih kožnih otvorov. Dobi v vselh lekarnah* t Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Fntocbco 1915» Grand Prix — Panama 19*6. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. * ■ i — I 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III. jl ^^^^MWaiMMr Mil • i Linij ii i»» **mOV' i'rJ'i t .ha**, . hklil i, ; i i ft- ae... -r fBlffE »W. f\AlfAYnAfl?1 Juu i/wlfAw 7 III Ju« I - > ^ ■! ttfgp t Svflopreja v Jugoslaviji. Glasom porodila ameriškega konzula v Belgradu, K. S. Patton od 28. avgusta t. L pričakuje se, da bo letošnja produkcija svilenih zapred-kov (silk cocopns) v Jugoslaviji znašala skupaj 500.000 kil (1.102300 funtov) v skup ni vrednosti 10.600.000 dinar jev. Pred vojno je ves pridelek v jugoslovanskih pokrajinah znašal približno 3.000. €00 kil v skupni vrednosti 30.000.000 dinarjev. Primank IjajJe pripisati dejstvu, da je veliko Število murv bilo uničenih tekom vojne. Pridelek sladkorja v Jugoslaviji. Commercial Reports priob-cuje sledeče poročilo ameriškega konzula v Belgradu, K. S. Patton: Pridelek rafiniranega slad korja bo znašal letos v Jugoslaviji vsega skupaj 3.500 vagonov ali 35.000 metričnih ion glasom objavljenih, ali ne oficijalnih podatkov. Lanski _ pridelek je znašal 10.000 ton. Celokupna vporaba sladkor-, ja v Jugoslaviji eeni se na 60. OOOfon, kar pomenja, da je treba uvoziti 25.000 ton, da se vzadosti potrebam dežele. Ob normalnih razmerah slad-kome rafinerije v Jugoslaviji Morejo pridelati 60.000 ton na leto, Letošnji primanjkljaj je pripisati pomanjkanju sladkornih rep. Tovarne za pridelovanje surovega sladkorja se nahajajo v-Velikem Beekereku, Belgradu, Čer-venki, Osjeku, Novem Vrba-su, Baranovi, Usori in Čupri ji; čistilnice zi sladkor se nahajajo v Usori in Čupriji. O-na v Belgradu je bila vniče-na tekom vojne. Cene slad-korja se menjajo vsporedno z menjanjem valute; povprečna cena znaša približno 40 eent6v funt. v Francoske tovarne za lokomotive v Jugoslaviji. Ameriški konzul JK. S. Pat ton poroča iz Belgrada, da so trije^ francoski inženirji kot zastopniki važnih industri-jalnih podjetij predložili Jugoslovanski vladi načrt,ib katerem bi njihova podjetij zgradila v Jugoslaviji nekoliko podružni&kih tovarn za Izdelovanje lokomotiv, tovornih vagonov in drugega želez niškega prevoznega materija laflMdelek toVarn ni se vpo-rabil v Jugoslaviji, kakor tudi na francoskih železnicah na Bližjem Vzhodu, kakor v Mali Aziji, Siriji, itd. ter za - francoski izvoz po francoskih podjetjih v sosedni Ori- JM Metrovičev dar'za begunce. Hrvatski sfikar Ivan Meš-trovič je vnovič daroval fondu za primorske begunce 10.000 K. Vsega skupaj je doslej daroval 35.053 K kot čisti dobiček svoje umetniške rastave, > Slovensko vrtno zdravili-r- »če v Celju. G, dr. Karol PeČ-nik, svoj čas zdravnik v zdravilišču df. v. Guggenberga v Brixenu na juž. Tirolskem f in dolga leta Specialist za fi-zik^čno zdravljenje v zimo-v otvori Se^t^esen v Celju slovensko vrtno zdravilišče z zračnim zdravljenjem, ležanjem na prostem zraku, redilnimi in masjkilnimi kurami, hidrote-rapijo, zdravljenjem po poko ju in opravku, s terensko kuro itd. Vodil bo zavod dr. Pečnik sa'mfc Poslovanje na , malo se prične še to jesen in posamezni bolniki se lahko javijo. S tem se ustanovi zavod, ki ga vSloveniji in Jugo-iviM sploh ni; v Avstriji jih je veliko in vsi izborno us-per*jo~ (Parksanatorium dr. Speller >ri Gradcu, Kuran^ inatt Panrsins na SemmeyiiT ^ Sanatorium HinterbruhI, j Heilanstait Alland itd). Zavod je v Celju le v takozva-nem "Villensyst&nu*' izvedljiv. Po svoji dolgoletni* skuš-* nji gc*bo dr. Pečnik postavil, r takoj na trdno pocBago s tem. da prične na malo ter ga pois- \ goma povečuje, ko bo polagoma postal v Jugoslaviji znan, k»r Je pri "Villensytfe- i ■BSIr . a to. V Alzaciji je Francija do-bila pad 8 milijonov vreten l [. močno tekstilno industrijo! Zunanja obnova Francije z - orjaškimi koraki napreduje - — v prvi vrsti seveda na ra-. čun Nemčije, toda tudi vsled e silnega napora vseh sil Fran-g cozov samih. Pri tem ne.sme- j t mo pozabiti na orjaške kolo- g nije, glede katerih stoji Francija takoj za Anglijo. Tu ima . francoska država neizčrpen - vir bogastva in materielnih -. sil. Toda le eno je potrebno.. r in če svoje zunanje obnove i ne bo oprla na notranjo ob-. novo svojega naroda, ji vse . drugo ne*bo nič pomagalo. Smrtna kosa. Umrl je v > Dolskem ob Savi dne 22. i okt. v 74. letu starosti on-i dotni posestnik in gostilni-i čar g. Jož. Zupančič. — Umrl ■ je v Šmartnem pri Litiji klo- ► bučar Lovro Porenta, v 81. letu starosti Do zadnjega je I izvrševal svoje rokodelstvo in bil ždrav in*čil. Zadela gai je kap, ko je žagal oreh na domačem dvoriščir. — V Fra-mu na štajerskem je umrla 24 letna posestnikova ndl, gdč. Micika Veber. — V deželni bolnici je umri g. Leopold Korže, nadučitelj v Rib--nici ha Poh ortu. — V L1UD- ■ Oani je umrl g. Ivan Skerl, mehanik in posestnik na Ope karski cesti. Moravče pri L*tjLTukaJ-šnji župan g. Franc Miklav-čič je prostovol jno odložil župansko mesto. Za novega župana je bil izvoljen občinski svetovalec g. Janez Resnik, posestnik v Moravčah. Kopeaikijada na sarajev-■fct, poUrffi. Pred nekdaj dne- i, Kron;. • Italijanski teror v Daimaci-1 d ji. Iz Splita poročajo, da so - Italijani začeli nov teror nad - našim narodom v Dalmaciji, j i Iz Zadra so izgnali poveljni-. ka finančnega parnika Hihčii ca in 7 finančnih stražnikov. | i. Iz Siberiika je pribežalo v j -. Split nadaljnih 500 begun« ». cev. Italijani zopet divjajo in) i to ravno tik pred pogajanji, j i Obnova Francije. Francija . z neverjetno naglico poprav- - lja vojne škode in se v največ - jem slogu obnavlja. Doslej je i v opustošenem ozemlju p6-j pravila 1400 milj razdrtih i glavnih železniških prog, ki i so sedaj zopet v polnem obra - tu. Od beguncev se je vrnilo i doslej 4 milijone, zunaj je - ostalo le še 33.000 Franco- - Zoy. Od 3088 predvojnih to-i vanv ki so bilo v vojni opu- • stošene, obratuje zopet 2800 ■ tovarn. V kmetijstvu so že le- - tos dosegli predvojno produk • cijo, prihodnje leto bo Fran-i cija sploh neodyi$na od ino- • zemstva. Že v prvih 6 uiese-) cih tekočega leta je izvoz pre segal uvoz za 700 milijonov < , frankov. Velikansko je Fran- ! cija po vojni dvignila svojo ! [ produkcijo železa in jekla j , Dočim je prt} prpizvajal«! t tri četrtine mil jarae ton letno E ■ se je Vsled pripjit^e Lota r in p gije^isala letto pnjdukcijf* j i iSajveČjmn obsegu se je Frah-. cija lotila izkoriščanja vo' 7 . * - ■*«' If f" " t Pošljite § j » ^^ ■ «- božični denar j • sedaj. . 9 : • v . . % V Evropi so mesta, katera se lahko HITRO doseže, toda so mesta, do katerih se potrebuje več tednov: \ Ali pričakujete poslati ^denar za BOŽIČ ali za NOVO LETO? , S' S r •• , ^ * , 1% Če hočete hiti gotovi, da pride na do-* ločeno mesto za praznike, tedaj pošljite SEDAJ. Oglasite se, da vam « vse raztolmacimo. Jg^ a ons & co. ai64^JPERIOR AVENUE N. E. Doli po stopnicah v Cuyahoga Bldg. nasproti pošte. t« Obleke, suknje. moške in ženske, čistimo da izgledajo kot nove. Prinesite čistiti in barvati k Frank-n na East 55th St, ali po telefonu nas pokličite, da pridano na vaš dom iskat P6ANK Rosedale CftQA 1 1361 E. 55lh St Central JO^ Cleveland, Ohio • t x • » ii ai »►„. . M;i .,«,'.■ Slovensko podjetje za čiščenje in barvanje oblek PREMOŽENJE NAD $400.000.00. aoo; Vložite svoj BO/ denar po..... ^p/O pri J SLOVENSKEM STAVB1HSKEM io Odorto tudi xw*Ur POSOJILNEM DRUŠTVU rasven ob sredah. 9313 St Clair Ave, NOVI KOLEDARJL Zopet Imamo nove atenake koledarje za leto 1021. Ko eem ao mudil t atari domovini sem opazil v vt krajih mole koledarje, katero eem tja poslal v itinulem letu. Silno ao jih reaeli, ker ae tam koledarjev ne dobi. To leto ao poeebno zanimivi, ker imajo dnevna vremenska poročila, naznanila vainih driavnlh dnevov in praznikov, ao tlakaai m finem papirja in z razločnim tlakom. Za 25c. ne (morete dobiti za oelo leto bolj vred-i ne stvari v svojo h i jo, ali pa za svoje prijatelje v domovini. Pri tem je ie všteta poštnina. To velja za staro domovino in izven Clevelkrtda Odjemalci v Clevelandu jih dobijo zaatoa). Pridite aH pišite na urad 1053 E. 62. St Cleveland, O. Ni mi pa po volji, da nekateri jemljejo koledarje za sebe in Jih potem sami pošljejo domov. Tako ne tre. Za pošiljatev se mors plačati. Ta tudi fjaz lahko redneje pošljem, ker vem kako ravnati radi poŠte. A. Grdina. (134) SOBA 8E DA V NAJU! sa speti, poseben vhod. Vprsšajte na 5003 Carry ave. (IM) ODDA SE SOBA sa 1 aH 1 fanta. Vpra lajte na 15*34 Whltecomb Rd. Collin-vood O. (135) NIKAR NK ODLAftAJTE POSLATJ DENAR VA-&IM SORODNIKOM IN PRIJATELJEM V EVROPO OB ČASU ZA I Božič. Nat urad je popolnoma pripravljen, da ae Izplačajo vae denarne I «iiii*hm ob xa božična darila. ^Mi aJdimodra/ie, bančne čete po.najalijih cenah na vae večje evrapake banloe, katar f Ljubljanska Kreditna Banka, Ljubljana y Slovenska Banka, , . ^ .. ...___ Kreditni Zavod sa trgovino In obrt, Ljubljana, ■ Prva Hrvatska AtedionJea, Zagreb, Ce hočete biti gotovi za varnost vaiega denarja, da bo točno ia- v«, d. prideio »ali .orodnlkl k Evrope. Mi prodajamo tikete Je za naiboJjle parnike. Zupnick & Company POŠILJAJO DENAR IN PRODAJAJO PAROBRODNB LISTKE. 6024 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO PRIDITE! Tu je nekaj finega! Pridite! Ura z godbe! dolarjev,toda^ tekom tega m^Mi za^ Vam nI treba poiiljati nobenega denarja. Samo iireiite oglaa, pošljite ca nam in pridenitd 50c za^oAtne stroške, ln mi vam takoj polijemo to krasno uro. Vi plačate za uro, kakor hitro Jo v vašem domu. Pomnite, da je ta ponudba e«mo za gotove dobo ia da bo pozneje cena $20.00. Raditega pa s« odločite takoj. Naslovite: UNION SALE COMPANY, Dept 222 M2f W. CHICAGO AVENUE, CHICAGO, ILL. ---- - ...... - - ' ..—■--..-■ ..... ---"- '— ' i , VELIKA >- lay božična DARILA JLWAJHNO darilo v ameriikih IVI dolarjev bo naredilo veliko darilo v denarju dežele, kamor pošljete. Vprašajte nas o tem. Mi imamo najnovejše cene o tujezemskem denarju* Zbc Glevelanb Cruet Company Vremoženjci nad fll6.000.000 NAZNANILO. Cenjene članice dr. sv. Ane št. 4. f SDZ. Dne 8. decembra 1820 se bo vr-ftiL deveto občno zborovanje našega diuitM v Grdinovi dvorani. Ker je zadnja stjt sklenila, da se vsaki se-> etri naznani pismenim potom, da se vrli oočuo zborovanje, in je veliko £!anic, ki spremene stanovanje pa ne počijo društvu, so proiene vse Članice, ki »o naslov spremenile, da naznanijo takoj tajnici novi naslov. Najkasneje io 4. decembra. Sestrski posdrav ROSE L. LRSTE, tajnica 0524 St. Clair ave. JAVNA ZAHVALA. Slavonic Immigrant Banka 430 West 23rd St. New York, N. Y. Dolžnost mi nalaga da ae Vam tem potom zahvalim na Vašem točnem in hitrem izvrševanjem v poslovanju denarja v ataro domovino. Prejel sem prejemna potrdila od brata Nikoel Sta-nekoviča in sina Milana in Petra. Vsi trije ao prijeli poalani jim denar, tako da sem popolnoma zadovoljen z Vašo posluibo. Kličem Živila Slavenska Na-seljeniška Banka in njeni upravniki. » L. Stanekovič 01S Elgin Place Denver Colo. ' RAZPRODAJA? Kje? Pri Joa. Gorniku v Collin-woodu. Namenil sem se, da opuatim trgovino a čevlji, radifieaar priredim veliko razprodajo vseh čevljev in ro-barjev ter vsega druzega blaga, ki Bl>ada v čevljarnico. 2200 parov čev-ev se mora prodati v desetih dneh, zatoraj rojaki, sedaj je čaa, da se pre-skrbite za zimo z dobrim obuvalom za moške. Občinstvu jet dobro znano, da kadar jaz naredim razprodajo, da je pri meni gvišno poceni blago. Na vsem blagu ao se cene jako znižale, posebno pa še na čevljih. Čevlji ae bodo prodajali od $1.79 do $10.98. Drugih cen ne bom tu navajal, ker bodo na letakih zaznamovane. Toraj rojaki, korajto in šnajt„ v torek 24. novembra, 1920 ob 9. uri zjutraj pa v trgovino. Se priporočam JOS. GORNIK, 072 E. 152nd St. '(135) ODDA SE ČEDNA SOBA za enega fanta. Vprašajte na 970 E. 60. St. _036) AKO STE NAMENJENI hišo kupiti pridite k nam. A. F LUCIČ Real Estate, 1174 Addiaon Rd. \ PRVA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI II . KAJ BOSTE POSLALI SVOJCEM V STARI KRAJ ZA Kolikor je mogoče posneti iz poročil iz sta^ luaja, sedaj m t^ 1 kanja: le draginja je velika. Najbolj boste toraj ostreči svo^m dragim, ie jim Za Božič pošljete DENAR. Toda k je lahko to storite najbolj TOCNOJARNObzNAJNEJM I m Nikjer drugje kakor pri slovenskii banki # % I The North American Banking & Savings Co. j V Knausovem poslopju, vogal pi. Clair & E. 62nd St I TOČNOST. Janez Joželj, iz Lipsenja pri Cerknici, piše svojemu sinu v Gevebnd: "Denar, J ki si mi ga poslal l.sept 1920, sem prejel 21. sept 1920. Dena^mf je bil izplačan v . Ljubljani točno in brez vsake sitnosti.9' Zveza, ki jo imamo s Podružnico Kreditnega Zavoda v Ljubljani nam omogoči točnost VARNOST. Na miljone Kron smo že poslali v stari kraj, pa se dosedaj še nj izgubil noben vinar.Zavsako pošiljatev garantiramo s svojim premoženjem, ki znaša preko mi-Ijon dolarjev. ^ I I NIZKE CENE. Rojaki, ki pri nas pošljejo denar v stari kraj vedo, da so naše cene najnižje Prepričajte se sami: vprašajte najprej drugod, potem pa pridite* nam in dokazali vam bono, da si zlasti pri večjih svotah prihranite fep denar, če z nami poslujete. j j« Naši uslužbenci so sami Slovenci, ki vam y domačem jeziku dajo vse podatke. j * t Naša balka je odprta za denarno pošiljatev vsak dan razven praznikov, med bant-m nimi urami od 9. dopoldne do 3. popoldne in ZVEČER OD 6. DO 8, URE* STRANSKI VftOD * NA EAST 62nd STREET, H # i j .. . f . - - t • ___________- . _____________________1 - ----rmi- I—--in n i ■ r«1 ■ ft "T ■ * r -il-i" ■■■' i—MitmiMiifc. 4a^okra ^iti'^nekonko' ptjma^n prakae pri parnem kotlu (steam boiler), in pripravljen deUti kar ari* na vrato. FRANKS DRY CLEANING Co. 1301 E. / 55th St. (135) STANOVANJE ti dve' dekleti te odda v najem. 1012 E. 64rti St. <13» 4ULLLi.lI LXiJ I 1 1 1111 i 111 hh BANKA, KI STE JO iELKLI IN WI- ČAKOVALI Brotherhood of Locomotive Bafftaeere Co-OperatiTe National Bai* Kjer vlečejo vložniki profile baSfce. Oddelek za čeke, Oddelek za hranitev. Popolne ugodnoati, oddelek za zeatijil- fia. Varnostne shrambe Mi poiiljamo in kupujemo tujezeaakl denar in potikamo denar m vae kraje Evrope. Pridite po nAavete. St. Clair & Ontario TTTTTTTTT7 T T IT ITTTT TTTT TTT 1 ........ 1" ' ■ ' t' NE POZABITE! , Kadar rabite dobro britev,, škarje, jermen ali re- iv žilne oprave, pridite v , mojo trgovino, ker jaz kot bivši brivec poznam dobro te predmete. Vae blago pri nas kupljeno, popravljeno ali bru- j seno, jamčimo. N ' ^ John Tomažič 670 E. 152nd St. Collinwood. -------------------- I IC I mu II81 UTfll^/ I m * El . SEBASTIAN I izdelovalec klobukov ,| MM Prej na Seneca St., nu-■di vsak klobuk v svoji ■trgovini po jako znižani • ■ceni Prvič v 41 letih p« ■Sebastian klobuki proda-' ■jajo po znižanih cenah. I $ 5 klobuki' .... $3.65 * I $ 6 klobuki .... $4.65 . $ 7 I | $ 8 klobuki .... $6.65 $10 klobuki ________$7.65 Sebastian The Hater 2061 E. 4th St. . čistimo ia popravljano Stari Sherrif St. med klobuke Proapect in Euclid. _____r____ " -NAZNANILO--1 Naznan|amo cenj. občinstvu, da smo povečali svojo delavnico ' ter amo v stanu izvrševati vaaka, tudi največja naročila, Jcl spldajo , 1 v nrtzMfko stroko, kakor: Oprava za trgovine, za piaarne, ter vaa no- ' I tranfa hišna dela, nova in stara, izdelujetrio vsakovrstno pohlltvo. Delo jo prvovrstno, cene zmerne. Se priporočamo trgovcem, hišnim posestnikom in drugim. FRANK PERME & SON CO. < ' 1133 NORWOOD ROAD} | S. S. Saxonia, 14.00> ton, odplo- v- O dccemhfi „ - o^oeccjnor* „ , Cena 2. reared .......$180.00 j nl $5.00 voj. davka, i Največji parnikb I DIREKTNO V HAMBURG I Cena 3. razreda, Cherbourg, via I Hamburg $129.20 in $5 voj. dav. I ^ Agent je v vaieim meetu ali ' okolici. , IZ HVALEŽNOSTI ker sem ozdravila od dolgoletnega glavobola in zaprtja, ko me je zdra vit slovenski zdravnik kirbpraktike Dr.AHhIvnik, 6408 ST. CLAIR AVE. ga resno priporočam I vsem Slovencem. JENNIE JAGER j 1x59 E. 6ist St