Pcsairerna-številka 10 vinarjev. Stev.247. tr LIHIM f petek. 27. okionra iste. Leto M == Velja po pošti: s Za celo leto naprej . . K 2B-— za en mesoo „ . . » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . ,, 2'— V opravi prejeman mesečne „ 1*80 s Sobotna izdaja: s za oelo leto......K 7 — la Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Enostolpna petiivreta (7г mm široka ln 3 ш m visoka ali n]e prostor) za enkrat . , . . po з) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri več ih naroctllli primaren popnst po docovoru. 1 Poslano: ■ Enostolpna p tltvrst i po 60 vin. Izbaja vsak dan Izv emšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Bedna letna priloga vozni red aur uredništvo je т Kopitarjevi nllo) Mev. 6.111. Rokopisi se ne VTačajo; neirankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega elelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi alioi it. 6. — Racan t oštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosu.-heic. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188. Vprašanje parlamenta in Hrvatsko- slovenski Ш. Dunaj. Velevažne konference parlamentarcev pri predsedniku poslanske zbornice dr. S y 1 v e s t r u so se udeležili trije člani Hrvatsko-slov. kluba: Dr. Korošec kot načelnik kluba; dr. Šusteršič kot načelnik S. L. S. in v i t. P o g a č n i k kot podpredsednik zbornice. — Dogovorno je prvi med Slovenci poprijel besedo dr. šusteršič in zahteval z vso odločnostjo, da se takoj skliče državni zbor. Izvajal je približno tole: V sedanjem času mora v vseh javnih vprašanjih odločevati interes države, državna potreba. Državna in ljudska potreba sta danes istovetni. Upam se trditi, je dejal govornik, da je poleg vojaške obrambe cesarstva najnujnejša državna potreba, da se takoj skliče državni zbor. Narodi, ki krvavijo in prenašajo s pa-trijotičnim duhom težo današnjega položaja, imajo pravico, govoriti po svojih poslancih na merodajnem mestu, t. j. v parlamentu. So važna vprašanja, ki se morajo obravnavati v državnem zboru. Najvažnejše, ki zadeva vsakega posameznega državljana, je aprov'zacija. — V tej točki je zlasti treba zavzeti jasno stališče glede razmerja napram Ogrski. Treba je marsikaj povedati o državni upravi. — V notranii in zunanji politiki je treba zavzeti stališče. Nobenega dvoma n!, da bo državni zbor, če se danes skliče, normalno deloval. Ni ga poslanca, ki bi si upal prevzeti odgovornost, da po svoiem ravnanju v današnjih razmerah razbiie ljudski zastop. — Ko se je. 1. 1914 zaključil državni zbor. je bil položaj ves drugačen kot je danes. Danes vpliva na vse narode države duh, ki vlada v strelskih jarkih, pred sovražnikom — in to je duh medsebojnega sporazuma, duh solidarnosti vseh narodov. Vsi narodi države hreoene danes do parlamentarnem življenju, ker ga bridko pogrešajo. — Prav je, da ljudstvo svoje mnenje in svoje pritožbe pove na ustavnem mestu, v državnem zboru. Ni pa v interesu države, da ljudstvo tega nikjer povedati ne more, če se zapre ljudstvu beseda — ko je vendar v dejanjih pokazalo, da je na strpni države. Ni v korist države, če, kakor zdaj, vso odgovornost nosi samo c. kr, vlada in vse sama dela, brez ustavne kontrole. Ljudstvo in vlada morata skupaj delovati v blagor države in ljudstva. — Kar se tiče garancij za uspešno delovanje državnega zbora, jc stvar vlade, da te garancije ustvari. Če ministrski predsednik iskreno h^če parlament, bo tudi pot do njega našsl in sredstva, da se zasi-gura mirno, plodonosno delovanje, kakršno zahteva ljudstvo in državna korist. — Treba imeti le nekoliko zaupanja do parlamenta! Govornik je odločno zoper mnenje gosposke zbornice, da naj se zaenkrat skliče samo delegacije in sicer one, ki so bile izvoljene 1. 1913. Govornik dokazuje ob roki postave, da je mandat 1. 1913. izvoljenih delegatov ugasnil in da dela jasni postavi silo, kdor trdi, da se da razlagati tudi tako, kakor bi bil ta mandat še vedno v veljavi. Sklicanje te delegacije bi moralo izzvati najodločnejši protest. Državni zbor mora takoj ko se snide izvoliti nove delegate. Niti najmanjšega dvoma ni, da bo državni zbor to tudi takoj storil. Nikdar, niti v časih najhujše ob-štrukcije ni zamudil državni zbor te svoje naloge. Vselej je delegacije točno izvolil. Delegacija pa sme zborovati le v zvezi z zborujočim državnim zborom. Samo tedaj ima pomen, samo v tem slučaju je živ faktor v ustavnem življenju. Prvo je državni zbor. Samo v njem vidi ljudstvo svoj zastop. Samo v državnem zboru se zamore veljavno sklepati o tistih nad vse perečih zadeval., ki danes žulijo ljudstvo. Sklicanje državnega zbora bo povzdignilo ugled naše države na celem svetu in bo pospešilo mir, ker bo stvarno de- lujoči parlament celemu svetu dokaz notranje moči naše države. Danes je obžalovanja vredno dejstvo, da je Avstrija edina država v celi Evropi, ki nima ljudskega zastopa. To škoduje našemu ugledu in vzbuja pri sovražnikih in nevtralcih napačno misel, da ni pri nas vse v redu. Temu treba na vsak način priti v okom. — Za to je samo eno sredstvo: Sklicanje državnega zbora! Govornik konča: Če se zbere naš državni zbor in stvarno dela, je to toliko vredno, kakor dobljena bitka. — Zato predlaga: Zbor se izreče za takojšnje sklicanje državnega zbora. — Za dr, Šusteršičem so govorili v istem smislu še poslanci Šmiral, D a s z y n -ski, dr. S t r a n s It y , dr. Hruban, P e r n e r s t o r f e r, dr. O f n e r, dr. J a-gerin Stangk. Na to je dr. Korošec podal v imenu Hrvatsko-slov. kluba sledečo izjavo: »Ko je moj somišljenik dr. Šusteršič o predmetu — sklicanju državnega zbora — že obširneje govoril in jaz niego-vim izvajanjem docela pritriujem, podajem v imenu Hrvatsko-slov. kluba samo kratko izjavo, da smatrpmo sklicanje državnega zbora in v posledici delegacij, ki se imajo nanovo voliti, kot notrebo in da tedaj nuino zahtevamo sklicanje državnega zbora. — Pri delovanju (v državnem zboru) se bodemo dali voditi po dveh načelih: Prvič, da ne sme iz delovanja parlamenta izvirati za državo nikakršna škoda za njen iiffled na zunaj in za njeno notranjo tvorno silo. Storili bomo vse, da ne bomo dali sovražnikom poguma za nadaljevanje voiske, temuč da se, kolikor ie od nas odvisno, prib'ižamo vroče zaželenemu miru. In drugo načelo bi bilo, da t>o svojem parlamentarnem delovanju olajšamo po možnosti narodom težo vojske.« Ko so govorili za sklicanje državnega zbora še pos'anci dr. T r y 1 o w s k i, dr. Hruban. dr. pl. P a n t z, S i m i o n o -vici in Faidutti, je, zaključujoč zborovanje, konštatiral predsednik dr, Svlve-ster, da so vse stranke v tem e^ine, da se naj skHče čim«reje državni zbor k ustavnemu delovanju, NemSK! državni ziior. Berlin, 2G. oktobra. (K. u.) Državni zbor je razpravljal o sklepu glavnega odbora, na podlagi katerega se ta pooblašča, da se vsestanc tu v svrho posvetovanj o zir i nji politiki in o vojni tudi za časa odgoderija zbornice. Glasovanje se vrši jutri. Berlin 27. oktobra. (K. u.) Poslovniški odsek nemškega državnega zbora je odklonil po temeljitem posvetu predlog socialno demokraške delovne skupnosti, ki je predlagala, naj se ustavi kazensko postopanje proti Liebkncehtu in njegov preiskovalni zapor, dokler bo trajalo zasedanje; za predlog so glasovali le 3 socialni demokrati in Poljaki. Berlin, 27. oktobra. (K. u.) Socialno-demokraška frakcija državnega zbora je, kakor poroča »Vonvarts«, s 57 proti 15 glasovom sklenila, cla bo glasovala za nove vojne kredite v višini 12.000 milijonov mark. Goriško, 27. oktobra 1916. Danes popoldne, ko se jc po dežju zjasnilo, je završal na Krasu i/, topovskih žrel zopet stari orkan, kakor smo ga bili vajeni v osmi laški ofenzivi. Posebno naši topovi živahno odgovarjajo. Šipo šklepečejo, vipavske hiše se tresejo, kraška skala pa klubuje vsem viharjem. Zdi se, da se pričenja z današnjim uvodnim peklenskim koncertom nova laška ofenziva. — Danes so v dežju I.ahi zopnt. streljali na Rihenberg. Na še kmečke hiše trni i o škodo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. oktobra .Uradno: Sovražnik je včeraj dopoldne živahno obstreljeval naše postojanke v Vipavski dolini in na Krasu; opoldne je njegov ogenj polagoma ponehaval. Sovražne poizvedovalne oddelke, ki so se bližali našim postajankam, smo prepodili 7 ročnimi granatami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laško uradno poročilo. Rim, 23. oktobra. Včeraj zmerno delovanje laškega topništva v okolici Plavi, ob srednji Soči, vzhodno Gorice in v odseku Doberdob na Krasu. Naše topništvo je razpršilo delavske skupine in preskrbovalne kolone na rogličnih odsekih bojne črte. Na obeh straneh poizvedovalno delovanje letalcev. V zračnem boju smo sestrelili sovražno letalo Albatros v Vipavski dolini. Na Krasu so ujeli naši oddelki pri sunkih proti sovražnimi črtami nekaj mož in so zaplenili orožje in strelivo. Novi boji na Goriškem. Po kratkem presledku se zdi, da so v četrtek popoldne pričeli Lahi z uvodom v novo bitko. Preje so grmeli že par dni topovi in metalci min na posameznih mestih. Sedaj pa se je razvila kanonada na celi črti v kraškem in vipavskem odseku. Naši topovi krepko govore svojo pesem. Italijani so se zopet dobro založili s strelivom in novimi svežimi rezervami, in stavijo v svojo novo ofenzivo velike upe. Bo-roevičevo armado bodo našli pripravljeno. Kaj pravi Luzzati? Lugano, 25. oktobra .Znani italijanski finančnik Luzzati, katerega dol-žijo Lahi, da je nevtralist, se opravičuje v »Corriere della Sera« v posebnem članku, kjer pravi, da se bodo uporabile za kritje dolgov entente finance Avstrije in Nemčije. Izgon italijanskih dezerterjev iz Francije. Oenf. »Agentur Radio« javlja: Notranji ministre Maloy je izdal zelo oj-stre predpise, ki otežujejo italijanskint vojaškim beguncem stanovati v Franciji, če so rojeni med 1. 1875 in 1897. V Italiji vozi 2C08 vlakov manj. V zimskem voznem redu v Italiji je radi premoga izostalo 2000 železniških vlakov. Novo laško posojilo. Dunaj, 25. oktobra. V finančnih krogih so mncn'a, da se razpiše v najkrajšem času novo itaiijanso vojno posojilo in sicer četrto od začeta vojne. Dolga posvetovanja, ki so se vršila te dni med zakladnim ministrom Carcano in glavnim ravnateljem Banca d' Italia Stinngherjem dajo sklepati, da se je že šlo pri teh posvetovanjih za pogoje in čas posojila. Nemci Madžar, Bo gari in ML Znani Naumann je napisal novo knjigo: »Bolgari in Srednja Evropa«. Balkan gre sicer v prvi vrsti v interesno sfero Avstroogrske, toda Bolgarija bodi most za nemško trgovsko politiko clo Bagdada. Iz ogrskega časopisja izvemo po izjavah sofijskih osebnosti, da se Nemčija v Bolgariji pridno giblje, cla pa se monarhija premalo pokaže. Zveza nemških mest in mestec, 800 po številu, ki štejejo nad 5 milijonov prebivalcev, priredi prihodnje leto potovanje na Bolgarsko. Okoli 200 udeležnikov misli iti prihodnje leto, če ne bo miru, pa šele 1. 1918 preko Dunaja po Donavi v Budimpešto, Belgrad, Sofijo in Carigrad. Vrniti se mislijo preko Aton, Krfa in Trsta, Potovanje bo vodil lipski orientalski klub. Gre se za tesnejše trgovsko zbližanje med temi državami. Po naročilu madžarskega grofa Ap-ропуја potuje po Bolgariji in Turčiji prof. Vambery. V Carigradu so na njegov predlog sklenili ustanoviti po vzorcu berlinskega, dunajskega in budim-peštanskega društva takozvano orožno bratstvo, ki ima kulturno-polit.ične namene. Prof. Vambery se je mudil tudi v Sofiji, kjer je z dovoljenjem bolgarske vlade na skupni seji vseh bolgarskih društev razlacal svoje ideie iu na- črte. Bolgarska društva so izvolila odbor treh članov, ki bo vodil nadaljna de" le za zblažanje med krvno sorodnima narodoma. OdlOVODlO. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno de* koracijo so dobili: nadporočnik 59. visokogorske stotnije dr. jur. Maks Podpečnik, poročnik 87. pp, Oton Slana, stotnik 7. trd. top. p. Ferdinand Janel, poročnik 87. pp. Valter Herzog in poročnik 7. lov. bat, Rafael Zorzi. — NajviJje pohvalno priznanj« so dobili: podpolkovnik generalnega štaba Milan vitez Bleiwcis Trstcniški, poveljnik nekega težkega polj. havb. p„ nadporočnik 14 fap. bat, Albin Mlakar, nadporočnik 87. pp, Franc Mastnak, nadporočnik 27. črnovoj. pp. Martin Blodnik in poročnik 17. pp. Alojzij Lušin. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster 3. tren. div. Ivan Grobelnik, raC. podčastnik 87. pp. Josip Gregorc, rač. podčastnik 87. pp. Anton Petrovič, rač. podčastnik 97. pp. Anton Batič, rač. podčastnik 7. polj. havb. p. Josip Novak in tit. narednik 97. pp. Rafael Ipavec. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: topničarj! Zeichner Franc, Dermastja Ivan. Ertl Julij, Dobra-vec Franc, Štokelj Franc, Fon Ivan in Kralj Franc, vseh sedem pri 3. gor. top. p. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster 3. trenske div. Volčanšek Ivan. Trammer Franc in Mlakar Rudolf, rač. podčastnik 27. pp. Ramoru Leopold, rač. podčastnik Verhnak Karel in narednik Klenovšek Josip, oba pri 87. pp„ nadlovcc 7. lov, bat. Derrošek Ivan in tit. narednik 17. pp. Lubas Maks. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetine so dobili: četovodja 87. pp. Mastnak Ivan, četovodja Rachoy Rudolf in Seidler Zdenko, oba pri 7. lov. bat. is sanit. vojak 47. pp. Leitgeb Martin. Uspeli ledna ШШ Krila. Nad 6 milijonov kron doneskov. Računi o doneskih, ki so se nabirali v Avstriji v tednu vRdcčega križa« {od 21. aorila do 7. maja 1916.), so sedaj končani in izkazujeio skupno vsoto 6 089 781 kron. To so večinoma majhni prispevki prebivalstva in je to največja vsota, ki se je kdaj nabrala tem potom v dobrodelne namene. V njej se zrcali vsa požrtvovalnost širok;h ljudskih slojev. Dve tretjini navedene vsote so dobila deželna in pomočna društva »Rdečega križa« v okreoitev njihovih zakladov, iz katerih vzdržujejo bolni^n'ce v zaledju, eno tretiino so pa nakazali deželnim vojnopo-močnim uradom v svrhe mladinskega skrbstva. Dunajsko zvezno vodstvo rRde-čega križa« ni ničesar dob'lo. ker je njemu noverjena skrb za armpdo na boiišču. K delnemu znesku 2,029.927 K za mladinsko skrbstvo je dodal vojnonomočni urad v no-tran;cm m:nistrstvu še 800.000 K \i svojih sredstev. Tolika vsota mladinskemu skrbstvu pač še ri^dar ni bila na razpolago, ter ie uppti. da bodo s tem denarjem omogočene akcije trajno koristile varstvu za-Duščene mladine. Nižja Avstrija Iz Dunajem) . 646.323 K Zgornja Avstrija.....4^2.597 „ SoLnograško ...... 56.597 „ Tirolsko in Predarlsko . . . 221.337 „ štajersko ....... 329.260 „ Koroško........ 182.404 „ Kranjsko........226,986 „ Primorsko....... 166.269 „ Dalmacija.......104.813 „ Češko......... 1,431.174 „ Moravsko....... 917.562 „ Šlezko ........ 293.683 „ Galicija........ 1,024.352 „ Bukovina....... 46.192 „ Naša Kranjska zavzema v tem izkazu častno mesto. loMiisjifl-rnska armafia v Оз- lita AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. oktobra. Uradno: Bojna črta generala lionje« niče nadvojvoda Karla. Severno od Campolunga smo odbili rumunske protisunke. Južno otl prelaza Predeni naše lionverine čete uspešno nanredujejo. V Gorovju Berecz so izčistili Bavarci mejno pobočje- V dolinah Uz in Patros (Trotusu )dolini so vrgle avstrijske sile «e vež mestih že na rumunskih tleh vojskujočega se sovražnika. V kolu treh cležela, na višinah potoka Neagra smo odbili ruske napade. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Severno od Zaiurcev so se zrušili napadajoči ruski bataljoni pred nemškimi ovirami. Namestnik načelnika generalneg4 štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. oktobra. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Severno od jezera Miaziol so Rusi brez uspeha izpuščali plin. Z istimi sredstvi so pripravljali južnovzhodno od Gorodiščov napad, ki se je z velikimi mi izgubami za nje izjalovil .V odseku Zubilno-Saturči, zahodno cd Lučka so izvedli zvečer ruski bataljoni sunek brez topovske priprave. V našem takoj pričetem zapiralnem ognju so sa zrušili naskakovalnt valovi. Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Med Zlato Bistrico in vzhodnimi robovi gorovja Kelemen smo odbili sovražne napade. Na erdeljski vzhodni bojni črti so vrgle rumunskega sovražnika avstrijske čete v dolini Troiusoi, bavarske pa na višinah južno od Par Oituc. Na cestah »a Sinaji in na Cam-polungu smo z napadom pridobivali na prostoru. Bojna črta maršala Mačke n- s e n a. Operacije v Dobrudži napredujejo. Kolik pomen pripisujejo Rumuni svojemu porazu, dokazuje okolnost, ker so razstrelili veliki most čez Donavo pri Črnivodi. N ši zrakoplovi so uspešno metali bombe ponoči na 25. cktobra pri Frete-sti (zahodno od Črnevode). Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 26. oktobra. Uradno: Ob obrežju Črnega morja mir. Na celi dobruški bojni črti se sovražnik v največjem neredu umika proti črti Tulca—Bra la —Harsova. Zasledovanje se nadaljuje. Dne 25. t. m. smo ujeli 15 častnikov in 771 mež ter zaplenili 15 strojnih pušk. Ob donavski črti nobenih važnih dogodkov. Rusko uradno poročilo. 23. oktobra. Severno od trga Vidzi južno od jezera Drisvjati se je izkrcalo sovražno letalo v našem taboru. Poizkusi sovražnika prekoračiti Bol-durko, pritok Stira, severno od mesta Brodi, je odbil naš ogenj. Pri Narajovki pri Svistelniki-Skomorohi je boj oslabil. Z ostalih bojnih črt se nič važnega ne poroča. Podrobnosti iz bojev v Dobrudži. Berlin, 27. oktobra. (K. u.) Wolff javlja iz velikega glavnega stana o bojih v Dobrudži od 19- do 23. oktobra: Zmagovito prodiranje zveznih nemško-bolgarskih sil se je koncem septembra ustavilo pred zelo močno sovražno glavno postojanko Topraisar-Cobadin-Rašova. Radi posebnosti bojišča se je potrebovalo veliko časa, predno se je iz nova razvrstilo topništvo in predno зо uvedli dovoz potrebščin. Sovražna glavna postojanka na črti Topraisar-Čobadin-Rašova, ki je bila naslonjena na vzhodu ob Tuept Gul, na zahodu pa ob Donavo, je bil že v miru ojačen z vsemi tehničnimi sredstvi. Topraisar in Čobadin sta bila kakor trdnjavi zgrajeni in oboroženi s težkim topništvom. V središču so stali Rusi, na obeh krilih Rumuni. Naše čete so držale splošno črto Tatlageacu-Amuzacer-Ca-vaclar-Enigea, zahodno Brin Bacu. Dno 12. oktobra zjutraj se je pričelo ustre-ljavati topništvo. Učinek je pospeševal dober razgled. Po dveurnem topovskem ognju je bil vržen sovražnik na desnem krilu po trdovratnem boju iz svojih prvih postojank. Zvečer prvega dne boja smo dosegli sledečo črto: višine 32-70-74; južnozahodno od Tuzle, višine južno od Muratunu-Bulus, južno od Topraisarja; bolj zahodno od tam je bil sovražnik zadržan z napadi; iztrgali smo mu več opirališč. Dne 20. okt. se je nadaljeval boj, ki je postal posebno ljut pri Topraisarju. Okolica južno od Tuzle je očiščena sovražnika. Tuzlo so zasedli naši brez boja. Zvečer se je dosegla črta južno od Topraisar-Osmancea-Cocea Juc, severno Cocar-erea-Patulus-Ghiol-Bascu. Plen prvih dveh dni je znašal 3300 ujetnikov, med njimi nad 3000 Rusov; 16 strojnih pušk in 1 metalec min. Na račun Turkov je odpadlo nad 1500 Rusov. Dne 21. oktobra se je osredotočil boj za ključa postojanke To- praisar in Čobadina. Nasproti našemu osredotočenemu ognju topov in napadom pehote na postojanke južno od 'Го-praisara je odnehal sovražnik okolu opoldneva. Maršal pl. Mackensen jo opazoval s svojim štabom s Tasli Ju-ka, višina 90, kako so se umikale sovražne množice, ki so pod učinkujočim ognjem našega topništva na mnogih mestih divje bežale. Pri Topraisarju in pri Cobadinu je poneha val glavni odpor sovražnika. Zvečer so že videle naše četo na črti Cherghuil-Mulziovi, severno Topraisar-Čobadin-Sabata Ba-ja. Zasledovanje smo nemudoma nadaljevali, topove smo takoj prepeljali v nove postojanke. Sedem ruskih vojnih ladij, ki so poizkušale 23. t. m. z morja med Kon-štanco in Tuzlo učinkovati na naše desno krilo, ni doseglo nobenih uspehov, ker so se morale prisiljene po naših ukrepih držati zelo daleč od obali. Sovražniku ni preostalo nič časa, da bi bil mogel braniti Konštanco, če se je hotel rešiti. Ena bolgarska konjeniška divizija, ojačena z nemško in z bolgarsko pehoto, je zasedla Konštanco. Še isti večer je doseglo desno krilo Izlam Tepe-Alazap. Dne 23. oktobra smo še morali zrušiti ljut odpor sovražnika pri MedSidi-je, ki smo ga vzeli zvečer s trdovratnim bojem. Sveže ruske sile so takoj, ko so prišle, posegle v boj in smo jih premagali. Naša zahodna skupina je zasedla višine severnovzhodnoo od Rašove-Jo-rinez-Hozu Juk. Naši letalci so se zelo odlikovali, ko so poizvedovali. Letalna skupina je posegla večkrat uspešno v boj, metala je bombe in streljala s strojnimi puškami na Konštanco, kjer ie zmedla umikajoče se krdela čet, in kolodvor in most pri Črni vodi, kjer je večkrat motila promet. Plen se je povišal do 23. oktobra na 75 častnikov, med njimi 2 polkovnika, na nad 6600 ujetnikov, na 12 topov, 52 strojnih pušk, 3 metalce min, 1 rusko zastavo, nad 200 voz, lokomotiv in veliko drugega blaga. V Konštanci je zgorel en petrolejski zbiralnik. V mesto so vkorakale kot posadka tudi nemške čete. Hiter uspeh se je dosegel pred vsem, ker so se uvrstili presenetljivo nemški težki topovi in ker so napadle nemške čete iz Topraisarja, dalje "z neprestanim pritiskom in zasledovanjem. Vrhovni poveljnik in njegov načelnik generalnega štaba sta se mudila trajno na bojišču. Priprave za oie&zivo. Milan, 26. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Bukarešta, da se tudi na celi sedmograški boini črti kažejo prinra-ve za splošno ofenzivo osrednjih velesil. »Dum Romae consulitur, Constantia ex-pugnatur,« »PodoIo d' Italia« prinaša posebno oster članek pod napisom »Dum Pnmae consulitur, Constantia expugnatur«. (Medtem, ko se v Rimu posvetujejo, je Kon-štanca zavzeta) in v niem italijansko in sploh ententino vojno vodstvo radi nesposobnosti in počasnosti tako napada, da je bil večji del članka zaplenjen. 25.000 kar rumunskega ozemlja zasedenega. Švicarski listi poročajo da so zavezniške čete doslej zasedle 25.000 km' rumunskega ozemlja. Beg iz Bukarešta. »Lokalanzeiger« javlja: *Novo Vreme« poroča, da so poslaniki v Bukareštu že vse pripravili za svoj odhod. Nujen francoski ministrski svet. Progres« poroča, da je zboroval nujni ministrski svet glede na balkanske dogodke. Posvetovanje v Boulogne. Iz Pariza poročajo preko Berna 25. t. m.: Presežni del posvetovanj angleških in francoskih vojaških in vladnih zastopnikov v Boulogne je hi! posvečen položaju na. Balkanu in vzrokom, vsled katerih je rumunska armada pooolno-ла odpovedala. Rumunski porazi so rodrli celi vojni na-črt entente, ker je bila v njem rumunski armadi odmerjena ze'o važna vJ^ga. Angleški vojaški zastopniki so se v Eoulogne menda zavzemali za to. raj bi se ta na M ne opustil, marveč naj bi Rusija omogočila njegovo izvršitev s tem, da bi dala na razpolago močne sile. Ni znano, če so v tem oziru snreieli kak sklep. Z Rusijo se pogajajo dalje. XXX Rusi o boHh v Karpatih. Kodanj, 26. oktobra. Vojni dopisnik moskovskega lista »Ruskoe Slovo« pl-i še o bojih v gozdnih Karpatih: Ruske : čete se v zadnjem času bojujejo pod najtežavnejšimi pogoji. V Karpatih so se že pričeli sneženi meteži, opaža se pomanjkanje bivališč, nota so tako sla- ba, da je dovoz nemogoč in pri tem pa razpolaga sovražnik s tisoči topov, katere naši vojaki zaman skušajo napadati. Kako ravnajo Rusi z metropolitom grofom Sceptyokim? Kakor poroča ukrajinski organ «Di-lo«, je poslal pravoslavni nadškof vla-dimirske nadškofije Aleksij na sveti sinod poročilo, na podlagi katerega je grško-katoliški lvovski metropolit nadškof grof Andrej Sceptycki v smislu sklepa svetega sinoda že prepeljan v Spasso Eupliymier samostan v Suzda-lu (centralna Azija) in postavljen pod posebno nadzorstvo predstojnika samostana protojereja Pavla. Metropolit, ki je bil ponoči ekskortiran iz Kurska v Suzdal, se ne sme brez prijorjevega dovoljenja ganiti iz samostana. »Ruskoje Slovo« razpravlja o tem slučaju, ko je zaprt grof Sceptycki v zaporu, namenjen za verske zločince in pravoslavne duhovnike, in povdarja, da bi se moralo ravnati z grofom Scepty-ckim na vsak način kot s političnim vojnim ujetnikom. Zato je nerazumljivo, kako pride avstrijski državni podanik in katolik pod jurisdikcijo svetega sinoda. Reforma samouprave občin na Ruskem. Iz Petrograda poročajo dne 25. t. m.: Notranji minister Protopopov je izdelal za zasedanje dume načrt zakona, na podlagi katerega se preuredi samouprava občin na Ruskem in sicer v sledečem smislu: razširjenje pravic in pristojnosti občinske uprave, razširjenje volilne pravice, udeležba žensk pri volitvah. V BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 26 .oktobra. Uradno: Položaj je neizpremenjen. Jažno od jezera Preska spopadi s slabotnimi enotami. S cele bojne črte med jezerom Prespa do Erjcjskega morja ni nič važnega poročati razven slabotnega artilerijskega ognja. Ob obali Едејзкеда morja mir. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26 .oktobra- Veliki glavni stan: Bolgarska konjenica je zadelo јш> no od jezera Prespa na sovražna oddelke. Fri Krapi (ob Črni) severno od Gru-ništa smo odbili sunka Srbov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. Pariz, 24. oktobra. Z bojne črte ob Strumi ni nobenih poročil. Narasla reka ovira vsfko premikanje čet. Pri Dojranskem jezeru veliko delovanje obeh artiljerij. Angleži so v odseku Matsukovo vzeli sovražne jarke in ugrabili 20 ujetnikov, samo Nemce. Ob ovinku Črne so Bolgari vrovič napadli, pa sc je njih napad izjalovil v srbskem artilerijskem ognju. Nato so napadli Srbi ln vzeli več jarkov v globini 800 metrov, pri čemer so zadali sovražniku krvave izgube. 50 ujetnikov je ostalo v njih rokah. Na našem levem krilu ovira vreme bojevanje. Sarrailova ofenziva. Ženeva, 25. oktobra, »Mrtin* poroča iz Soluna: Velika Sarrailova ofenziva se je pričela pred dvema dnevoma. Sarrail in srbski prestolonaslednik poveljujeta. Sovražne postojanke, ki bi jih bilo treba osvojiti, so se izkazale kot premočno utrjene. Srbska ministrstva v Srbiji. Dunaj. »Sudslavische Korr.« poroča: Švicarska brzojavna posredovalnica poroča iz Soluna, da pričakujejo tam dohod srbskega vojnega ministrstva, ki je prišel te dni s Krfa v Atene. Srbsko vojno in notranje ministrstvo bosta poslovali na srbskih tleh. Francila ne Ho več easlopilo mil Grli. »Matin« objavlja članek, ki je povzročil veliko pozornost. Med drugim izvaja: Na Grškem smo brez vsake s'abosti po polnoma v celem obsegu izvedli naloge, ki smo jih naložili našim zaveznikom. V tistem trenutku, ko smo svojo nalogo izvedli, da n;smo več v skrbeh za naše čete, se moramo ozirati pri vsakem nadaljnem pod-vzetem koraku na čustva knezov naših zaveznikov in na javno mnenje njih držav. DemcH!izaci?a grške armade. :/fimes« javljajo )% Aten: Demcbilira-ciia letnikov 1913 in 1914 se mora še urediti, kakor tudi povratek iz Tesalijc. Zavezniki se strinjajo z grško vlado, ki sodi,-da zadošča, če se znižajo čete na mirovno stanje in Ha ni potrebno odstraivti čet iz Tesaliie. Zavezniki so ustanovili postajo na grški obali nroti morebitnim napadom podmorskih čolnov. Sporazum proti Venizelosu. Lyonsko časonisje javlja: Anglija je prepovedala za^nii trenutek Venizelosu poslati ultimat Bolgariji, ker revoluciiska vlada dozdaj uradno ni priznana. »Eclair« nasoroti temu izjavlja: Venizelos sc z mnogimi svojimi pristaši ne strinja giede na njih skrbi o Mackensenovem prodiranju. Vojaški krogi sporazuma pravijo, da bi nastop smešne armade Vepizelistov Sarrailu več škodoval kakor koristil. Postranska vlada v Solunu je tragikomedija. Francozi vzeli oirio Dokuml NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega. Naše topovstvo je učinkujoče obstre-jevalo sovražne jarke, baterije in naprave na obeh straneh Somme. Na severnem bregu Je obstreljeval sovražnik naše postojanke z močn m ognjem, ki je uvedel de'ne sunke Angležev severno od Courcelette, e Sars, Gueudecourt in Les Boeuls. Nosen napad se ni posrečil; sovražnik je imel e nove žrtve. Bojoa črta nemškega cesar« j e v 1 č a. Predvčerajšnji francoski napad severno vzhodno od Verduna Je pospeševan po meglenem vremenu prodrl čez sestreljene jarke do utrdbe in vasi Douaumont. Posadka je izpraznila gorečo utrdbo. Posrečilo se ni več, da bi b54 pred sovražnikom zopet zased!' utrdbo. Naše čete šo večinoma 5e!e na izrecno povelje in nerade zasedle severno od tam ležeče pripravljene postojanke, V njih so potem včeraj odbile vse daljno francoske napade. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. Pariz, 24. oktobra. Ob U. zvečer: Po temeljiti artiljerijski pripravi smo danes opoldne napadh na desnem bregu !V\oze sovražno črto v Širini 7 kilometrov in jo povsod predrli. Vas in fort Douaumont sta v naši posesti. Na levem krilu »o se naš? čete, prodirajoč čez utrdbo Thiaumont, polastil'' kamnoloma Haudremont in se ustalile ob cesti, ki vodi iz Brasa v Douaumont. Na desnem krilu gre naša črta od forta severno od gozda Caillette ob gozdnem robu zahodno od vasi Vaux, vzhodno od sela Foui-um, nato dalje severno n d gozda Chenci in baterije Damloup. Število ujetnikov znaša doslej nad 3500. Zaplenili smo vojni materijal, katerega množine šo nismo dognali. Mesto Angers brez premoga m brez plina. Bern, 25. oktobra. (K .u.) »Petit Parisien« poroča, da je mesto Angers radi transportne krize brez premoga in brez plina. Podobno se poroča iz severne Francije. Celo tvornicam ne dovaža-jo dovolj blaga. Velika nesreča v zraku. Bern, 25. oktobra- (K. u.) »Petit Journal« javlja iz Toursa: V zraku sta trčili dve letali; 3 osebe so mrtve. Francoska mornariška liga. Millerand je bil izvoljen predsednikom francoske mornariške lige. Angleški letalci proti lastnemu vojnemu vodstvu. Berlin, 26. oktobra. (Kor. ur.) Wolffo« vemu uradu pišejo iz velikega glavnega stana: Angleški letalski poročnik Jack Tullis je 6. oktobra 1916 izpovedal lo - le: Mi angleški letalci sme ogorčeni nad žrtvovanjem letalcev v sommski bitki in usiljeno nam uporabo eksplozivnih izstrelkov. Naši voditelji so nas pošiljali brez ozira na življenje in imetje reševat naloge, ki nikakor niso smotrene in važne in povzročajo le gotovo izgubo mnogoštevilnih letal. To je tudi vzrok, da so naše izgube tekom somm-ske bitke narasle v neizmernost. Angleška letala so to poletje uporabljala eksplozivne izstrelke. V teh eksplozivnih izstrelkih je bila napravljena majhna luknjica in v notranjosti izstrelka je bilo nekoliko gorljive tekočine. Ob udaru se je izstrelek užgal in moral eksplodirati. Ta eksplozivni izstrelek se imenuje Bucking Tracer. Ako je tak izstrelek zadel človeka, je napravil strašne rane. Uporaba teh izstrelkov nam je bila naložena zato, da bi napravili več škode med sovražnimi letali. Ako je tak izstrelek zadel v shrambo goriva na kakem letalu, se je moralo gorivo užgati in eksplozija je bila gotova posledica. Angleški letalci nikakor niso soglašali z uporabo te municije in so opetovano protestirali, ker je to popolnoma nasprotovalo našemu čuvstvovanju in tovariškim čuv3tvom, ki jih gojimo pri nas tudi nasproti sovražnim leta'cem. Bilo je predpisano, da je more'a biti vsaka tretja kroglja 'Г. Municijski pas in boben so v tem oziru pregledavali. Minister za pokojnine. London, 24. oktobra. (Kor. ur.) »Times« poročajo, da je bil Henderson imenovan za ministra za pokojnine. No morili. Dva parnika potopljena . London, 25. oktobra .(K. u.) »Lloyd?« javlja iz Plymouta: Norveški parnik »Ana Gurine« (1147 ton) je bil potopljen« Posadko so rešili. Najnovejše o poraza Romom Romansko uradno poročilo. Bukarešt, 24. oktobra. Severno in severno zahodno bojišče: Pri Tolgesu, Bicazula in v dolini Trot. no je položaj neizpremenjen. V dolini Uzul smo vrgli sovražnika zahodno od Caliriere Uzul (?); boj se ljuto nadaljuje. Pri Oituzu smo napadli celo fronto, ujeli 10 častnikov, 302 moža in zaplenili 10 strojnic. Pri Predealu je sovražnik trikrat napadel; boj traja dalje. Pri Oršovi smo odbili sovražni napad. Južno bojišče. Ob Donavi obojestransko delovanje. Dobrudža. Napadi sovražnika trajajo dalje. Naše levo krilo je bilo prisiljeno, da se je umaknilo proti Cara-muratu. Konštanco je zasedel sovražnik. ReSitev Rumunije. Budimpešta, 26. oktobra. Prepustitev Vlahije so sklenili Rumuni na kronskem svetu v Jassviu na predlog francoskega generala Berthelota, češ da drugače ni mogoče preprečiti združitve armad Falkenhayna in Mackensena. 145 000 internircmcev v Rumuniji. Berlin, 27. oktobra. Rumunska vlada fe dozdaj internirala 145.000 državljanov osrednjih velesil. Pomen zrnate v Dobrudži. Soiija, 26. oktobra. O bojih v Dobrudži se ooroča: Važno ni samo ozemlje, ki je osvojeno, marveč predvsem je važen uspeh s poljedelskega stališča. Ves desni breg Dorave je v naši oosesti. Tako sovražnik nikjer ne more čez Donavo. Važno je pa tudi dejstvo, da je to ozemlje zelo bogato na žitu. Razna porod a. Koncentracija nemških strank. Odbor nemške kršč. soc. stranke ie imel pod predsedstvom načelnika stranke deželnega maršpla princa Liechtensteina dne 25. t. m. ee?o. kjer se je posvetoval tudi o skupnem delu nemške kršč. socijal-ne stranke z drugimi nemškimi strark?«n o narodnih in gospodarskih vorašaniih. Na povabilo »nemške nacijonalne zveze« je bil izvolien skupen odbor, v katerega odpošlje-^ nemška naci'ona'na zveza, kršč. soc. državno-zborniški klub in dunajski kršč. soc. strankih odbor v mestnem svetu vsaki po 5 članov, V ta odbor odoošlje kršč. soc. strankino vodstvo dr. ol. F u c h-sa, dr. Gerkmanna, dežel glavarja Hauser'a, predsednika Schraffla in dež. odbornika S točk ler j a. Skupno zborovanje združenih remšVh strank se vrši 9. novembra v dunajski mestni hiši. Odćodenje operacij ori Somme. Baselj, 27. oktobra. Angleški listi poročajo, da se bo odgodila ofenziva pri Somme. Nemški kancler v velikem glavnem stanu. Berlin, 27. oktobra. (Kor. ur.} Beth-mann-Hollweg se je podal v veliki glavni stan. Londonski Rotschild na Dunaju. Kakor poroča »Fremdenblatt«, je dospel na Dunaj lord E. Rotschild iz Londona. Dr, Friderik Adler prepeb'an v zapore deželnega sodišča. Dunaj, 26. oktobra. (Kor. u.) Morilec ministrskega predsednika grofa Sturgkha dr. Fr. Adler je bil danes popoldne brez vzbujanja pozornosti in brez vsakega pripetljaja preoeljan iz policijskih zaporov v zapore deželnega sodišča. Ob 5. uri sta pre"eliala dva policijska agenta in en uradnik varnostne pisarne dr. Adlerja, ki je bil danes že do 2. ure zaslišan, v prostore deželnega sodišča. Morilec je ohranil na zunaj mir in samozavest, toda zdelo se je, da je danes bolj deprimiran kakor preje. Po izvršitvi običajnih formaWsti je bil dr. Adler oreoeljan v svojo celico. Ne pred policijskimi zapori, ne ored deželnim sodiščem se niso zbirali ljudje. 235.000 Kanadcev v evropski vojski. London, 27. oktobra. (Kor. ur.l Kanadski ministrski predsednik je izjavil, da so poslali v Evropo 235.000 kanadskih vojakov. Volitve predsednika Združenih držav, London, 27. oktobra. (K. u.) »Times« poročajo iz Chicaga 25. t. m., da stoje stave za volitev predsednika za oba predsednika enako. Dnevne novice. -f Odlikovanje. Predsednik Kat. tisk. društva v Ljubljani prelat Andrej K a 1 a n je odlikovan s častniškim križem Fran Jožefovega reda z vojno dekoracijo. — To odlikovanje nas veseli, ker je ž njim z najvišjega mesta priznano in pohvaljeno ne-.umorno, požrtvovalno patrijotično delova- nje, Kat. tisk. druStva, čegar mnogoletni predsednik je prelat K a 1 a n , ki s krepko roko vodi društvo v smislu pravil v versko-narodnem in avstrijsko-patriotič-nem duhu. -f Nadvojvoda Evgen pri cesarju. Cesar je sprejel v enourni avdijenci višjega poveljnika jugozapadnega bojišča generalnega polkovnika nadvojvodo E v g e n a, -j- Sožalje po f groiu Stiirgkhu je izrazil v imenu Slov.-hrvatskega kluba klubov načelnik dr. Anton Korošec. -f Zadušnca za groiora Stiirgkhom. Dunaj, 26. oktobra, (Kor. ur.) Danes dopoldne se je služila v dvorni žuoni cerkvi sv. Mihaela zadušnica po ranjkem ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu ob zelo obilni udeležbi. Sedmina po pokojnem g. vojnem ku-ratu A. GnHovcu bo v ponedeljek 30. t. m. v župni cerkvi v Postojni. S c. kr. ljubljanskega učiteljišča. Na lastno prošnjo je stopil v stalni pokoj ravnatelj na c. kr. učiteljišču v Ljubliani, vladni svetnik A n t o n Č r n i v e c. Ob tej priliki mu je naučno ministrstvo potom c. kr, deželnega šolskega sveta izreklo zahvalo in priznanje za dolgoletno izvrstno službovanje. — Iz srednješolske službe. V 8. či-novni razred so s 1. oktobrom 1916 pomaknjeni: Ivan Grafenauer, Julij' Nardin in dr. V. Š a r a b o n na c. kr. I. drž. gimn. v Ljubljani; dr. Simon D o 1 a r na c. kr. drž. gimn. v Kranjo in Jožef M a z i na c. kr. drž. višji realki v Ljcbljani. — Ukaz c. kr. deželnega predsednika v vojvodini Kranjski z dne 25. oktobra t. L, o pošiljanju jajc z vozovi. § 1. Pošiljati oziroma orevažati jajca v namembne postaje zunaj Kranjske na vozovih se sme le tedaj, ako se doprinese, oziroma izposluje od političnega okrajnega oblastva kraja odpoši-ljatve izdano orevozno potrdilo. § 2. Prestopke tega ukaza kaznujejo oolitična okr. oblastva z denarjem do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. § 3. Ta ukaz dobi moč na dan razglasitve. — C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r. — Poštno znemke. Da se omogoči popolna poraba pisemskih znamk po 1 in 2 vin. dosed?nfe izdaje, ki n'so več potrebne po veljavnih pristojbinskih postavkah, 6e ooretmjo pisemske znamke po 1 vinar z rdečim nat'skom »porto« in pisemske znamke oo 2 vinarja z črnim natiskom »15 porto 15« in se unorrbljajo kot poštninske znamke no 1 in 15 vin. —• Iz Breznice. Dne 22. t. m. je umrla občespoštovana ga. Doroteja Zupan v visoki starosti 90 let. Bila je žena po vsej Gorenjski znanega lesotržca in posestnika g. Tomaža Zupan. Pred osmimi leti sta obhajala v krogu svojih sinov in hčera, vnukov in vnukini biserno poroko; čez dve leti bi železno. Toda Bog jo je poklical preie po zasluženo plačilo. Blag ji spomin! — Padel je na ruskem bo'išču enoletni prostovoljec četovodja učitelj Fran Von-Čina. — Odlikovanje. Za 251etno zvesto službovanje na polju gasilstva sta odlikovana Janez Dimec, rednik, in A. Omerza, načelnik, oba ori prostovoljnem gasilnem društvu v Krškem. — Požar. V Savcih pri Ptuju je po-sestnici Ani Potočnik ogenj uničil vsa gospodarska poslopja s senom in s'pmo vred. Zgore'o je tudi 7 prešičev in 30 kokošij". Govedo, obstojpče iz štirih glav, je bilo tako opečeno, da so je morali drugi dan zaklati. Poto'nik ima Škode 5000 K, zavarovana na le za 640 K. Iz 1'udsknSoIske službe. Za sun'enti-nje so nastavljene: Abs. učit. kand. Silva Balanč na enorazrednici v Erzelju; abs. učit. kand. Josinin* Gradi?ar na enoraz-redn'ci v Planini; abs. učit. kand. Marija Jakil v Tržišču; absnlv. učit kand. Ana Šeme pri Sv. Križu ori l.itiii; nrov. učiteljica Marija Kreiner na deški ljudski šoli v Kočeviu. — Za učiteljico na zasilni šoli v Zavratcu je imenovana izoraš. uč