dobrodošli na desnem bregu Mure m MV(0 m iS I i w. i J j '-C-, i J \:i energetski koncept občine S: razpisi in projekti ■4: turistični utrip »^kulturni in šolski utrip JIH k utrip salezijanskega zavoda in župnije ■£Wr /H uštveni utrip naša dediščina M :: razvedrilni kotiček :: napovednik :: fotokronika : županova beseda SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! { Pošteno smo že zakorakali v leto 2011, čeprav se nam zdi, kot da bi v novo leto stopili pred nekaj dnevi in ne pred dobrima dvema mescema. Na Občini Veržej smo v tem času veliko pozornosti in aktivnosti posvetili pripravi proračuna za leto 2011. Letos ta ključen dokument za razvoj naše občine zaradi lokalnih volitev sprejemamo nekoliko kasneje. Na zadnji seji Občinskega sveta je bil proračun sprejet v prvo obravnavo in trenutno poteka javna obravnava, zato so v tej fazi dobrodošle vse pripombe in pobude. Občina Veržej v tem predlogu proračuna zagotavlja sredstva za delovanje vseh potrebnih področij lokalne skupnosti, od otroškega varstva, šolstva, sociale, do področja športa, gasilstva, kulture in delovanja društev. Seveda pa je zelo pomemben del proračuna namenjen investicijam. Največja investicija, ki jo planiramo v letošnjem letu je dokončanje izgradnje vodovodnega omrežja v Občini Veržej. S to investicijo smo pričeli lansko leto, ko smo na novo izgradili vodovodno omrežje naselju Banovci, letos pa bi želeli nadaljevati z izgradnjo preostalega dela v Veržeju in novogradnjo v Bunčanih. Investicija je ocenjena na nekaj čez 580.000 evrov. Za sofinanciranje te investicije smo se prijavili na javni razpis in v mesecu avgustu lanskega leta pridobili pozitivno od- Največja investicija, ki jo planiramo v letošnjem letu je dokončanje izgradnje vodovodnega omrežja v Občini Veržej. ločbo, ki pa nam je bila kasneje s strani Službe vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj odpravljena. Trenutno smo v fazi reševanja pritožbe. Težava, ki se pri tem postavlja, je razmejitev in upravičenost v povezavi z izgradnjo pomurskega vodovoda. Upamo, da nam bo nejasnosti uspelo čim prej odpraviti, kar pomeni, da bi lahko pričeli s črpanjem sredstev za že izvedeno investicijo v Banovcih, prav tako pa tudi nadaljevali z izgradnjo vodovoda v Ver-žeju in Bučanih. Investicijo takšnega velikostnega reda bomo lahko realizirali samo v primeru uspešne rešitve in sofinanciranja. V nasprotnem primeru z investicijo ne bomo mogli nadaljevati, saj bomo morali v celoti poplačati prvi del že izvedene investicije v Banovcih. V tem primeru bo seveda potrbno sprejeti rebalans proračuna in obseg odhodkov proračuna, predvsem pa investicij, močno zmanjšati. Sam osebno v sodelovanju z občinsko upravo in občinskim svetom vlagam ogromno naporov in aktivnosti, da bi se vsa problematika uspešno razrešila v našo korist. Toplejši spomladanski dnevi kar vabijo k pospravljanju, čiščenju in urejanju okolice naših hiš. Ob tem bi želel opozoriti občane na način ravnanja z odpadki. Občina zagotavlja odvoz vseh vrst odpadkov preko javne službe, prav tako pa je organiziran odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, tako da ni prav nobene potrebe, da bi se odpadki na kakršen koli način znašli v naravi. Lansko leto smo tudi sami uspešno očistili svojo občino v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, zato se vsi skupaj potrudimo, da bo tudi v prihodnje naša občina ostala čista in brez divjih odlagališč. Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej ZAPIS Z 2. IN 3. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERZEJ Po konstitutiranju se je Občinski svet Občine Veržej sestal na 2. redni seji, ki je potekala konec prejšnjega leta, 23. decembra 2010. Na zadnji seji lanskega leta so člani občinskega sveta obravnavali in potrdili predlog sistemizacije dela v Vrtcu Veržej za obdobje 1. september 2010 - 31. avgust 2011. Na seji je Borut Casar, ravnatelj Osnovne šole Veržej, podrobneje predstavil vsebino. Sistemizacija je sestavljena v skladu s Pravilnikom o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. V šolskem letu 2010/2011 vrtec deluje s tremi skupinami. Vpisanih je 50 otrok, vendar še vsi ne obiskujejo vrtca, ker še niso dovolj stari. Normativno, glede na starostno strukturo, so skupine sestavljene na naslednji način: ► skupina najmlajših (starost 1-2 let) = normativ 12 otrok, ► srednja skupina (starost 2-4 let) = normativ 17 otrok, ► starejša skupina (starost 4-5 let) = normativ 22 otrok. dobrodošli na desnem bregu Mure Funkešnica isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic Vojkovič (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom & Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si. Občina Veržej TIC Veržej Zavod Marianum Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T+386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 V ^ T +386 51 654 778 E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si E center.duo@siol.net S www.centerduo.si : občinski utrip S šolskim letom 2010/2011 je potrebno upoštevati prostorski normativ notranje igralne površine na otroka, ki je določen 3 m2. Ob dejstvu, da v vrtcu 3 skupine uporabljajo štiri igralnice, je tej določbi zadovoljeno. V šolskem letu 2010/2011 je po normativu delež zaposlenih v vrtcu 9,4499 delavcev, realizacija pa je 9,3499 delavcev. Občinski svet je sprejel tudi Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Veržej za leto 2011. Višina točke za izračun nadomestila ostaja nespremenjena v primerjavi z letom 2010, kar znaša 0,0084 EUR. Občinski svet je obravnaval in sprejel tudi predlog imenovanja članov delovnih teles občinskega sveta, se seznanil s problematiko izgradnje vodovodnega omrežja v občini Veržej, ni pa ugodil zahtevku Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, d.o.o., za pokrivanje izgube na dejavnosti ravnanja z odpadki za leto 2008, ki je nastala zaradi nepravočasne odobritve višje cene s strani države kot posledica spremembe lokacije odlagališča odpadkov in cene odlaganja odpadkov na odlagališču v Puconcih. 3. redna seja občinskega sveta je potekala 18. februarja 2011 in je trajala 4 ure. Na seji so se člani občinskega sveta podrobneje seznanili s programom oskrbe s pitno vodo za leto 2011 ter s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za leto 2011 za Občino Veržej. Oba programa so pripravili v Javnem podjetju Prlekija, d.o.o., ki je izvajalec omenjenih gospodarskih javnih služb za območje naše občine. Program zbiranja komunalnih odpadkov v občini Veržej za leto 2011 pa so pripravili v Komunalno-stanovanjskem podjetju v Ljutomeru. Po novi Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je določeno, da mora izvajalec lokalne javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zagotoviti ločeno zbiranje teh odpadkov iz gospodinjstev, pri čemer predpis omogoča povzročitelju prosto odločitev med hišnim kompostiranjem in oddajanjem izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada bo zagotovljeno najkasneje s 1. 7. 2011. Občinski svet občine Veržej je na seji sklenil, da bo storitve javne službe odlaganja odpadkov v delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, le-to subvencionirala v višini 45 %. Kot osnova za plačilo cene uporabe javne infrastrukture v letu 2011 za uporabnike - gospodinjstva oz. druge povzročitelje komunalnih odpadkov, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti na območju občine Veržej, je cena v višini 95,16 EUR/tono, h kateri se prištejejo še vsi ostali stroški, ki so sestavni del cene storitev javne službe odlaganja odpadkov. Razliko do polne cene v višini 95,16 EUR, to je 42,82 EUR/tono, bo Občina Veržej priznala kot subvencijo k ceni storitve javne službe in jo bo pokrila iz sredstev občinskega proračuna. Omenjena subvencija je v skladu s 5. členom Pravilnika o metodologiji a oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 63/2009), ki omogoča lokalnim skupnostim, da subvencionirajo ceno storitve javne službe. Subvencioniranje cene uporabe javne infrastrukture lahko znaša največ do 50 % cene, obseg subvencioniranja cene pa je potrebno postopno zniževati (najmanj 5 % letno), dokler se popolnoma ne odpravi. Ker je subvencioniranje potekalo lani v višini 50 %, je lahko delež subvencioniranja v letu 2011 največ 45 %. Najdlje časa so se člani občinskega sveta zadržali pri obravnavi Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2011 in ga v prvi obravnavi tudi sprejeli. Občina Veržej načrtuje 1.716.060,26 EUR prihodkov, in sicer: davčnih prihodkov v višini 888.979,00 EUR, nedavčnih prihodkov v višini 191.112,09 EUR, kapitalskih prihodkov v višini 77.523,00 EUR in transfernih prihodkov v višini 558.445,27 EUR. S tako zbranimi sredstvi se načrtuje proračunska poraba (odhodki) v višini 1.686.677,38 EUR. Največji delež odhodkov predstavljajo investicijski odhodki v višini 772.872,27 EUR., sledijo tekoči transferi v višini 517.545,51 EUR. Za tekoče odhodke bi naj Občina Veržej namenila za 323.923,60 EUR, za investicijske transfere pa 72.336,00 EUR. Med investicijami predstavljajo največji delež novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora Občinski svet Občine Veržej je na 2. redni seji imenoval člane delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora. V Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, so imenovani: 1. Andrej Sraka - predsednik, 2. Bogomil Seršen, 3. Vekoslav Jureš, 4. Drago Legen, 5. Branko Seršen. V Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so imenovani: 1. Matija Galunder - predsednik, 2. Branko Gregorinčič, 3. Dejan Kolarič, 4. Janez Sunko, 5. Damjana Ferenc. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so imenovani: 1. Emil Movrin, 2. Ivan Poljanec, 3. Ciril Kosi, 4. Janko Rajnar, policist Policijske postaje Ljutomer, 5. Dejan Kolarič, 6. Alojz Novak. V Odbor za kmetijstvo so imenovani: 1. Vekoslav Jureš - predsednik, 2. Branko Seršen, 3. Bogomil Seršen, 4. Franc Sreš, zaposlen pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, 5. Alojz Topolovec, 6. Matija Galunder. V Statutarno-pravno komisijo so imenovani: 1. Andrej Sraka - predsednik, 2. Nada Bunderl Rus, 3. Vekoslav Jureš. 3 Funkešnica 1/2011 : občinski utrip V proračunu 2011 bo tako največ sredstev potrebno zagotoviti za nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja v občini Veržej, in sicer v naseljih Veržej in Bunčani (453.402,52 EUR). Prav tako bo Občina Veržej v letu 2011 izvedla izgradnjo pločnikov in ulične razsvetljave v Banovcih - os D -krak, ki poteka od križišča s Sv. Florijanom do Term Banovci. S tem bo zaokrožen projekt celostne ureditve infrastrukture v Banovcih, ki so se izvajale v letih 2008-2011. Od večjih investicijskih odhodkov velja omeniti še izdelavo urbanistične dokumentacije in prostorskih planov (40.000,00 EUR) ter nakup zemljišč (53.208,00 EUR). Višina sredstev, namenjena za investicijske transfere, predstavlja približno manj kot desetino vrednosti investicijskih odhodkov. Največ sredstev bo potrebno zagotoviti za sofinanciranje izgradnje zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Puconcih (12.500,00 EUR), za sofinanciranje sanacije deponije v Ljutomeru (9.500,00 EUR) ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v Osnovni šoli Veržej (7.500,00 EUR). Hkrati s proračunom so člani občinskega sveta obravnavali tudi Načrt razvojnih programov Občine Veržej za obdobje 2011-2014. Od pomembnejših investicij se tako načrtuje izgradnja kanalizacije v naselju Bunčani v letu 2012, ureditev osrednjega dela naselja Veržej v letih 2012 in 2013, obnova kulturne dvorane leta 2014, rekonstrukcija ceste v Kolodvorski ulici v letu 2014. Do druge obravnave proračuna pa se bo v načrt razvojnih programov umestila tudi izgradnja vrtca v Veržeju ter rekonstrukcija čistilne naprave v Veržeju. Bojan Ferenc MIHAELA ČIRIČ :: »MALA DEKLICA, KI MEČE VELIKE FANTE«_ V rubriki »Spoznajmo občana« imamo možnost spoznavati mlade perspektivne občane, ki so v relativno kratkem času že uspeli doseči visoke rezultate na različnih področjih. Mladi si pogosto zastavljajo visoke cilje, so ambiciozni in vztrajni, a njihovi dosežki velikokrat ostanejo neopaženi. Ravno v ta namen, dajemo prednost mlajši populaciji, da jo lahko pobliže spoznamo. jim staršem za moralno in finančno podporo ter posluh pri moji športni poti. Brez njiju mi ne bi uspelo. Za vsemi temi rezultati je veliko vloženega truda, ogromno odpovedovanj. Glavno pa je, da to kar delaš, delaš z veseljem. Če nimaš veselja, nisi zmožen doseči svojega maksimuma. Na katere svoje športne dosežke si še posebej ponosna? Ponosna sem na vsako borbo, kjer sem dala vse od sebe, čeprav mogoče ni bila zmagovalna. Mogoče bi v ospredje postavila 5. mesto na Svetovnem študentskem prvenstvu v Solunu v Grčiji, kjer je malo manjkalo, da nisem osvojila medalje. Udeležila sem se kar nekaj evropskih in svetovnih prvenstev, vendar se nobeno ne more primerjati s Solunom, kjer smo stanovali v hotelu s petimi zvezdicami, organiziranih pa smo imeli tudi veliko izletov in ogledov. Res nepozabna izkušnja, kajti na večjih tekmovanjih pogosto vidiš samo telovadnico in hotel. Osvojila sem tudi 1. mesto na zelo močnem FILA tekmovanju v Avstriji za ženske, 7. mesto na Golden Grand Prix, 7. mesto na Evropskem prvenstvu za kadetinje, 7. mesto na Sredozemskih igrah v Peskari in dvakrat 8. mesto na Evropskem prvenstvu za mladinke in članice. Zelo ponosna pa sem tudi na vsa priznanja in naslove Športne zveze Ljutomer (Perspektivna mlada športnica, Športnica leta) in priznanja Občine Veržej. Si ena izmed redkih žensk v Sloveniji, ki se ukvarja z ro-koborbo, zato treningi večinoma potekajo s predstavniki moškega spola. Kaj meniš, ali moški pri ženskah uporabljajo bolj nežne prijeme? Trenutno sem rokoborbo postavila na stranski tir, saj ni več posluha za moje nastope. Pojavili so se določeni problemi z rokoborsko zvezo in sem raje odnehala. Večino časa sem bila edina ženska, ki sem trenirala na tako visokem nivoju. V klubu sem trenirala s fanti, veliko pa sem se udeleževala tudi priprav za dekleta. Glede nežnosti na V tokratni številki Funkešnice vam predstavljamo 23-le-tno rokoborko iz Veržeja, Mihaelo Čirič, absolventko na Fakulteti za logistiko v Celju, trenutno zaposleno v Pa-kirnem centru zdravil v Lendavi. Kdaj si se odločila, da boš pričela z rokoborbo in kaj te je pravzaprav navdušilo za ta šport? To se je zgodilo v drugem razredu osnovne šole. Tekmovalci iz rokoborskega kluba Ljutomer so prišli na šolo predstavljat rokoborbo, kjer so nam prikazali ogromno akrobatike in atraktivnih metov. Vse to me je zelo pritegnilo. Najbolj me je navdušilo, ko sem lahko sama vrgla tekmovalca. (Mala deklica, ki meče velike fante.) Verjetno je bilo to odločilno, da sem se potem odpravila na prvi trening v Ljutomer. Si zelo uspešna športnica. Kje vidiš recept za tako visoke rezultate? Pomembna je predvsem volja in odločenost, da nekaj narediš iz sebe. Zelo pomembno je tudi, da imaš podporo svojih bližnjih. Ob tej priložnosti bi se zahvalila svo- 4 Funkešnica 1/2011 : občinski utrip treningih ni razlik. Mogoče v začetku na fante malo vpliva, da se mečejo z dekletom in so malo manj agresivni, vendar se to hitro spremeni, ko vidijo, da tako nimajo možnosti. Takrat vsi začnejo delati na polno. Tukaj bi omenila zmago, ki sega v mlajša leta. Na mednarodnem tekmovanju za dečke na Madžarskem, sem se v finalu srečala z madžarskim državnim prvakom. Pred borbo je šel do mojega trenerja in mu rekel, da naj predam borbo, saj je on pre-Vztrajnost in odločnost več dober in močan. sta bili zelo pomembni na Sam je bil prepričan športni in zasebni poti. v svojo zmag°, saj je na državnem prvenstvu madžarske res težko zmagati. Nato je v finalu izgubil in to z dekletom. To ga je tako potrlo, da ni hotel niti na podelitev medalj. Na koncu je medaljo celo vrgel v koš. S čim se vse ukvarjaš v svojem prostem času? Prostega časa sem imela vedno zelo malo. Poleg šole in treningov, je bilo potrebno pomagati tudi doma na kmetiji. Med tednom sem bila v šoli in na treningih, za vikende pa na tekmovanjih. Že od nekdaj sem rada gledala nadaljevanke in šport. Prav tako sem rada rolala. Ko imam čas, grem rada smučat, veliko časa pa sedaj preživim tudi ob računalniku in televiziji. Katere osebnostne vrline bi pri sebi izpostavila? Težko je nekaj izpostaviti pri sebi. Če že moram, bi verjetno na prvem mestu izpostavila vztrajnost. Vsa ta leta sem vztrajala v rokoborbi, kljub slabim in težkim trenutkom. Vztrajnost in odločnost sta bili zelo pomembni na športni in zasebni poti. Najbolj je prišlo do izraza pri huj-šanju in usklajevanju vseh obveznosti. Prav tako poskušam biti poštena do vseh bližnjih. Prosim, če lahko dopolniš stavek: "Najbolj me jezi, kadar ..." ... sodniki očitno oškodujejo športnike. To velja v vseh športih. Res je, da so zmotljivi, vendar se enim to prevečkrat zgodi. Veliko slovenskih športnikov je bilo oškodovanih zaradi sodnikov. Tudi sama sem imela kar nekaj primerov nepravilnega sojenja. Vendar je pomembno, da se s tem ne obremenjuješ, saj ničesar ne dosežeš. Bliža se pustni čas. V kaj se boš našemila? V nič. Pust mi ni nikoli nič posebnega pomenil. Res je, da rada pogledam kakšno dobro in izvirno masko, kaj drugega pa ne. Dan bo minil čisto običajno, služba in delo doma. Če bi v tem trenutku ujela zlato ribico, ki bi ti izpolnila tri želje, katere bi izbrala? Ena želja je, da bi uspešno diplomirala. Manjka mi samo še diploma na Fakulteti za logistiko v Celju, smer logistika sistemov UNI, ki pa se mi je zaradi športnih in službenih obveznosti malo zavlekla. Lahko bi rekla, da je druga želja povezana z zaposlitvijo. Ob takšni krizi si želim, da bi imela vedno kakšno zaposlitev in redno plačilo. Kot zadnjo pa zdravja zase in vse bližnje. Če si zdrav, gre vse lažje. Mateja Rus □ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTALJUTOMER Informacije za občane Občine Veržej glede dela Krajevnega urada Veržej Krajevni urad Veržej je za Občane občine Veržej odprt ob torkih od 7.30 ure pa do 10.30 ure in v sredo od 12.15 ure do 16.00 ure Občani Občine Veržej lahko na krajevnem uradu opravijo zadeve iz področja registra stalnega prebivalstva, potnih listin, osebnih izkaznic, matičnih zadev, sprejema ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, overitve podpisov, kopij in garantnih pisem, pridobijo potrdila iz zbirke geodetskih storitev, izpiske iz zemljiške knjige in lahko podajo vloge za vse postopke, ki jih vodi upravna enota. OBČANE OBVEŠČAMO, DA NAJ PREVERIJO VELJAVNOST SVOJIH OSEBNIH DOKUMENTOV IN PRAVOČASNO PODAJO VLOGE ZA IZDAJO NOVE OSEBNE IZKAZNICE. Izteka se obdobje veljavnosti osebnih izkaznic, ki so se pričele izdajati pred 10 leti (od 20. 10. 2010 dalje). Tako bo v letošnjem letu na območju UE Ljutomer potekla veljavnost večjemu številu osebnih izkaznic. Proizvajalec osebnih izkaznic (CETIS) mora osebno izkaznico izdelati v roku 4 delovnih dni, vendar v primeru prejema velikega števila vlog dnevno se lahko rok za izdelavo podaljša. Da bi se izognili vsem nevšečnostim zaradi povečanega števila vlog in s tem podaljšanega roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno na krajevnem uradu. Dodatne informacije: Osebno izkaznico mora imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe, vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti, mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva, z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. Potovanje otrok v Bosno in Hercegovino Obveščamo vas, da je v primeru potovanja mladoletnega otroka (do 18. leta starosti) v Bosno in Hercegovino, brez spremstva zakonitega zastopnika, potrebno imeti poseben obrazec (soglasje), ki mora biti overjen pri tukajšnjem upravnem organu ali pri notarju. Obrazec lahko dobite v sprejemni pisarni na tukajšnji upravni enoti. Lepo pozdravljeni! Pripravil Jožef Panič mag. Darija Mohorič Višji svetovalec II načelnica 5 Funkešnica 1/2011 : energetski koncept občine LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE VERŽEJ (4. DEL) Pregled ukrepov in projektov (1) Možni ukrepi in projekti so opisani za namen izobraževanja ali samo informativnega značaja. Opisane so tehnologije in različne izrabe energije. IZBOR UKREPOV IN PROJEKTOV TER SCENARIJI BODOČE OSKRBE Z ENERGIJO Uvedba energetskega managementa Slovenija je že v 90. letih prejšnjega stoletja pripravila okvire za vključevanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v strateške dokumente o energetiki, hkrati pa je začela pripravljati tudi ustrezno klimatsko politiko. Leta 2004 je bil sprejet Nacionalni energetski program, ki je določil cilje za učinkovito rabo energije, iz njega pa izhaja tudi razvojna prednostna naloga »Trajnostna energija«, ki je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013, ki se bo v višini 85 % financiral iz Kjotskega protokola. Ravno tako kot evropska politika, je tudi ena izmed prednostnih ciljev energetske politike Slovenije v Nacionalnem energetskem programu, v cilju povečanja energetske učinkovitosti in posledično s tem zmanjšanje negativnih vplivov energetike na okolje. Tako je cilj slovenskega NEP do leta 2010 zmanjšati porabo energije v javnem sektorju za 15% glede na leto 2004. Ministrstvo za okolje in prostor za dosego tega cilja uporablja ali pa še bo uporabilo instrumente oziroma naslednje programe: ► Predpis o toplotni zaščiti stavb, zahtevah glede energetske opreme in proizvodov ter o prednostni izrabi obnovljivih virov energije pri soproizvodnji pred fosilnimi gorivi in glede deleža energije iz OVE pri nakupu energije pri izvajanju javnih naročil. ► Predpis o obvezni zaposlitvi energetskega managerja, to je osebe odgovorne za ravnanje z energijo v večjih lokalnih skupnostih in s tem predpisan način izvajanja energetskega knjigovodstva. ► Spodbujanje vlaganj zasebnega sektorja v javni sektor preko mehanizma pogodbenega zniževanja stroškov za energijo (zasebno-javno partnerstvo). To pomeni investicije v zmanjševanje rabe energije oziroma v sodobne sisteme za energetsko oskrbo. Med drugim tudi nudenja strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projektov, sklepanju pogodb in vrednotenju učinkov. ► Spodbujanje izvajanja vzorčnih ali pilotskih projektov URE in OVE ter soproizvodnje v javnih ustanovah. ► Izdelava akcijskega načrta za URE v javnem sektorju. Predlaga se vzpostavitev energetskega manegementa v okviru občinskih služb ali pa to predati specializirani energetski gospodarski družbi organizirani po energetskem zakonu. Energetski manager bo torej fizična ali pravna oseba, ki zbira ima in analizira podatke s področja oskrbe in rabe energije v občini. Ta oseba je lahko zadolžena za več lokalnih skupnosti. To je oseba, ki bo vodila vse aktivnosti v zvezi z oskrbo in rabo energije v skladu s cilji občinske energetske politike oziroma tega energetskega koncepta. Uvedba energetskega knjigovodstva za vse javne objekte Ugotoviti energetsko učinkovitost stavb je možno le s ciljnim spremljanjem porabe energije. Poznavanje obstoječega stanja porabe energije v stavbah in trendov iz preteklosti je pogoj za sprejemanje in vrednotenje učinkov izvajanja varčevalnih ukrepov ali ukrepov na področju racionalne rabe energije. Energetsko knjigovodstvo pomeni stalno beleženje in spremljanje porabe energije in stroškov zanjo. Dolgoletne tovrstne izkušnje kažejo, da zgolj reden nadzor da prihranke pri rabi energije. S tem se zmanjšajo tudi emisije škodljivih snovi v ozračje. Prihranki so ocenjeni na okoli 10% glede na izhodiščno nenadzorovano stanje. Obseg energetskega knjigovodstva je naslednji: ► spremljanje rabe energentov, energetskih in ekoloških kazalcev, ► ugotavljanje odstopanj od pričakovanih trendov, ► odkrivanje vzrokov odstopanj, ► spremlj anje učinkov izvaj anja organizacijskih in tehničnih ukrepov rabe energije v stavbah. Spodbujanje k ukrepom učinkovite rabe energije Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE) je bil izdelan na osnovi 14. člena Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/ EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2006/32/ES). To je prvi od treh akcijskih načrtov. Ostala dva je potrebno izdelati v letu 2011 oziroma 2014. Direktiva 2006/32/ES zahteva od držav članic, da dosežejo 9 % prihranka končne energije v 9 letih, in sicer v obdobju 2008-2016, možno pa je uveljavljati tudi zgodnje aktivnosti od leta 1995 in v posebnih primerih od leta 1991. Kot izhodiščna raba končne energije za določitev ciljnega prihranka končne energije se upošteva povprečna letna raba v zadnjem petletnem statističnem obdobju brez porabe goriv v napravah, ki so v trgovanju s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Za izhodiščno rabo končne energije je bilo vzeto obdobje 2001-2005 in znaša 47.349 GWh na leto. Z AN-URE bo Slovenija v obdobju 2008-2016 dosegla komulativne prihranke v višini najmanj 9 % glede na izhodiščno rabo končne energije ali najmanj 4.261 GWh. Prihranki bodo doseženi z raznimi sektorsko specifičnimi ter horizontalnimi in večsektorskimi ukrepi v vseh sektorjih (gospodinjstva, široka raba, industrija in promet). Dejansko bodo doseženi večji komulativni prihranki končne energije, saj se bo v okviru AN-URE izvajala tudi vrsta ukrepov URE, predvsem horizontalnih, katerih učinke bo mogoče enoznačno ovrednotiti na osnovi enotne metodologije, ki bo pripravljena na nivoju EU. Povečanje učinkovite rabe energije mora v Občini Veržej postati stalen proces v okviru dolgoročne strategije razvoja energetike. Sestavna dela energetske politike RS po 65. členu Energetskega zakona sta tako učinkovita raba energije kot spodbujanje obnovljivih virov energije. 6 FGnkešnica 1/2011 :: energetski koncept občine Med drugim je v 65. členu energetskega zakona RS navedeno, da so energetsko opravičljivi ukrepi za izrabo varčevalnih potencialov energije in za izrabo obnovljivih virov energije pri izvajanju energetske politike enako pomembni kot zagotavljanje zadostne oskrbe z energijo na osnovi ne-obnovljivih virov energije. Ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije imajo prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. Spodbujanje ukrepov URE in izrabe OVE izvaja država s programi izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem energetskih zasnov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud. Občina mora aktivno pristopiti k izvajanju programov URE: ► s stalnim izobraževanjem in osveščanjem porabnikov energije v občini, ► z izdelavo energetskih pregledov v javnih stavbah, ► z izdelavo energetskih pregledov ostalih stavb potratnih in večjih porabnikov, ► s pripravo in realizacijo ukrepov za URE izhajajoč iz energetskih pregledov, ► s proučitvijo možnosti za spodbude za izvedbo ukrepov za URE v stavbah ter za povečano izrabo lokalnih OVE, ► s pregledom tehnične dokumentacije pri izdajanju dovoljenj za obnove kotlarn v javnih stavbah, ► z ureditvijo izvajanja dimnikarske službe na občinskem območju, ► z vzpodbujanjem individualnih lastnikov za investicije URE ► s podporo energetskega svetovanja za občane, ► z energetsko sanacijo stavb, ► s pogodbenim zagotavljanjem energetskih prihrankov, ► z aktivnostmi za koriščenje zemeljskega plina, kot ekološko ustreznejšega fosilnega goriva. Spodbujanje k izkoriščanju obnovljivih virov energije Z AN-URE se poleg ukrepov za učinkovito rabo energije spodbuja tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije in so-proizvodnjo toplote ter električne energije. Proizvodnja toplote iz obnovljivih virov energije, spodbujena s tem programom, bo znašala 417 GWh letno. Na ravni primarne energije to pomeni za 0,52 odstotne točke povečan delež obnovljivih virov energije po izvedbi celotnega načrta (ob predpostavljeni ničelni rasti porabe primarne energije v državi). Prihranki energije, doseženi s soproizvodnjo toplote in električne energije v tarciarnem sektorju in sektorju gospodinjstva, bodo po izvedbi celotnega načrta znašali 102 GWh letno. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Re-NEP) postavlja kot temeljno usmeritev na področju OVE doseganje 12-odstotnega deleža OVE v porabi primarne energije v Sloveniji. Za dosego tega cilja je pri oskrbi s toploto med drugim zastavljen cilj povečanje deleža OVE z 22% v letu 2002 na 25% do leta 2010, predvsem z zamenjavo tekočih goriv. Proizvodnja toplote iz OVE poleg najmanjših vplivov na okolje, izboljšanja lokalne kakovosti zraka, ter preprečevanja oziroma upočasnjeva-nja podnebnih sprememb, povečuje tudi zanesljivost oskrbe, pospešuje regionalni razvoj in razvoj podeželja ter ohranja in ustvarja nova delovna mesta. Podobne učinke ima tudi proizvodnja električne energije iz OVE. Za dvig OVE pri oskrbi s toploto na 25% do leta 2010 bo potrebno povečati obseg OVE v primarni energetski bilanci Slovenije glede na leto 2000 za 4 PJ. Od tega odpade na lesno biomaso 3,1 PJ na bioplin 0,4 PJ, geo-termalno energijo 0,4 PJ in na druge obnovljive energije 0,1 PJ. Za OVE bo potrebno v obdobju do 2010 letno instalirati po 1.500 kotlov v gospodinjstvih, 50 večjih kotlov in 3 do 5 daljinskih sistemov na lesno biomaso, vgraditi 10.000 m2 sončnih kolektorjev in 500 toplotnih črpalk ter podpreti več projektov za izkoriščanje bioplina in geotermalne energije. Predlagani so naslednji ukrepi: ► Spodbujanje uporabe sončne energije za pripravo sanitarne vode v gospodinjstvih. Pogoji za ogrevanje stanovanj niso primerni. Sončnih dni pozimi je premalo. Uporaba aktivnih sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode je ugodno. Najenostavnejši so sistemi z naravnim obtokom. Za povprečno štiričlansko družino zadošča sistem s sprejemnikov sončne energije okoli 6 m2 in hranilnikom toplote okoli 300 litrov. Tak sistem nam pokrije do 70% vseh potreb gospodinjstva po topli vodi, kar predstavlja prihranek okoli 300 litrov kurilnega olja na leto na gospodinjstvo. ► Spodbujanje povečanja izrabe lokalnih OVE predvsem lesne biomase oziroma zamenjave fosilnih goriv z lesno biomaso v gospodinjstvih. Občina Veržej spada med občine s srednjim gozdnim potencialom, saj ima okoli 26 % površin poraslih z gozdovi. Večina gospodinjstev v občini se vseeno greje z lesom. Sam dostop do lesa ni težaven, saj se del lesne mase pridobi iz obstoječih gozdov v občini, del pa iz okoliških občin in na trgu. Skupna površina občine je 1.202 ha, od tega je gozdnatih površin prb. 313 ha ali prb. 26 % (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota). Po strokovnih ocenah je v Občini Veržej na razpolago okoli 878 m3/leto lesa za lesno biomaso. ► Spodbujati zamenjavo zastarelih kotlov na trda goriva v gospodinjstvih s sodobnimi kotli na lesno biomaso. ► Ozaveščati pravne osebe o možnosti zamenjave energen-tov fosilnih goriv z ustreznejšimi. ► Spodbujati izvedbo projekta bioplinarn in proizvodnjo bi-odizla. ► Izdelati študijo izrabe geotermalne energije. Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci 7 Funkešnica 1/2011 EKOMUZEJ ZA ROKODELSKI CENTER SV SLOVENIJE Center DUO Veržej kot regijski rokodelski center skrbi za strokovno pomoč rokodelcem Pomurja, promocijo dejavnosti rokodelstva in kulturne dediščine Pomurja nasploh. S programi, ki jih vzpostavljamo, bomo rokodelsko dejavnost še bolj širili med ljudi, predvsem pa jih izobraževali in ozaveščali o pomembnosti ohranjanja znanja rokodelskih veščin, ki je na terenu še vedno prisotno. V programe, ki jih še bomo ali jih že izvajamo, vključujemo različne skupine ljudi, od otrok, šolske mladine, ženske s podeželja, upokojence, brezposelne in turiste ter seveda rokodelce, jih usposabljamo na krajših in daljših delavnicah ter tako za vsako izmed ciljnih skupin skušamo zadostiti povpraševanju. V vse dejavnosti vključujemo strokovnjake različnih področij (Center za poklicno izobraževanje RS, Pokrajinski muzej Murska Sobota idr.), saj se zavedamo, da le s kvalitetno pripravljenimi programi lahko dosežemo želene rezultate. Rokodelstvo je { pomembna panoga pomurskega človeka, ki je vedno znal sodelovati z naravo in iz nje črpati le najboljše, kar mu ponuja. Zavedamo se, da je potrebno to vrednoto obujati in ozaveščati, hkrati pa narediti rokodelstvo zanimivo za sodobnega človeka. Ekomuzej, ki ga vzpostavljamo v okviru Centra DUO, bo nudil zbirke različnih rokodelskih obrti, ki jih bomo postavili skupaj s strokovno podporo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Zbirke se bodo sprotno dopolnjevale in nadgrajevale ter povezovale tradicijo z novo oblikova- nimi rokodelskimi izdelki, ki bodo nastajali na različnih izobraževalnih delavnicah, oz. izdelki samih udeležencev usposabljanj. Vsi, ki se bodo izobraževali po naših programih, bodo tako na enem mestu našli strokovno literaturo, ki jih bo vodila in usmerjala na njihovi poti izobraževanja. Hkrati bo ekomuzej z odprto dokumentacijo ponujal celovit in strokoven vpogled v razvoj rokodelskih panog na tem področju. ZAVOD MARIANUM VERŽEJ je v skladu z ZJN-2, dne 6. 1. 2011 (JN169/2011) objavil obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku na Portalu javnih naročil. Predmet javnega naročila je bila: »Izgradnja EKOMUZEJA za rokodelski center SV Slovenije«. Izgradnjo Ekomuzeja delno financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropska unija, »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.« Predmet javnega razpisa je Rokodelstvo je pomembna panoga pomurskega človeka, ki je vedno znal sodelovati z naravo in iz nje črpati le najboljše, kar mu ponuja. dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovre-dnejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Komisija za vodenje postopka javnega naročila je ugotovila, da je glede na pogoje in merila iz razpisne dokumentacije bila najugodnejša ponudba ponudnika PGP LJUTOMER d.d., Ljutomer s ponudbeno ceno 160.321,82 EUR (vrednost brez DDV). Dne, 16. 2. 2011 je bila podpisana gradbena pogodba za izgradnjo EKOMUZEJA za rokodelski center SV Slovenije z gradbenim podjetjem PGP Ljutomer d.o.o. Dela so začeli izvajati takoj po podpisu pogodbe, predvideni rok končanja del je maj 2011. Na novo se bo zgradila vhodna avla (120 m2) s poudarjenim vhodom v objekt z nadstreškom. V avli se bo izvedlo novo stopnišče v mansardo in dvigalo za invalide. V mansardi so na zahodni strani predvideni prostori EKOMUZEJA (180 m2) in sanitarije, na vzhodni strani je predviden večnamenski prostor (130 m2). Upamo, da bomo kljub zapletom uspeli pravočasno in kvalitetno pripeljati prvi del adaptacije Centra DUO do konca. Tako bo tudi ta objekt začel dobivati končno podobo in bo predvsem vsebinsko še bolj polno zaživel. Janez Krnc, vodja Centra DUO 8 Funkešnica 1/2011 :: razpisi in projekti PROJEKT BIOMURA IN OPRAVLJENA DELA NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ V LETU 2010 Rečni prostor reke Mure v Sloveniji je ovrednoten kot naravovarstveno pomemben habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo in večji del teh površin zato sodi v Natura 2000 območje. Iz naravovarstvenega stališča so pomembni nižinski poplavni gozdovi, stari rečni rokavi in mrtvice, rečni otoki, prodišča in erozijska območja v strugah. Intenzivna raba vode, dejavnosti v vodnem prostoru in spreminjanje rabe tal v porečju reke Mure so spremenili rečni prostor. Poplavnih dogodkov je vedno manj, obdobja z nizkimi pretoki so daljša, zaradi česar so poplavni gozdovi ob Muri vedno manj omočeni. Vodna dinamika v mrtvicah, stranskih rokavih in tleh postaja manj izrazita. Vodna kreativna moč, potrebna za vzdrževanje mokrišč-ne-habitatne strukture območja se manjša. Z neustreznim gospodarjenjem v gozdnih in na kmetijskih površinah območja se ekološki pogoji, potrebni za obstoj mokriščnih habitatov slabšajo. Projekt BIOMURA ali 'Varstvo biodi-verzitete reke Mure v Sloveniji' izvaja ukrepe z namenom varstva mokrišč ter zaščite kakovosti in količin vodnih virov. Nabor ukrepov je: povezava glavne struge reke Mure s stranskimi kanali, vzpostavitev pogojev za ustrezno višino rečne vode na lokacijah vtoka vode v stranske rokave, lokalne razširitve struge ter sonaravno vzdrževanje poplavnih gozdov in stranskih rokavov. V začetku leta 2010 smo začeli z gradnjo drče pri Bakov-cih. Gradnjo drče smo razdelili na tri faze: pilotiranje, izgradnja telesa drče ter izgradnja obrežnega zavarovanja. Prvi dve fazi potekata sočasno, obrežno zavarovanje pa se izdela naknadno. Pilotiranje drče je potekalo tako, da se v podlago, ki je predhodno pripravljena na pravilno višino, zabijajo 5 m dolgi piloti v dveh lokih čez reko. Pri zabijanju pilotov so se nam na začetku pojavile velike težave in ugotovili smo, da je potrebno konice pilotov ojačati z jekleno konico, ki lažje prodira v dno reke. Po zabitju pilotov do širine 5 m se le ti založijo s skalami do končne oblike drče. Dela so tako potekala postopoma z enega brega proti sredini reke. Naslednja faza je izdelava obrežnega zavarovanja, ki ga sestavlja lomljenec, v spodnji rob pa se vgradi večje kose, ki služijo kot temelj manjšim kosom lomljenca, katerega se strojno in ročno polaga v pripravljeno (izravnano) brežino. Brežina se po končanih delih z lomljencem uredi z izkopanim materialom ter zatra-vi. Za normalen potek gradnje drče je osnovni pogoj nizek vodostaj reke Mure in ker je bil v obdobju gradnje drče le-ta velikokrat previsok, smo morali delo na drči večkrat odložiti. Julija 2010 je bil v občini Veržej odprt vtok v rečni rokav Mure nad Babičevim mlinom in s tem narejena povezava struge reke Mure z rokavom R1. To je rokav, ki se v spodnjem delu izliva v Besnico, ta pa v reko Muro. Na tem delu se je leta 2009 naselil tudi bober in zaradi njega smo dela omejili le na vtočni del, ki sedaj zagotavlja stalen vtok rečne vode. Najprej smo uredili dostopno pot do gradbišča in odstranili grmičevje, ki je poraščalo obrežno zavarovanje. Nato smo odstranili obstoječe obrežno zavarovanje. Odstranjeni večji kamni so bili uporabljeni za utrditev dna in brežin vtoka. Stari betonski bloki (»kubiki«) pa so bili vgrajeni v sredico novih obrežnih zavarovanja. Kot vtoka zagotavlja, da voda iz reke Mure začne v rokav teči pri pretoku 110 m3/s. Pilotiranje z desnega brega proti sredini reke ter sprotna gradnja drče Septembra 2010 so bila končana tudi pripravljalna dela za prvo fazo razširitve struge na območju lokacije Bunčani - Bakovci, kjer smo odstranili obrežno zavarovanje, skopali 270 m dolg kanal in tako pripravili teren za razširitev struge. Levo brežino smo zavarovali z lomljencem in lesenimi piloti. Območje med novo brežino in reko Muro bo začela voda erodirati in si s tem povečevati širino struge. V vodi, ki teče v razširjen del reke so se v treh tednih že naselile žabe, v avgustu 2010 pa so v vodi že plavale tudi ribje mladice. Jeseni 2010 se je izvedlo tretje čiščenje rokavov in tretje čiščenje mrtvic pri Dokležovju. Odstranjene so bile usedline in vegetacija na površini. Ljubljana, 29.11.2010 :: Katarina Zore, sodelavka na projektu BioMura 9 Funkešnica 1/2011 :: turistični utrip Turistični ponudniki Občine Veržej se predstavijo SPOMINSKI SOBI SLAVKA OSTERCA IN DR. FRANA KOVACICA V Domu kulture sta urejeni spominski sobi Slavka Osterca in dr. Franca Kovačiča, kjer si lahko obiskovalci ogledajo številno gradivo iz njunega življenja in dela. Spominska soba skladatelja in glasbenega pedagoga Slavka Osterca je bila urejena v letu 1963, ob odkritju doprsnega kipa na zelenici pred bivšo štirirazredno osnovno šolo in domačijo skladatelja. Uredil jo je prof. Danilo Pokorn v sodelovanju z domačini - Vekoslavom Špan-gerjem, upokojenim učiteljem iz Veržeja, in Franjem Kožarjem, upraviteljem štirira-zredne osnovne šole in aktivnim kulturnim delavcem. Leta 1993 je Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Veržej pristopilo k preureditvi spominske sobe. Za njeno današnjo podobo je poskrbel Danilo Štrakl, diplomirani arhitekt. Gradivo v spominski sobi je razvrščeno po obdobjih skladateljevega življenja. Obiskovalci si lahko ogledajo številno slikovno gradivo, notno, rokopisno gradivo,... Spominska soba dr. Franca Kovačiča, rimskokatoliškega duhovnika, teologa, zgodovinarja, filozofa, pedagoga, ... je bila urejena leta 2001. Razstavo o njegovem življenju in delu je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota v sodelovanju s Kulturnim društvom Slavko Osterc Veržej, Zvezo kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje in ob finančni podpori Občine Veržej. Avtorica razstave je Metka Fujs s sodelavci. Razstavljeno gradivo pa so prispevali Pokrajinski arhiv Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Salezijanski zavod »Marijanišče« Ver-žej in posamezniki. Spominska soba je urejena tako, da obiskovalce vodi skozi posamezna obdobja življenja dr. Franca Kovačiča, kjer so še posebej podrobno opisana njegova šolska leta. Nato pa so predstavljena nekatera področja njegovega dela - narodno-politično delo, društveno in uredniško delo, zgodovinopisje ter njegova pomembna vloga pri izgradnji Salezijanskega zavoda in prihodu salezijancev v Veržej. Ob tem pa so na ogled številne fotografije, dokumenti, zgodovinski in filozofskimi teksti ... Spominski sobi Slavka Osterca in dr. Franca Kovačiča so si do sedaj ogledali številni posamezniki in organizirane skupine, seveda pa bomo skrbeli, da bosta spominski sobi tudi v prihodnje zanimivi in da bomo k ogledu privabili še več obiskovalcev Veržeja. Damjana Ferenc ČEBELARSTVO ŠALAMUN_ Čebelar bi naj bil tudi zdravilec Od 28. septembra do 1. oktobra smo sodelovali na mednarodnem Forumu o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov, ki ga je organizirala Čebelarska zveza Slovenije. V dneh Foruma in mednarodne razstave API EKSPO so številni najuglednejši apiterapevti na podlagi strokovnih argumentov predavali o blagodejnih vplivih čebeljih pridelkov na ljudi. V zelo skrajšanem izvlečku predavanj bi želel izpostaviti, da se čebelji pridelki na podlagi zdravilnih lastnosti, predvsem zaradi antioksidativnega delovanja, uspešno uporabljajo za preventivne in terapevtske namene. Med je zato lahko učinkovit pri zmanjševanju tveganja za nastanek rakavih obolenj, bolezni srca in ožilja, artritisa ter različnih vnetij, prav tako pa tudi pri izboljšanju delovanja imunskega sistema in zaviranju procesov staranja. Za doseganje odpornosti strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno čebelje pridelke uživati vsakodnevno, čeprav v manjših količinah. Praznik kostanja in kostanjevega medu O cvetličnem in akacijevem medu so veliko vedele že naše babice. Ker kostanjev med čebele nabirajo na oddaljenih krajih, se o njem ve bolj malo. Z namenom, da bi predstavili zdravilne lastnosti kostanjevega medu, kostanjevega cvetnega prahu, smo z vabilom na oglasni deski v Veržeju in Banovcih, ter po oglasu na radio MAXI povabili vse zainteresirane na praznik kostanja in kostanjevega medu, ki je bil v soboto, 23. 10. 2010 od 14. do 17. ure, na domačiji v Banovcih 5a. Zbralo se nas je lepo število. Ob pečenem kostanju in moštu se je razvila splošna razprava, predvsem pa je tekla o čebelah in o kostanjevem medu, ki mu zaradi uporabe tudi v splošni medicini lahko rečemo tudi medicinski med. Kostanjev med je namreč najbolj bak-teriostatičen od vseh medov, zato ga uporabljajo predvsem za celjenje kroničnih ran, ki so okužene z bakterijami, katere so odporne na obstoječe antibiotike. Kostanjev med je rdečkasto rjave barve, značilnega vonja in rahlo grenkega okusa. Je zakladnica človeku izredno pomembnih snovi - vitami- 10 FGnkešnica 1/2011 :: turistični utrip nov, mineralov in beljakovin. Blagodejno deluje na starostno oslabelost, različna živčna obolenja in drugo. Priporočljiv je za bolnike in druge ljudi s težavami sečil in jeter, velja pa tudi za zdravilo proti kašlju, bronhitisu in pljučnim boleznim. V kostanjevem medu je tudi veliko cvetnega prahu, ki mu daje rahlo grenak okus, kar pa njegovo zdravilnost še povečuje. Sodelovali smo Na pobudo svetovalke za kmetijstvo Frančiške Lebarič, smo z medenimi srčki sodelovali na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju in na tekmovanju Iz kmetije za vas, ki ga je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica in časopisna hiša Kmečki glas. Za medene srčke smo prejeli zlato priznanje. Prav tako smo prejeli prvo mesto na tekmovanju Iz kmetije za vas. Planirane novosti Predvsem na področju apiterapije še nas čaka veliko dela. Ob ugodnem vremenu v letu 2011 želimo povečati proizvodnjo cvetnega prahu izkopanca, propolisa in matičnega mlečka, saj nam sedanja proizvodnja ne pokriva povpraševanja. Navedeni čebelji pridelki se pogosto izkažejo pri bolnikih s hudimi boleznimi kot čudežno zdravilo. Upamo, da nam bo uspelo urediti turistični avtobus tako, da bo v njem možno vdihovati zrak iz čebeljega panja, preko ustrezne maske, večjemu številu turistov. Vdihovanje zraka iz čebeljega panja, v katerem je veliko hlapov propolisa in eteričnih olj raznih rastlin, delujejo ugodno na splošno počutje, predvsem pa je terapija primerna za bolnike na dihalih. Nudimo vam Zainteresiranim skupinam nudimo ogled dveh krajših filmov o naši tehnologiji čebelarjenja in film o apiterapiji. Film o apiterapiji podrobno prikazuje, kako uporabljati čebelje pridelke, da z njimi dosežemo želene učinke. Priporočamo vam, da si domačo lekarno napolnite s čebeljimi pridelki in jih z ozirom na zimo preventivno uživate. Jožef Šalamun DECEMBER V BANOVCIH Prazniki so za nami. Pričeli smo z novimi načrti, zato prav je, da naredimo bilanco minulega obdobja, ki nam je pokazatelj vsega dobrega, gotovo pa tudi pomanjkljivosti, ki jih moramo v prihodnje popraviti. Za TD Banovci je mesec december najbolj delovni mesec v letu. S pripravami nanj pričnemo že konec novembra s pletenjem adventnega venca, s sestanki in z usklajevanji vseh partnerjev za pripravo Božične vasi in šele nato se lahko lotimo konkretnega dela. Tudi letos smo uspešno sodelovali s Termami Banovci, Občino Veržej in Centrom DUO. Naše uspešno sodelovanje bi bilo brezpredmetno, če nam ne bi pomagali vaščani, ki so se letos ponovno dokazali, da spadajo v sam vrh glede iznajdljivosti, marljivosti in spontane umetniške žilice, kar smo našli v vsakih jaslicah posebej. Veseli smo, da vsako leto pristopi k izdelavi jaslic kakšen novinec in izrazi svoj skriti talent. Prvič so v Božični vasi sodelovali tudi učenci 7. a razreda Osnovne šole Veržej, ki so pri likovni vzgoji oblikovali jaslice iz gline in jih razstavili pri gasilskem domu, za kar smo jim posebej hvaležni. Za konec bi se želela zahvaliti vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali v projektu Božična vas. Že enajstič po vrsti so obiskovalci vedno znova navdušeni nad vašimi stvaritvami in pridejo prav zaradi vas. Posebna zahvala Termam Banovci, ki se vsako leto bolj potrudijo in iznajdejo recept, da si obiskovalci ogledajo tudi bolj oddaljene jaslice. Hvala Občini Veržej za nagrado strokovne komisije in seveda strokovni komisiji, ki da žegen za lepo nagrado. Tudi prostovoljkam in prostovoljcem, ki so tretjino večerov meseca decembra preživeli na vasi pri kuhanju napitkov in pripravi pogostitve za mimoidoče - župnik bi rekel »bog plačaj«. Tudi mi se mu pridružujemo. Jelka Klement, TD Banovci 11 FGnkešnica 1/2011 :: turistični utrip BOŽIČNA VAS BANOVCI - JASLICE 2010 - \ 4 i r ..i " '/1 Strokovna komisija v sestavi krajinske arhitektke, likovnika, poslovnega koordinatorja in etnologa se je že četrto leto sprehodila po Božični vasi Banovci. Enotna ugotovitev je bila, da je iz leta v leto večji napredek glede kvalitete postavitve jaslic. Komisija je vesela, da so njihova vsakoletna priporočila upoštevana in da se vaščani trudite slediti ideji velikega poznavalca jaslic Nika Kureta, ki je zapisal: »Jaslice so 'zamrznjeno gledališče', se pravi, da morajo biti figure v svojih kretnjah zaznamovane tako, kakor da so pravkar obmirova-le... Jasličar mora biti kakor gledališki režiser. Vedeti mora, kakšna naj bo postavitev, da bo učinkovala lepo in ubrano.« Nova infrastruktura vasi Banovci prinaša večjo varnost in urejenost. Istočasno pa strokovna komisija ugotavlja, da se zgublja idiličnost in skrivnostnost Božične vasi. Zato predlaga županu in vsem vaščanom, da za čas Božične vasi javno razsvetljavo bistveno zmanjšate (z lampijoni) ali pa jo v celoti ugasnete. Z jasno vizijo razvoja Božične vasi, bo vas Banovci postala pojem za božične praznike in bo privabila še večje število občudovalcev. Vsi vaščani bi se morali poenotiti in slediti navodilom, ki so bila izdelana v projektu »Božična vas Banovci - idejna rešitev osvetlitve in okrasitve vasi«, ki ga je izdelalo podjetje Urbi d.o.o iz Ljubljane. V uvodu zapišejo: »Vas dobi v božičnem času še poseben značaj. Za turiste je to priložnost, da obiščejo in spoznajo vas. Kraj in hotel sodelujeta pri praznični okrasitvi, kar ju medsebojno povezuje. Žal se poleg jaslic pojavljajo tudi druge novoletne dekoracije in osvetlitve ter okrasitve. Te večkrat s svojo pretirano sporočilnostjo in barvitostjo preglasijo in razvrednotijo osnovno idejo.« Če ne bo skupne odločitve za svetlobno ureditev celostne podobe Božične vasi Banovci, tudi strokovna komisija ni več potrebna, ker se osnovna ideja o vasi jaslic resnično zamegljuje. Strokovno komisijo veseli, da se v zadnjem obdobju vsebinsko jaslice v vasi Banovci izpopolnjujejo in je osnovno svetopisemsko sporočilo pri vseh jasno vidno. Izbrati samo ene, najboljše, ni lahko delo. Zato sta bili tudi letos, poleg prve denarne nagrade, podeljeni še dve pisni priznanji. Pri jaslicah je poleg izvirnosti pomemben tudi estetski pogled in materiali iz katerega so narejene figure. Vsekakor ima lastna ustvarjalnost svojo vrednost, četudi take jaslice včasih nimajo velike umetniške vrednosti, so pa del človeka, ki jih ustvari in so v ustvarjalcu dosegle svoj namen, gledalca pa notranje nagovorijo. Prvo pisno priznanje je bilo podeljeno g. Andreju TOMCU za izvirne jaslice, ki so zasnovane v treh delih. Osrednji svetopisemski motiv je z desne strani dopolnjen s postavitvijo osrednjega dela vasi Banovci, iz leve strani pa ga zaznamuje cehovsko rokodelsko naselje. Gre za izredno natančno in ustvarjalno izdelane jaslice, ki so tematsko in prostorsko jasno zaokrožene. Drugo pisno priznanje je bilo podeljeno g. Milanu BE-LECU za najbolj dodelano izdelavo zvezdnatega neba nad jaslicami. Svetlobno onesnaženje nas je popolnoma odtujilo od zvezd in zato bi danes sveti trije kralji težko našli pot do Božjega deteta. Jaslice, ki so bile letos denarno nagrajene, izražajo govorico duha in srca samega izdelovalca. Obiskovalca resnično prevzamejo, da mu zastane korak in da se povsem umirjeno poglobi v skrivnost božične noči. Novorojeni Odrešenik je v središču dogajanja. Postavitev jaslic je scensko izpovedna in ponazoritev je blizu živega gledališča. Pravilna razporeditev ročno izdelanih figur, barvno usklajenih in primerno osvetljenih daje jaslicam podobo celostne dovršenosti. Figure narejene iz naravnega materiala - slanega testa pa imajo tudi simboličen teološki pomen, ki ponazarja Kristusovo daritev na oltarju v obliki kruha. Na predlog strokovne komisije je prejela denarno nagrado Občine Veržej za celostno postavitev jaslic v Božični vasi Banovci v letu 2010 Petra Seršen. Iskrene čestitke! Člani strokovne komisije 12 FGnkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip MOŠKA VOKALNA SKUPINA IN STAREJŠA FOLKLORNA SKUPINA KRAJŠATA DOLGE DNEVE Nekateri ljudje preživijo jesen svojega življenja doma, sami ali v krogu svojih domačih, drugi se odločijo za domove za starejše občane. Da bi slednjim dolge dneve skrajšali in popestrili, smo se pevci Moške vokalne skupine KD Slavko Osterc odzvali vabilu plesalcev Starejše folklorne skupine istega društva. Skupaj smo pripravili program, s katerim smo doslej razveselili varovance treh domov starejših občanov: v Ljutomeru, 11. 11. 2010, v Lukavcih, 6. 12. 2010 in v Radencih, 24. 2. 2011. Vsepovsod so nas nestrpno pričakovali, nas z veseljem gledali in poslušali, nekateri pa z nami tudi zapeli in zaplesali, vsi pa so nam navdušeno zaploskali. Mnogi izmed njih so se ob tej priložnosti prav gotovo spomnili na mi- nula leta, ko so tudi sami še sodelovali v kakšnem društvu ali pa zapeli in zaplesali kar tako, v družbi. Ob pogledu na "V mladosti so dnevi kratki in leta dolga, v starosti so leta kratka in dnevi dolgi," je zapisala Nikita Ivanovich Panin. nastopajoče so se jim zaiskrile in orosile oči, po marsikaterem licu pa je pritekla solza - sreče, veselja, hvaležnosti, žalosti ... Kdo bi vedel ... S tovrstnimi nastopi bomo še naprej razveseljevali starejše ljudi in jim krajšali dolge dni. Tatjana Rozmarič-Poštrak PRLEKI SMO VESELI LIDJE_ V soboto, 26. 2. 2011 so se v Kulturnem domu v Ver-žeju zbrali ljudje, ki jim je skupna ljubezen do negovanja, poustvarjanja in širjenja ljudskega glasbenega izročila. Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž iz občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje so se predstavili na vsakoletnem območnem srečanju, ki poteka pod naslovom »Prleki smo veseli lidje«. Člani KD Slavko Osterc iz Verže-ja, smo aktivno pripomogli k izvedbi prireditve, ki jo sicer organizira Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ljutomer. In res je bilo veselo. Poleg ostalih nastopajočih sta se letos predstavili kar dve veržejski skupini, ki delujeta pod okriljem omenjenega društva, in sicer skupina Zadnji mo- ment in Vokalna skupina Leščeček. Obiskovalce so navduševali z veselimi in šegavimi ljudskimi pesmimi, ki jih premore naše prleško izročilo. Hudomušnim besedilom pa sta v svojih napovedih sledila tudi povezovalca prireditve Melani Korošec in Jernej Lešer-Rudolf. Srečanje je spremljal strokovni spremljevalec JS RS za kulturne dejavnosti Tomaž Rauh. Po prireditvi je vodje skupin seznanil s svojimi opažanji in podal usmeritve za delo v prihodnje. Prireditev ni bila tekmovalnega značaja, kljub temu pa bosta ena ali dve skupini, ki ju bo določil spremljevalec, predstavljali naše območje na regijskem srečanju. Ivan Kuhar — ----tu r, tiMnanim BIIIIBHJ ■ Skupina Zadnji moment Vokalna skupina Leščeček 13 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip SLOVENSKE BOŽIČNE PESMI NA HRVAŠKEM Pevci Moške vokalne skupine KD Slavko Osterc zelo dobro in pogosto sodelujemo s prijatelji iz obmejnega Murskega Središča na Hrvaškem. Tokrat smo se odzvali prijaznemu vabilu cerkvenega pevskega zbora in 30. decembra izvedli koncert božičnih pesmi v njihovi krajevni cerkvi. Za to priložnost smo se naučili medžimursko božično pesem in jo ob koncu koncerta zapeli skupaj z domačimi pevci. S prepevanjem smo ob prijetnem druženju nadaljevali še po koncertu in ugotovili, da znamo zapeti veliko istih pesmi, ki imajo le različno besedilo. Razšli smo se z dogo- ° vorom, da nam obisk in koncert vrnejo v tem letu, v naši 2 domaČi cerkvi. Tatjana Rozmarič-Poštrak S. OGLED RAZSTAVE V VERŽEJU Udeleženke krožka Ročna dela pri DU Ljutomer, smo se po novem letu odpravile na izlet v Veržej, da si ogledamo jaslice in Center DUO. Občudovale in čudile smo se mojstrovinam, ki jih naredijo človeške roke. Nekaj veličastnega je v jaslicah, ki so bile na ogled praktično iz celega sveta. Zadovoljne, srečne in vesele smo, da v teh projektih sodelujejo tudi otroci, ki tako živijo in čutijo s tradicijo religije. Tu bi pohvalile organizatorja, ki je pravzaprav duša in srce teh razstav. ČESTITAMO. Tako navdušene in polne lepih vtisov, smo se odpravile še v Center DUO. O delovanju le-tega nismo nič vedele, to smo našemu »vodiču« tudi povedale. Gospod nam je vse razložil in povedal pomen in delovanje tega centra. Nato smo si pogledale razstavljene izdelke. Pozanimale smo se iz kakšnih materialov so in koliko je cena izdelkov. Bilo je toliko vsega lepega, da smo kar žarele, komentirale, se pogovarjale in primerjale z našimi izdelki. V okviru njihovega centra potekajo različne delavnice, upamo, da se bomo tudi same v bližnji prihodnosti lahko kakšne udeležile. Delo in ustvarjanje na takšnih delavnicah lahko razumejo vsi tisti, ki se sami ukvarjajo s kakršnim koli ročnim delom. Le tem je znano koliko volje, energije, poguma in časa je potrebno, preden izdelke postavijo na ogled. Članice krožka Ročna dela pri DU Ljutomer PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V nedeljo, 6. 2. 2011, smo v Veržeju v dvorani Doma kulture obeležili slovenski kulturni praznik. Po lepem uvodnem nagovoru je župan Občine Veržej povabil k slavnostnemu govoru Toneta Partljiča, pesnika in dramatika, ki je z besedo in s svojo preprostostjo pritegnil pozornost vseh. Proslavo je lepo zaokrožila poezija Neže Maurer. Re- cital, s simboličnim naslovom Onežimo svet, v odlični interpretaciji recitatork in ob dobrih glasbenih izvajalcih ter izvrstni režiji Cilke Jakelj, je dosegel svoj namen - "onežil" je tudi nas! Damjana Ferenc 14 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip BOŽIČNI ČAS V VERŽEJU Pevci v Veržeju so že vajeni, da po uvodnem ogrevanju v novi pevski sezoni sledijo priprave na božični koncert. Tako je že vrsto let, zato smo se na pobudo g. župnika Jožefa Krnca odločili za izvedbo tudi letos. Po uvodnih dogovarjanjih sem prevzela vajeti v svoje roke in intenzivne priprave z vajami so se pričele. Odločili smo se, da bodo na koncertu nastopile vse pevske skupine iz naše občine, za pokušino pa smo skupine še združevali. Na koncertu se je zvrstilo kar 5 domačih pevskih zasedb: OMPZ Sv. Janeza Boska župnije Veržej pod vodstvom Marjete Ivančič, Mladinska vokalna skupina Žarek župnije Veržej, katere umetniški vodja je Bojana Ivančič, MePZ TD Banovci pod vodstvom Renate Makovec ter MePZ in Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc, oba pod mojim vodstvom (Tatjane Rozmarič-Poštrak). Gostje na letošnjem božičnem koncertu so bili pevci Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave pod vodstvom Danijela Berdena, ki je v program vključil tudi madžarske božične napeve. Skupno je na božičnem koncertu prepevalo kar MePZ TD Banovci blizu 70 pevcev in prav to številko smo združili v skupno zasedbo ob sklepu koncerta pri pesmi Sveta noč. Program so spretno povezovale najmlajše pevke MePZ. Petje božičnih pa tudi drugih pesmi se je nadaljevalo še kar nekaj ur na družabnem srečanju vseh nastopajočih v župnijski dvorani, kjer sta nam poleg domačih dobrot, ki so jih prispevale pevke in pevci, pri pogostitvi pomagali še Občina in Župnija Veržej. Pevci vsako leto pripravljamo pesmi za božični koncert in jih zapojemo vsem poslušalcem z velikim veseljem. Posebno doživetje predstavlja petje pri polnočnici; pri tej smo letos zapeli pevci MePZ in Moške vokalne skupine. Oboji smo bili po sami polnočnici povabljeni še v Terme Banov-ci, kjer smo gostom, ki so se z baklami vračali iz Veržeja, zapeli nekaj božičnih pesmi. Ob prijetnem klepetu z gosti in druženju ob toplem čaju je v tiho božično noč zazvenelo še nekaj starih, skoraj pozabljenih melodij. Tatjana Rozmarič-Poštrak MePZ KUD Slavko Osterc Veržej KPZ Vita iz Lendave 15 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip ROKENROL KOT KULTURA Oktobra 2010 je Kulturni klub A propos Veržej zabeležil 10 let delovanja in sodelovanja na področju glasbenega ustvarjanja. V domu kulture je Riki pripravil večer, na katerem je bilo občinstvo priča dvema novima zgoščenkama, ki sta izšle letos maja oziroma septembra. Govorimo o ploščah Hudičev sod Petra Lovšina in Zgubi Boogie Riki & Boogie Banda. Že omenjeni so združili moči in se povezali z instrumenti. Avtorske skladbe Rikija so zazvenele polno in prepri- CVeč na: http://rikibb.com/ čljivo kočijo , so začeli s skladbo < (Riki and Boogie Band „ ,. _ Ë website) g Boogie'po kateri nosi zgoščenka tudi naslov. Pesem Tebi Madam je Riki pred skoraj polno dvorano poklonil Prlekiji, zaigrali pa so še pesmi kot so Zaobljublje-na, Sem, So ein Reisen, Nič kriv in druge. Boogie Band in gost Peter Lovšin so drugi del koncerta začeli s starim bluesem Stop Breaking Down Roberta Johnsona, ki velja za enega najvplivnejših kitaristov v razvoju te glasbene smeri. Na orglice je stilsko prepričljivo zaimproviziral Peter Lovšin. Sledile so nove skladbe iz letošnjega albuma Hudičev sod, v nadaljevanju programa pa so glasbeniki predstavili opus od Pankrtov do danes. q Harmonika je zazvenela v gibanju kulturnega rokenrola. || Po uspešni promociji v Domu kulture Veržej sedaj nadaljujejo pot rokenrola po Sloveniji Balboa LEŠČEČKI ŠVICAJO Drugo leto zapored so člani Folklorne skupine Lešče-ček, KD Slavko Osterc Veržej, organizirali intenzivni vikend. Tudi letos je kot strokovni vodja priskočil na pomoč sam Mirko Ramovš. Leščečki smo zelo veseli in ponosni, da imamo možnost dela s takšnim strokovnjakom. Ob njem se učimo vsi - tako plesalci, kot tudi naša Alenka, ki črpa to znanje in postaja vedno bolj prekaljena in inovativ-na v pristopih učenja plesov in oblikovanja spletov. Čez letošnji intenzivni vikend nas je gostil Dijaški dom Lizike Jančar Maribor. V petek, 7. 1. 2011, ko smo prispeli v Maribor, smo imeli kondicijske vaje. Po lanski izkušnji smo se dobro zavedali, da bo sobotni dan naporen, saj gospod Ramovš, kljub letom (čez sedemdeset jih ima) pleše z več energije kot marsikateri najstnik. Tako je bilo potrebno vsaj delno pripraviti noge, da so ubogljivo plesale še vso soboto. V nedeljo dopoldne smo usvojene plese še utrdili in jih vztrajno ponavljamo sedaj na naših rednih vajah. Ne le delo in ples, pač pa tudi druženje je pomemben del tega vikenda. V petek smo se zabavali ob ritmih 80-ih. Glasbo je dopolnjevala naša kostumska iznajdljivost, ki smo jo našli povečini v omarah staršev. V soboto so s krstom čisto tapravi Le-ščečki postali še novinci, ki so se skupini pridružili v tej sezoni. Z delom in tudi zabavo se prepletajo naše vezi, ki dajejo vidne rezultate našega dela. Ivan Kuhar 16 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip OB KULTURNEM PRAZNIKU_ Učenci in učitelji OŠ Veržej smo s priložnostnim programom počastili slovenski kulturni praznik in se spomnili dr. Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Prešeren je s svojim ustvarjalnim navdihom ustvaril poezijo, ki se je lahko primerjala s tedanjimi pomembnejšimi romantiki. Tako se ob kulturnem prazniku, 8. februarju, vsako leto znova spomnimo ne le velikega poeta, ampak tudi pomena kulture za obstoj tako malega naroda, kot je naš. Slovenci smo številčno majhen narod, imamo pa znamenito in bogato kulturno tradicijo, ki je skozi zgodovino širila vplive in zaznamovala ves evropski prostor. Časi se spreminjajo, Prešernovo delo pa ostaja čvrsta skala neminljive lepote v razpenjenem morju minevanja. V kulturnem programu so nastopili recitatorji, ki so predstavili Prešernovo poezijo in jo obogatili z drobci iz življenja pesnika. Z glasbenimi vložki so program popestrili učenci Glasbene šole Slavko Osterc. Zalika Horvat, mentorica Šport na OŠ Veržej NIK ŠKRJANEC PRVI, ANA ŠTERMAN TRETJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BADMINTONU_ V januarju je bilo v Lendavi področno prvenstvo v badmintonu. Tekmovalo je 64 tekmovalcev. V kategoriji devetih razredov nekatego-riziranih tekmovalcev sta po petih razburljivih tekmah in petih zmagah prvo mesto osvojila Ana Šterman pri dekletih in Nik Škrjanec pri fantih. Odlično drugo mesto je osvojil Rene Heric, ki je po štirih zmagah moral v finalu priznati premoč našega Nika Škrjanca. Tudi Žanin Heric je igrala odlično, saj je na celem turnirju izgubila samo proti Ani Šterman v polfi-nalu. Žanin Heric je nato po porazu v polfinalu igrala še v malem finalu, kjer je zmagala in osvojila tretje mesto. Ker se le prvi trije s področnega prvenstva uvrstijo na državni finale, ki je bil meseca marca, smo bili vsi skupaj zadovoljni, saj se je vsem štirim učencem naše šole uspelo uvrstiti na državni finale. Na državnem finalu, ki je bil v OŠ Kungota, je vsem štirim učencem uspelo zmagovati do osmine finala. V osmini finala je Rene Heric po težki tekmi moral priznati premoč Nika Škrjanca, tudi Žanin Heric je po dobri igri bila poražena v osmini finala. Ana Šterman je zmagovala vse do polfi-nala, kjer jo je premagala Vanesa Gradišar iz OŠ Nove Fužine. Tako je Ana na koncu osvojila odlično tretje mesto. Naš najboljši, Nik Škrjanec (lansko LENEGAČAKA STRGAN ROKAV, PALCA BERAŠKA, PRAZEN BOKAL. (V. Vodnik, Dramilo) Valentin Vodnik je z zadnjimi štirimi verzi v Dramilu hotel povedati, kdor bo len in ne bo nič delal, v življenju ne bo prišel daleč. Postal bo revež. Tudi jaz vem, da če želim biti uspešna in kaj doseči, se moram za to potruditi. Od nekdaj sem si želela postati frizerka. A z leti me ta poklic vedno manj zanima. Vem, da mi v šoli kar dobro gre, zato želim postati nekaj drugega. Sedaj, ko smo že v 8. razredu, se že več pogovarjamo o poklicih. Začela sem resneje razmišljati, kaj bi rada postala. Skoraj prepričana sem že, da bom nadaljevala šolanje v ljutomerski gimnaziji. Če narediš to šolo, so odprta mnoga vrata in lahko greš študirat, kar želiš. S tem pridobim tudi štiri leta, da bolj premislim, kaj bi študirala. Trenutno sta mi všeč dva poklica, veterinar za male živali in forenzik. Vem, da moraš biti za oba poklica izobražen, saj zahtevata odgovornost. A če si nekaj zares želiš, se za to potrudiš in si vztrajen. Upam, da bom uspešno končala šolanje in bom nekoč po poklicu tisto, kar me veseli. Lea Belec, 8. a Življenje je ena velika izkušnja. Vsak jo naj izkoristi tako, kot misli, da je prav in da bo tudi njemu dobro. Sem dekle, ki rado razmišlja o svoji prihodnosti. Verjamem, da se bo v prihodnosti dogajalo ravno to, kar si želim in kar so moje sanje. Ampak v tem trenutku moram gledati na sedanjost. Moram misliti na to, da bom ravnala, kot je prav in da bom potem lahko imela tisto, kar si želim. Sedaj je težko početi stvari in početi dejanja, v katerih želiš uspeti, ampak nič ni nemogoče. Če si vdan v neko delo in si to res želiš, se to lahko uresniči. Jaz si sedaj najbolj želim, da bi v šoli imela dobre ocene in da bi tudi v obšolskih dejavnostih bila uspešna. V to moram vlagati veliko truda. Včasih mi že začne primanjkovati časa, a koliko se le da, se potrudim. Danes še ne vem, kaj natanko hočem postati, zagotovo pa vem, da se bom morala še dolgo zelo močno truditi, če hočem sploh kaj postati. Špela Cimerman, 8. a 17 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip leto je bil tretji), je imel po petih zmagah v finalu za nasprotnika Nala Žmavca, ki je lani osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu. Po pričakovanju je bila tekma razburljiva in polna preobratov, vendar je na koncu zmagal boljši in to je na našo veliko veselje bil Nik Škrjanec, ki je tako postal državni prvak. Kljub temu, da bo Nik letos končal osnovno šolo, bodo prihodnje leto našo šolo na državnem finalu še vedno lahko predstavljali Žanin, Ana in Rene, ki bodo tudi v prihodnjem letu sodili v ožji krog favoritov za zmago. MALA ODBOJKA - fantje V mesecu februarju je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v mali odbojki za fante. Za našo šolo so igrali: Rene Heric, Jaka Grantaša, Marko Maučec, Luka Pihler, Žan Kolmanič, Blaž Brunec, Bine Brunec, Gašper Rudolf in Jure Šterman. Po treh prepričljivih zmagah so osvojili prvo mesto in se tako uvrstili na področno prvenstvo. MALA ODBOJKA - dekleta V Ljutomeru je bilo medobčinsko prvenstvo v mali odbojki za dekleta. Za našo šolo so igrale: Ana Šterman, Sabina Kopun, Saška Belec, Taja Kukolj, Nastja Borko, Nastja Novak, Polona Osterc, Tamara Rajh, Tajda Borovič in Tina Klement. Po treh prepričljivih zmagah so osvojile prvo mesto in se tako uvrstili na področno prvenstvo. MINI ODBOJKA - fantje V mesecu marcu je bilo v Stročji vasi medobčinsko prvenstvo v mini odbojki. Za našo šolo so igrali: Žan Kolmanič, Jure Šterman, Ivo Marinič, Blaž Brunec, Bine Brunec, Gašper Rudolf, Niko Mladenovič in Blaž Borko. Osvojili so prvo mesto in tako postali medobčinski prvaki. Anton Šterman NADALJEVANJE PROJEKTA MLADI POSVOJIJO ROKODELCA_ ni Zavoda Marianum Veržej: lončarske delavnice, posebej oblikovanje gline, izdelovanje iz krep papirja, pletenje iz ličja, medičarska delavnica, od zrna do kruha. V čebelarskem muzeju na Krapju so izdelovali izdelke iz voska. Učenci prvega razreda so v šolski kuhinji ob mentorstvu g. Rožmana pekli parklje, žemlje, kajzerice, ptičke in pletenice. Zavod Marianum Veržej je v šolskem letu 2010/11 že drugič razpisal projekt Mladi posvojijo rokodelca. Učenci 8. a razreda so se pod mentorstvom Milene Sabotin odločili, da se tudi letos vključijo v ta projekt. Tokrat so posvojili dva rokodelca - Alojzijo in Jožefa Klemenčič iz Bunčan. V petek, 10.12.2010 so pod njunim strokovnim vodstvom izvedli naravoslovni dan. Učenci so izmenično delovali v dveh skupinah. Pod vodstvom ga. Alojzije so iz kvašenega testa pekli »pletenice«, g. Jožef pa jih je naučil plesti »korboče«. Vzdušje je bilo sproščeno, saj sta zakonca Klemenčič znala na zelo pristen način pridobiti mlade. Ti pa so spoznali, da so rokodelske spretnosti zahtevne, zato jih bodo prav gotovo bolj cenili. Mentorica Milena Sabotin Ekipa najuspešnejše šole v badmintonu v državi Medobčinski prvaki v mali odbojki Da je rokodelska dejavnost del naše bogate kulturne dediščine, se še kako zavedajo učenci in učitelji OŠ Veržej. V tej zvezi potekajo v okviru šole številne aktivnosti. V šolskem letu 2010/11 so se odvijale številne delavnice za vse učence šole. Nekaj od teh je bilo izvedenih s stra- 18 Funkešnica 1/2011 : kulturni in šolski utrip UNICEFOVA PUNČKA_ UNICEF Slovenija je tudi letos razpisal projekt »Punčka iz cunj«. Učenci 7. a, 8. a in 9. a razreda iz OŠ Veržej so ta projekt vzeli za svojega. Tako kot že vrsto prejšnjih let, so se tudi v tem šolskem letu množično odločili, da bodo izdelali vsaj eno punčko in s tem pomagali pri cepljenju otrok v nerazvitih državah. Z izdelavo ene punčke pomagajo nabaviti cepivo za enega otroka proti šestim nalezljivim otroškim boleznim. Učenci so jih letos izdelali kar 28. S tem so pokazali veliko mero solidarnosti s tistimi, ki so potrebni pomoči. Dokazali so, da imajo mladi veliko vrednot, da jim ni vseeno za trpljenje drugih, da želijo spremeniti svet. Mentorica UNICEF krožka na OŠ Veržej Milena Sabotin Ko sem izvedela, da bom z UNlCEF-ovo punčk° pomagala enemu otroku, sem bila zelo vesela. Takoj, to sem dobila model, sem jo že začela izdebvati. Med šivanjem sem uživala, ker me je v dobro vojo spravila že sama misel, da sem morda rešila enega rtroto. Taja Kukolj, 7-a S prij^djicama Ano in Tamaro smo se neke oktobrske sobote zbrale, da bi izdelovale UNlCEF-ove punčke. Delale smo ves dan, a se je splačalo, saj smo vedele, da bomo s tremi punčkami pomagale trem otrokom v Afriki. Bile smo ponosne in srečne. Tina Klement, 7.a MALČKI IN BIBARIJE Bibarije so gibalne igre ob pesmih nagajivkah, ob iz-števankah in ritmičnih besedilih. Te gibalne igre so oblika komuniciranja med otrokom in odraslim od prvih mesecev otrokove starosti dalje. Temeljijo na ritmičnih glasovih in besednih igrah. Po večkratnem ponavljanju istih bibarij postane otrok vedno bolj aktiven, tako miselno, govorno kot tudi plesno in gibalno. Posluša glas, opazuje mimiko in gibanje odraslega. Med igro se lahko tudi sam giblje, skupaj z vrstniki ali odraslim. Otrok ob bibarijah doživlja občutek varnosti in z njimi premaguje različne strahove. Igra je na začetku preprosta, brez kakršnihkoli dodatkov, da se otrok privadi na novost in da pri otroku dosežemo bistvo te igre (občutenje, različna razpoloženjska stanja, razvoj ritma, socializacija.). Dejavnost pozneje nadgradimo z različnimi lutkami in predmeti. Bibarije pripomorejo k razvoju socialnih odnosov in sposobnosti komuniciranja. Zadovoljujejo tudi vse čustvene potrebe, saj otrok doživlja različna čustvena stanja (veselje, jezo, razumevanje, tolažbo.) v prvih letih življenja in si s tem pridobiva pozitivno samopodobo. Ob nenehnem pričakovanju, kaj se bo še zgodilo, otroku razvijamo sposobnost koncentracije. Otrok sprejema in doživlja različne ritme in dinamiko po slušni, taktilni, kinestetični in vizualni poti ter si tako razvije tudi občutek za ritem. Le-ta prežema vse človekove funkcije: vpliva na govor, slušno in vidno doživljanje, spomin. Vsekakor so bibarije malčkom vedno všeč, hkrati pa vzpodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju in pridobivanju novih znanj in spretnosti. Suzana Kolmanič, Ingrid Grantaša Vse foto: arhiv Vrtca Veržej 19 Fünkesnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip KURENTI V VERZEJU V petek, 25. 2. 2011 smo se otroci iz vrtca Veržej in vzgojiteljice zbrali pred trgovino in pričakali ptujske kurente. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali pokače z bičem, ki so bili v skupini kurentov. Nekateri so se skrivali za vzgojiteljicami, ker so se strašnih mask bali. Najbolj prijaznim smo privezali robčke, ki jih vsako leto zbirajo od mladih deklet. Kurenti nosijo ježevke, s katerimi pikajo mlada dekleta. Otroci so pozneje v vrtcu komentirali nastop kurentov in spraševali, kdo jim naredi takšne obleke in maske. Zanimalo jih je, če se v kurente lahko oblečejo tudi ženske in otroci. Pogovarjali smo se o pustnem rajanju na Ptuju v nedeljo pred pustom, kjer bodo videli različne pustne šeme iz vse Slovenije. Vzgojiteljica Mateja Fras PODARIMO SREČO V Kulturnem domu v Veržeju so učenci, učitelji in mentorji iz OŠ IV Murska Sobota, ki skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, v mesecu fe- bruarju 2011 za učence OŠ Veržej in otroke iz Vrtca Veržej pripravili prireditev z naslovom Podarimo srečo. Predstavili so se nam s petjem, igranjem, plesom in veličastnimi kostumi. Nastopajoči so pokazali vse svoje sposobnosti. Vsem v dvorani je prireditev pričarala nasmeh na obraz. Učenci, tudi če so drugačni, C »Ni poti do sreče, zmorejo marsikaj. Pokazali so, K sreča 'e ot « da znajo seči visoko in se imeti M s^eča J® po ■« lepo. Ko podarimo darilo, ne podarimo le materialnih dobrin, podarimo čarovnijo ljubezni, veselje in srečo. Vse to je bilo začutiti na prireditvi. Še enkrat hvala, ker ste nam podarili srečo in dokazali, da je otroško srce velik zaklad. Urška Erdelji, pripravnica v Vrtcu Veržej 20 Funkešnica 1/2011 : utrip marijanišča in župnije RAZSTAVA JASLIC Med idiličnim dopoldanskim sneženjem se je v Marijanišču spet zbrala množica ljudi. Ko se je na vratih pojavil sam škof ordinarij, dr. Peter Štump, veržejski župan Slavko Petovar in še toliko imenitnih gostov, smo čutili, da gre za nekaj pomembnega. In za to je šlo! V okviru projekta Božična Prlekija je bila odprta razstava jaslic z skoraj vseh kontinentov sveta. Neverjetna zbirka, katerim so se pridružile še jaslice, ki so jih izdelovale šole in vrtci. Tokrat je bilo že tretjič, vedno lepše, vedno zanimiveje in vedno širše, tokrat po vsem svetu! Tu so namreč bile razstavljene jaslice iz Južne Amerike, Centralne Afrike, Izraela, Kitajske ... Islandije ... pa Poljske, Češke, Nemčije, Italije, Nizozemske ... Prava paša za oči in dušo, ki v predbožičnih dneh išče duhovno hrano za svojo bolečo duhovno podhranjenost. Mirko Rakovnik Pregled dogodkov v naši župniji 15.-16. januar 2011 Šola za animatorje Šola za animatorje usposablja mlade, ki želijo bolj aktivno sodelovati v župniji in sicer kot ani-matorji oratorija, raznih delavnic, počitniških dni, duhovnih vaj ... Letošnje šole v Marijanišču se je udeležilo 60 animatorjev iz SMC iz vse Slovenije ter ani-matorji SMC iz Veržeja in veroukarji devetega razreda. Skozi pester program so spoznavali kaj je animiranje, kako se naučiš različnih metod animacije, iger, bansov. Pogovarjali in debatirali so o tem kako stopati po poti življenja ter rasti v svoji odprtosti in ljubezni do bližnjega. 6. februar 2011 Srečanje otroških pevskih zborov V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku je tudi letos potekalo tradicionalno srečanje otroških pevskih zborov. Geslo letošnjega srečanja je bilo »Jezus, združi nas.« Zbralo se je 38 pevskih zborov ter 700 otrok, ki je ob spremljavi 50-članskega orkestra s petjem sooblikovalo mašo ob prazniku sv. Janeza Boska. Srečanja se je udeležil tudi naš otroški pevski zbor »Žarek« pod vodstvom gospe Marjete Ivančič. 12. februar 2011 Duhovna obnova sodelavcev Karitas V Domu duhovnosti v Kan-čevcih je potekla letošnja duhovna obnova za sodelavce Karitas murskoso-boške škofije. Tema je bila namenjena razmišljanju o stiskah mladih. Zbralo seje 130 udeležencev, prisotne so bile tudi članice naše župnijske Karitas. Duhovni del obnove je vodil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Osrednje predavanje je imel priznani slovenski psihoterapevt dr. Bogdan žorž. Udeleženci so se seznanili z novim programom Domačija na Razkrižju, ki ga Škofijska karitas pripravlja v sodelovanju z Občino Raz-križje in s katerim odpira nov prostor za delo z mladimi, ki jih pestijo različne odvisnosti. 20. februar 2011 Škofijsko srečanje bralcev Božje besede V stolni cerkvi v Murski Soboti je bilo molitveno srečanje bralcev Božje besede in izrednih 21 Funkešnica 1/2011 : utrip marijanišča in župnije LUČ MIRU TUDI V VERŽEJU Salezijanski mladinski center Veržej se vsako leto vključuje v projekt Luč miru iz Betlehema. V Veržeju se je ob tem dogodku rodila prav posebna tradicija, ki si jo vpeljali v kraj takrat še delujoči skavti. Luč miru so ponesli v domove naše občine in z njo svetlobo, ki jo pričara majhen plamen upanja. Skavtsko tradicijo že nekaj let nadaljujemo člani SMC Veržej in tako na svojstven način prinašamo upanje tudi v Vaše domove. Ob tem se iskreno zahvaljujemo za prostovoljne prispevke, ki ste jih namenili in tako podprli { Akcija je krščanskega izvora in je hkrati tudi odprta za nekristjane. naše aktivnosti in delo, ki ga izvajamo čez celotno leto. Ko prižigamo svetlobo v otroških očeh na različnih dogodkih, kot so oratorij, delavnice, pevski vikendi in drugo. Sicer projekt Luč miru poteka po celi Evropi in se je začel izvajati leta 1986, ko so na Avstrijski televiziji ORF, v oddaji Luč v temi (Licht ins Dunkel), namenjeni invalidnim otrokom, organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Pobudnik akcije želi, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. Akcija je krščanskega izvora in je hkrati tudi odprta za nekristjane. V svojem bistvu ima Luč miru religiozen pomen in ne prihaja zgolj slučajno iz Kristusove rojstne votline v Betlehemu, saj svetloba in toplota njenega plamena oznanja vero, upanje in ljubezen za vsakega izmed nas. SMC Veržej ZIMSKI ORATORIJ Na najbolj mrzel počitniški dan (seveda, saj je bil sveti Matija, ki mora imeti led, da ga bo lahko razbijal) se je v zgodnjem jutru pred župniščem že zbralo blizu 50 otrok in veliko animatorjev. Že začetek je kazal na to, da bo kljub globokemu minusu na termometru, temperatura dogajanja zelo vroča. Z dinamičnim plesom je že na začetku bilo mnogim vroče. Vroče je bilo predvsem mali Saški, ki je kot najmlajša udeleženka (ki si je upala priznati svoja leta) lahko dvignila oratorijsko zastavo. Ko je zastava zavihrala visoko kot zvonik, se je vse dogajanje preselilo v dvorano. Tam pa navodila, načrti, razvrščanje po skupinah ... potem pa pesem in molitev. Dramska skupina je predstavila prikupen in poučen prizor, ki so ga otroci z zanimanjem spremljali in na koncu dojeli, da je najlepše takrat, kadar smo solidarni med seboj, si radi pomagamo in se veselimo prijateljev. O solidarnosti so se otroci pogovarjali v katehezah, sledile pa so delavnice, kjer so si otroci izdelali zanimive izdelke. Po kosilu so sledile velike igre in zanimivo dogajanje v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum. To je bila zares simfonija iger, dela, petja in druženja presrečnih otrok, ki jim ni bilo treba zmrzovati kje na kakšnem dolgočasnem smučišču ali se brezvoljno namakati v bazenu, kakšnih od okoliških toplic. Mirko Rakovnik 22 Funkešnica 1/2011 : utrip marijanišča in župnije PRAZNOVANJE SVETEGA JANEZA BOSKA Ob slovesnem prazniku svetega Janeza Boska, očeta in učitelja mladine, so tudi mladi v Veržeju, ki delujejo v SMC-ju (salezijanskem mladinskem centru), temu praznovanju dodali svojo noto. Dolgo in prizadevno so pripravljali »mladinsko« mašo, s katero bi nagovorili vse navzoče pri nedeljski maši. Čeprav je gospod župnik, mag. Jožef Krnc mlad in poln mladostnih idej, so za spremembo medse povabili g. Petra Pučnika, ki je nagovoril mlade in tudi druge vernike v cerkvi kar s kitaro v roki. Seveda je vsaka njegova prizadevna beseda padla na plodna tla pozornosti in zanimanja. Da pa ne bi samo slavnostni pridigar med mašo vihtel kitare, so poleg bile tudi dekleta Vokalne skupine Rozalije, ki rade pridejo med mlade v Veržej. Tako se je koristno združilo s prijetnim, namreč koristno je bilo prisluhniti pridigarjevim besedam in prijetno je bilo prisluhniti tudi ubranemu petju Rozalij. Nabito polna cerkev pa je nadvse hvaležno prisluhnila tudi vsemu tistemu, s katerim jih je nagovorila domača mladina iz SMC-ja. Lepo praznovanje je bilo. Res lepo! Najlepše pa je to, da je bil tako mladim kakor starejšim spet »približan« lik velikega vzgojitelja svetega Janeza Boska in tudi delo salezijancev, njegovih duhovnih sinov, ki že od davnega leta 1921 vneto in goreče pasejo Božjo čredo v Veržeju. Mirko Rakovnik ~ delivcev obhajila. Molitvene ure pred Najsvetejšim se je udeležilo okoli 200 udeležencev, med njimi so bili tudi bralci iz naše župnije. Vodil jo je škof msgr. dr. Peter Štumpf, ki je prisotne nagovoril o poslanstvu ter povedal, da je vsak od nas na različne načine poklican, da je služabnik Bogu. Bog nas je poklical, zanj smo dragoceni. 21.-22. februar 2011 Duhovne vaje za ministrante V času zimskih počitnic se je v Marijanišču zbralo 66 ministrantov in ministrantk iz murskosoboški škofije. V pestrem programu, delu v skupinah, zanimivih igrah sta hitro minila dva počitniška dneva. Spet so bili naši animatorji nepogrešljivi. 23. februar 2011 Smučanje za družine ministrantov Ministranti so se v spremstvu svojih staršev in gospoda župnika podali na tradicionalno enodnevno smučanje na Mariborsko Pohorje. 24. februar 2011 Oratorijski dan Oratorijski dan je dogodek, ki ga težko pričakujejo otroci, kakor tudi animatorji. Kako tudi ne, saj je čisto pravi oratorij, le da je kratek. Po dvigu zastave pride na vrsto kateheza in delo v skupinah; letos so nas za odmor razveselili še kurenti, potem dobro kosilo, igre... in veliko lepih trenutkov. Napovednik dogodkov 26.-27. 3. Birmanski vikend (9. razred) na Pohorju 15.-17. 4. Prvoobhajanski vikend na Pohorju 17. 4. Srečanje za starejše pri drugi maši 1. 5. Birma pri drugi maši 14. 5. Celodnevno srečanje družin letošnjih prvoobhajancev 22. 5. Romarski shod v Veržeju 29. 5. Prvo obhajilo pri drugi maši 19. 6. Srečanje jubilantov 25. 6. Izlet za skupine, Velika planina 10.-16. 7. Frančiškovi otroci, tabor na Sladki Gori 25.-30. 7. Oratorij Darja Makoter 23 Funkešnica 1/2011 : utrip marijanišča in župnije DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE CELJE - CENTER Ni še potihnilo petje mladih ob don Boskovih praznovanjih, že je tu nov mladostni spev, ki so ga med nas prinesle pevke Dekliškega zbora Gimnazije Celje - Center, zbora z visokimi in odličnimi referencami. Gimnazija Celje - Center ima bogato in dolgoletno tradicijo zborovskega petja, saj zbor na šoli deluje že več kot tri desetletja. Od leta 1995 zbor z umetniško roko vodi profesorica Barbara Arlič Kerstein, torej že 14 pevskih sezon zapored. V tem času so pevke dosegle številne uspehe tako v Sloveniji kot tudi v tujini (Neerpelt, Linz, Budimpešta, Rodos, Riva del Garda, Varšava, Jersy, Madrid, Bad Hofgastein, Praga). S svojimi uspehi in dosežki se zbor uvršča med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji in Evropi. In kaj delajo pri nas? PRIŠLA BO POMLAD To ni "zaključna" floskula kakšnega slovenskega vreme-narja, to je projekt, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, pristop LEADER in Republika Slovenija, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt je za SMC Veržej pridobil g. Janez Krnc. Nosilec projekta je k sodelovanju povabil mnoge mladinske in otroške zbore. V Marijanišču so se kar nekaj vikendov zbirali mladi pevci. Prepevali so in sredi najbolj zoprne in mrzle zime naznanjali pomlad. Pomlad pa so prinesli prav ob praznovanju svetega Janeza Boska. Občinska dvorana Kulturnega doma v Veržeju bi bila skoraj premajhna za vse, ki so tem pomladnim glasovom želeli prisluhniti v živo. Na domiselno okrašenem odru so združeni zbori pod vodstvom prof. Felicite Heric Taškov navduševali številen avditorij, Zbor je v teh strupeno mrzlih zimskih dnevih prišel v toplo in prijazno hišo Zavoda Marianum zaradi intenzivnih vaj, saj so pred njimi zelo visoko zastavljeni cilji, ki jih bo mogoče doseči le s temeljito umetniško pripravo. Profesorici Barbari Arlič Kerstein pri tem pomagata prof. David Preložnik in prof. Anka Frece. Zvečer so se udeležili svete maše na praznik sv. Blaža, ko vsi verniki prosimo, da bi bili obvarovani bolezni grla in vsakega drugega zla. Za umetnike, ki je njihovo glavno »orodje« prav grlo, je bil njegov blagoslov še kako pomemben. Vernike, ki so se zbrali k večerni maši pa je njihov umetniški nastop nadvse prijetno presenetil. Mirko Rakovnik ki je hvaležno spremljal njihovo petje. Ivan Kuhar, asistent projekta, je imel v rokah vse niti dogajanja, pomagali so mu člani SMC-ja. Pesmi so se vrstile, vmes so se prepletala izbrana besedila, hvaležna publika pa je ploskala, ploskala ... Na koncu je navdušeno spregovoril župan Občine Veržej, dipl. ing. agr. Slavko Petovar. Govoril ni samo o lepem in ubranem petju, govoril je o pomembnosti tega evropskega projekta, ki je poleg denarja ustvaril tudi plodno strokovno sodelovanje. »Primer dobre prakse« torej, katerega so se veselili tako mladi pevci, kakor vsi tisti, ki so »gratis« (brezplačno) prejeli njihovo glasbeno zgoščenko z naslovom "Prišla bo pomlad". Mirko Rakovnik 24 Funkešnica 1/2011 : društveni utrip DRUŠTVO AKTIVNE MLADINE VERŽEJ (DAM VERŽEJ) Po skoraj enoletnem premoru, katerega razlogi so bili osebne narave nekaterih članov, smo v Društvu aktivne mladine Veržej začeli nazaj aktivno delovati. Našo »sezono« smo odprli z uspešno organizacijo koncerta Ansambla Saša Avsenika, v letnem delovnem načrtu pa imamo seveda še veliko drugih načrtov in idej. Tako vas vse občane obveščamo, da se vračajo tudi naše igre za »Najmočnejšega občana Občine Veržej«, ki bodo potekale 2. julija 2011. Vsi zainteresirani kandidati lahko tako začnete pridno vaditi in pripravljati svoje mišice. V planu imam tudi izvedbo podoknice Nedeljskega dnevnika z najbolj znanim slovenskim podokničarjem Francom Pestotnikom, katera bo v mesecu avgustu. Prav tako pripravljamo okoljski projekt izdelave nakupovalnih vreč, ki bodo zamenjale plastične vrečke, Martinovanje v mesecu novembru, na županovo željo pa bomo v adven-tnem času zopet postavili velik adventni venec. V sami postavitvi venca so potrebne spremembe, zato so vaše ideje zelo dobrodošle. Prav tako ste dobrodošli vsi, ki bi se mogoče hoteli pridružiti našemu društvu. Vedno smo veseli novih obra- DAM VERŽEJ zov in novih idej. Res smo Društvo aktivne mladine Veržej, vendar pa samo ime nikakor ne izključuje članstva vseh občanov, zato bomo veseli tudi kakšnega novega člana iz Ba-novec in Bunčan! Vse informacije, ki bi vas morebiti zanimale dobite pri članih in predsedniku Juretu Legenu, tiste malo bolj vešče spletnih storitev (interneta) pa obveščamo, da je na spletni aplikaciji Facebook ustanovljena skupina DAM Veržej, kjer lahko spremljate vse aktualne dogodke povezane z društvom. DAM Veržej AVSENIKOVA HARMONIKA PO 50. LETIH ZNOVA V VERŽEJU Ansambel Saša Avsenika prihaja iz vasi Begunje na Gorenjskem. Vodja ansambla in uspešen harmonikar je vnuk Slavka Avsenika, Sašo Avsenik. Njegov ansambel sestavlja še šest članov: Matic Plevel (kitara), Aleš Jurman (bas / bariton), Tomaž Zevnik (klarinet), Jan Tamše (trobenta) in vokalista Dejan Zupan ter Sandra Križan. Da so nadarjeni in zelo uspešni v svojem početju smo se lahko prepričali v nedeljo, 20. februarja v polni dvorani doma kulture v Veržeju na koncertu Ansambla Saša Avsenika; v organizaciji Društva aktivne mladine (DAM) Veržej. Avseniki so kot ansambel prenehali delovati leta 1991 in istega leta se je rodil Sašo. Dedek Slavko pravi, da je Sašo Avsenik dobil prav enak dar kot on. Še več, Sašo ima podobno veselje do glasbe, podoben način igranja, podoben pristop do svojih glasbenih prijateljev. In tako zlata nit teče v najlepšem pomenu besede tudi v drugem rodu. »Na Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem in Štajerskem je harmonika priljubljena ...« In tako se je tista ta prava stara Avsenikova po 50. letih spet vrnila v Veržej. Da, Sašo nam je na koncertu igral na dedkovo harmoniko. Verjetno vsi občani vemo, da Drago Fras rad prisluhne narodno zabavnim ansamblom in da je pravi oboževalec Avsenikove glasbe. Tudi nekaj naših članov se vsako leto z veseljem odpravi v Begunje, v Avsenikovo gostilno »Pri Joževcu«, zato se je pojavila ideja, da bi se Avsenikova harmonika lahko po dolgem času vrnila k nam. In tako se je v pogovoru Marcela, Jureta in Draga pojavila ideja o koncertu vnuka Slavka Avsenika, Saša Avsenika in nje- govega ansambla. Na sestanku smo bili o njej obveščeni tudi drugi člani in vsi smo se strinjali, da s tem dogodkom lahko napolnimo našo dvorano. Dogovorili smo se o organizaciji ipd. in začeli z obveščanjem občanov. Prve vstopnice so hitro pošle, nekaj smo jih razdelili s pomočjo radia. In tako so bili v nedeljo zasedeni vsi sedeži v dvorani doma kulture. Vzdušje pred koncertom je bilo polno pričakovanja, ko pa so oder zasedli člani ansambla Saša Avsenika in odprli večer s tisto, ta najbolj znano, Na Golico, pa se je po dvorani začutilo navdušenje in veselje. Gledalci in tudi člani DAM smo bili presenečeni nad strokovnostjo v povprečju komaj 20 letnih članov. Zapeli in odigrali so nam Lepo je biti muzikant, Rezka, Tam kjer 25 FGnkešnica 1/2011 :: društveni utrip murke cveto, Čakala bom, Prelepa Gorenjska, V Radence pot me pelje in druge Avsenikove uspešnice. Koncert je trajal slabi dve uri in prepričani smo, da nikomur ni bil dolgčas, da smo vsi uživali, kar je bilo slišati tudi z bučnim aplavzom po zadnji odigrani pesmi. Člani DAMa in naši gostje smo večer ob dobri jedači in žlahtni kapljici zaključili v kletnih prostorih gostilne Kasač in dolgo v noč peli: »Spet smo zbrani neugnani stari vsi prijatelji. Kdor je z nami je ta glavni, a zaspan'c doma naj spi. Vince teče, nič ne reče, daj za štefan zdaj še ti. Naša družba je prav luštna, boljše na vsem svetu ni!« Avseni-kom je naša mala občina in dobra družba bila zelo všeč, obljubljajo, da se kmalu vrnejo, najprej samo na obisk, naslednje leto pa nam odigrajo nov koncert; za vse tiste, ki ste ga letos zamudili in za tiste, ki nam je bil prvi všeč! DAM Veržej OBČNI ZBOR ČD VERŽEJ_ 16. 1. 2011 smo čebelarji ČD Veržej opravili letni občni zbor društva. Zboru sta prisostvovala g. mag. Lidija Matavž in župan g. Slavko Petovar. Kot predsednik, tako tudi čebelarji ugotavljamo, da je s strani države veliko narejenega na področju prodaje čebeljih proizvodov in izobraževanja, še vedno pa premalo na področju financiranja nabave opreme in obnovi čebelnjakov. Čebelarji smo zadovoljni z delom društva, saj smo opravili vse načrtovane naloge, manj uspešni smo le pri pridobivanju novih članov. V društvo je vključenih 17 članov in čebelarimo s cca. 340 čebeljimi družinami. Prisotni na zboru z zadovoljstvom ugotavljajo, da kmetje in ostali pridelovalci poljščin in sadja veliko bolj upoštevajo navodila in opozorila glede škropljenja in košnje cvetočih pridelkov. Čebelarje najbolj pesti brez pašno obdobje v mesecu juniju in juliju, zato od odgovornih v kmetijstvu pričakujemo, da bodo spet zagotovili sejanje letnih cvetočih posevkov. Delo društva sta pohvalila tako župan kot tudi g. mag. Matavž. V OŠ Veržej uspešno deluje čebelarski krožek. Krožek vodi mentor g. Martin Duh. Krožkarji so na državnem tekmovanju, ki ga organizira ČZS dobili bronasto priznanje. Po opravljenem občnem zboru je g.mag. Matavž čebelarjem predavala na temo Apitehnični ukrepi. Alojz Novak, predsednik 131. REDNI LETNI OBČNI ZBOR PGD VERŽEJ Prostovoljno gasilsko društvo Veržej je v soboto, 26. januarja izvedlo redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili številni gostje in krajani, med njimi tudi župan Občine Veržej, predstavniki raznih društev iz Veržeja ter gasilci iz sosednjih društev Banovci in Bunčani, prav tako pa tudi gasilci iz pobratenih gasilskih društev Slovenj Gradec in Vodice. Na občnem zboru smo pregledali opravljeno delo v preteklem, jubilejnem letu, ko je društvo praznovalo 130 let svojega delovanja. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je društvo delovalo dobro in v skladu z zakoni. Največji poudarek je bil vsekakor praznovanje omenjenega jubileja in nabava novega gasilskega vozila. Društvo je prejelo zahvalo za sodelovanje na lanskoletnih poplavah, prav tako pa sta posamezno zahvalo za sodelovanje na omenjenih poplavah prejela člana Aleksander Kolbl in Žan Brunec. Na koncu smo najmlajšim podelili tudi značke za opravljen izpit iz znanja preprečujemo požare. Srebrno značko je prejel Rafael Hladnjak , zlato značko so pa prejeli Jan Antolič, Tilen Forjan in Mitja Prelog. David Flinčec, Zvoni Hladnjak, Andrej Kotarščak, Bojan Prašiček in Marijan Rajner pa so dobili priznanja o uspešnem opravljenem tečaju za uporabo radijskih zvez. V višje čine, nižji gasilski častni 1. stopnje so napredovali Robert Arvaj, Andrej Kotarščak in Daniel Škraban. Za 20 letno delo v društvu pa sta bila nagrajena Daniel Škraban in Miran Farkaš. Po končanem občnem zboru je velika večina članov ostala še na zabavnem delu in se poveselila do poznih ur. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej 26 Funkešnica 1/2011 :: naša dediščina ROKODELSKA AKADEMIJA ZELO DELAVNO Običajno je danes vse tiso, kar je pristno in navdahnjeno z ljudskim umetelnim čutom samo še v muzejih, saj je vse manj tistih, tudi v Pomurju, ki s spretnimi rokami ustvarjajo čudovite izdelke iz pristnih in naravnih materialov kot so glina, ličje ipd. Zato Zavod Marianum v Veržeju sistematično dela na tem, da bi se ohranila pristna rokodelska dediščina in bi se na mlajše rodove prenesla vsa tista znanja, ki so jih stari slovenski rokodelci zelo dobro poznali. Zavod Marianum zato v čezmejnem projektu Rokodelska akademija, delno financiranim od EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pod strokovnim vodstvo priznanih rokodelcev načrtno usposablja različne ciljne skupine za poklic pletarja (ličje) in poklic lončarja. V projekt se vključuje kar lepo število ambicioznih ljudi, ki jim je pri srcu ne samo nekaj znati narediti, ampak to tudi z znanjem ohranjati. Lončarsko delavnico vodi Lončarstvo Zelko, ki jo zlasti najmlajši in najstarejši Verženci dobro poznajo, saj so že otroke iz vrtca ter njihove babice in dedke učili prvih korakov lončarstva na lončarskem vretenu. Pletarke iz ličje svoje znanje nabirajo pod vodstvom članic Društva Pomelaj, nekaj tehnik pletenja iz šibja pa je dodal Koloman Gomboc. Seveda ta umetnost tudi ni tako lahka, kakor se na prvi pogled vidi. Kar veliko je potrebno navodil, nasvetov in pomoči strokovne osebe, ki to že do popolnosti obvlada. Začetniki pač začenjajo, poskušajo in najbolj pridnim in prizadevnim se kmalu posreči narediti nekaj, na kar bodo vedno ponosni. Na mizi, okoli katere se je gnetlo pridnih in spretnih rok je bil ogromen kup lička-nja, vmes pa tudi kakšen kozarec. Udeleženke so me hitro poučile, da je to za »namakanje« ličkanja, če je preveč trdo. Nisem jim mogel verjeti. Mogoče pa je res? Mirko Rakovnik ČIPKARICE SPET USTVARJAJO Vveržejskem Marijanišču se spet zbirajo molčeče žene, ki zbrano in zanesenjaško na svojih čipkarskih blazinah »premetavajo« špulce z belimi nitkami. Pa to ni preprosto in nesmiselno vozlanje, za vsakim gibom stoji nadvse premišljeno dejanje umetnice, ki ve kaj hoče in ki tudi ve, kako se do tega pride. Seveda je vedno z njimi njihova strokovna voditeljica ga. Tatjana Prelog, ki svoje strokovne izkušnje in dognanja deli naprej. Vsaka udeleženka ji je za to vodstvo in pomoč hvaležna. Lepo pa je vse to opazovati. S kako skromnimi začetki se začne veliko umetniško snovanje. Koliko gibov, koliko bucik, koliko vrtljajev, koliko zavojev, koliko nitk ... Da, to je to! Samo tako nastane vrhunska čipka, na katero bo lahko vsaka ponosna. Mirko Rakovnik 2 8 Fünkešnica 1/2011 :: naša dediščina ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST ZAVODA MARIANUM VERŽEJ Naslov publikacije Vrsta publikacije Avtor / urednik Leto izida 1. Spoštuj preteklost, ustvarjaj prihodnost: Medgeneracijska druženja ob lončarskem vretenu zloženka Janez Krnc Tatjana Vokic Vojkovič 2010 2. 2. Razstava pirhov in velikonočnega kruha slovenskih pokrajin 2010: zbornik ob razstavi zbornik ob razstavi Janez Krnc Jelka Pšajd 2010 3. 2. Razstava pirhov in velikonočnega kruha slovenskih pokrajin 2010 plakat Zavod Marianum Veržej 2010 4. Zavod Marianum Veržej: ponudba za organizirane skupine letak Zavod Marianum Veržej 2010 S. Mladi posvojijo rokodelca plakat, zloženka Zavod Marianum Veržej 2010 6. Mladi posvojijo rokodelca zbornik projekta Janez Krnc Ivan Kuhar 2010 7. Rokodelska akademija mapa s 7 letaki Zavod Marianum Veržej 2010 s. Center DUO Veržej: izdelki domače in umetnostne obrti obešanka Zavod Marianum Veržej 2010 9. Rokodelska akademija / Kezmuves Akademia: glasilo projekta serijska publikacija Tatjana Vokic Vojkovič 2009 -2012 1G. Božična Prlekija zbornik ob prireditvah Janez Krnc 2009 11. Razstava pirhov in velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin 2009 zbornik ob razstavi Janez Krnc 2009 12. Božična Prlekija plakat Zavod Marianum Veržej 2009 13. Center DUO Veržej zloženka Zavod Marianum Veržej 2009 (dopolnjena izdaja 2010) 14. Božična Prlekija zloženka Zavod Marianum Veržej 2009 15. Razstava slovenskih jaslic 2008 zbornik ob razstavi Janez Krnc 2008 16. Salezijanski dom Veržej zloženka Marko Štajner 2008 17. Turistična ponudba občine Veržej zloženka Zavod Marianum Veržej 2008 (dopolnjena izdaja 2010) 18. Cerkev Veržej, Marianum, Marijanišče, Veržej - Razstava pirhov in velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin 4x razglednica Zavod Marianum Veržej 2008 19. Funkešnica: Dobrodošli na desnem bregu Mure občinsko glasilo Občina Veržej Zavod Marianum Veržej maj 2008-maj 2009 (od septembra 2009 izdajatelj Občina Veržej) 2G. Anton Puščenjak knjiga Martin Maroša 2008 21. Hrepenenje malega sanjača knjiga Martin Maroša 2005 22. Tinčekova zgodba knjiga Martin Maroša 2004 23. Veržej v načrtih božje previdnosti knjiga Martin Maroša 2002 Podatke zbrala: Petra Seršen Uredila: Tatjana Vokic Vojkovič 2 8 Fünkešnica 1/2011 :: naša dediščina Pregled dogodkov Centra DUO Kmalu tudi kovanje V projektu Rokodelska akademija (OP SI-HU 2007-2013) Zavod Marianum Veržej - Center DUO izvaja usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za različne rokodelske poklice. Tako se pilotna programa usposabljanja za NPK Pletar in NPK Lončar že izvajata, v aprilu pa bomo začeli izvajati še NPK Umetnostni kovač. Pomemben premik pa se je zgodil tudi s potrditvijo Zavoda Marianum Veržej - Centra DUO kot izvajalcem potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za prej omenjena usposabljanja. To je vsekakor dodana vrednost vsake izobraževalne ustanove, saj omogoča pridobitev NPK na enem mestu. 3. info-motivacijska delavnica za rokodelce 10. januarja 2011 je potekala že 3. info-moti-vacijska delavnica za rokodelce. Udeleženci so se seznanili s postopki pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in spoznali aktivnosti, ki se odvijajo v sklopu Rokodelske akademije (OP SI-HU 2007-2013) na tem področju. Nekateri rokodelci so se aktivno vključevali že v pripravo teh programov, nekateri pa tudi usposabljanja izvajajo in na tak način prenašajo svoja znanja in omogočajo ohranjanje veščin. Ivan Kuhar 2 8 Fünkešnica 1/2011 : razvedrilni kotiček VELIKA POLITIKA V NAŠI MAJHNI VASI OČA RIHTAR SE JE UŠTEL Tistega časa, ko je bakovski cigan Marko Brajdič s svojim udomačenim medvedom kolovratil po verženskih ulicah in okoliških krajih, se rihtarju še sanjalo ni, kaj ga čaka. Bilo je to obdobje, ko so Turki često napadali naše kraje, ropali in požigali slovenske vasi, ugrabljali otroke in jih jemali za janičarje. Za njimi pa je še navadno prihajalo krdelo ogrskih Krucev, ki so pod pretvezo, da našo deželo branijo pred Turki, sami počenjali enako kot Turki - ropali, požigali kraje, ubijali ljudi ... Nekega dopoldneva je Oča Rihtar popival v vaški gostilni, ko nenadoma prihiti njegova žena in ga opozori, da se nedaleč od Veržeja pomika proti naselju krdelo Krucev. Oča Rihtar se ni kaj dosti zmenil za ženino opozorilo, temveč je vase zvrnil še kakšen kozarec. Čez čas prihiti v gostilno še hčerka Vida, ki prav tako posvari očeta o nevarnosti, ki preti Veržeju in njegovim prebivalcem. Oča Rihtar je na hčerkino opozorilo takoj reagiral, ko mu je hčerka Vida povedala, da so ljudje videli v družbi Krucev tudi cigana Marka Brajdiča, ki je ravno tisti dan s svojim medvedom taboril ob bližnjem gozdu. Rihatar se odpravi na pot s svojo dolgo sabljo in puško nabijačo, katero je nosil s seboj tudi, ko je na njivi oral, saj nikoli ni mogel predvideti, kdaj bo spet ta ogrska drhal napadla Veržej. Seveda ni pozabil pozvati tudi hrabre ver-ženske može za slučaj, če bi prišlo do bojev. Ko je prispel proti Krapju, ga nenadoma zaustavijo Kruci: »Ej, možakar, pokaži nam pot do Veržeja. Dobil boš ogromno plačilo. In ko prispemo do tja, nam boš pokazal še hišo Rihtarjeve Vide. Če boš pa našo prošnjo odklonil, pa veš, kaj te čaka. Ob glavo boš!« »Rade volje vam pokažem, prijatelji moji, le za mano hodite, vse vam pokažem, vse vam ustrežem,« se je junaško držal Oča Rihtar, se obrnil in korakal proti Veržeju. Nenadoma Rihtar na prste zažvižga, da se je slišalo daleč naokrog. »Kaj pomeni ta žvižg?« so v strahu vprašali Kruci. »Eh, nič, rad pozdravim siničke na vejah, ki tako lepo žvrgole.« Nato Rihtar zažvižga še drugič. Spet strahopetno vprašanje Krucev: »Kaj pa zdaj pomeni ta tvoj drugi žvižg?« »Eh, nič, rad se pozabavam malo z lisičkami, ki tukaj v brlogih prebivajo«. In Kruci so si spet oddahnili. Ko prispejo do majhnega gozdička, pa Rihtar zažvižga še tretjič. Tedaj pa izza grmovja in dreves pridrvijo veržen-ski hrabri možje in s svojimi sabljami in nabijačami pokončajo večino krucovske tolpe. Junaško se Rihtar in bojevniki odpravijo v Veržej, kjer jih ljudje seznanijo s strašno tragedijo. Krucovska tolpa, ki se je bojem izmuznila, je s ciganom Brajdičem na Rih-tarjevem dvorišču ugrabila hčerko Vido in jo odpeljala v suženjstvo. Oča Rihtar je naslednji dan poklical vse čedne Veržence in jih spraševal, kako bi se ciganu Brajdiču maščevali, saj je on bil tisti, ki je Krucem pokazal, kje je stanovala Rih-tarjeva Vida. Pristopil je Tunek, ki je dejal, da bi organizirali vzdolž reke Mure proti Bunčanom straže in če bi se pokazal cigan Brajdič, ki je rad stikal po obrežju reke Mure na bakovski strani, bi ga lahko s svojimi nabijačami pokončali. Rihtar se je obregnil ob Tunekov predlog: »Kako bi ga ti pokončal, če pa ti tvoja nabijača ne nese niti do sredine Mure?« Pristopi Nacek in predlaga, da bi lahko izdelali tako velik top, da bi kroglo sigurno neslo do Brajdičeve kolibe, saj je bila postavljena nedaleč od obrežja. S tem predlogom se je strinjal tudi Oča Rihtar in naročil Veržencem, naj do jutri tak top izdelajo ter dodal: »In glejte, da ga boste napolnili z zadostno količino smodnika. Zadetek mora biti siguren.« Rihtar je šel domov počivat, Verženci pa so se lotili izdelave topa. Pripeljali so vrbov hlod, v njega zvrtali debelo luknjo in ga zamašili z debelo železno kroglo, ki bi naj zadela Brajdičevo kolibo. Naslednje jutro so izdelan top privezali na zadnji del kmečkega voza in ga odpeljali proti Bunčanom v Koma-rombo. Naciljali so cev proti gozdu, približno v smeri, kjer bi naj cigan Brajdič prebival v svoji kolibi. Prispel je tudi Rihtar, ki si je zadevo ogledal, določil pet strelcev, ki so topu asistirali, nato pa se previdno umaknil. Nacek je prižgal baklo in ko je Rihtar dal znak, je Nacek približal baklo k smodniku na zadnji strani cevi. Naenkrat se je vse zabliskalo in grozno počilo. Ko se je dim smodnika polegel, je izza grmovja in dreves prišel Rihtar in opazil vse mrtve strelce, saj je vrbov hlod dobesedno razneslo. »No, če je že tukaj pet mrtvih, koliko jih mora biti še v Bakovcih,« je izjavil Oča Rihtar in s sklonjeno glavo odkorakal proti svojemu domu. Po ljudski pripovedi zapisal Janez Ferenc 30 Funkešnica 1/2011 : napovednik DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: MAREC - JUNIJ 2011 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 17. 03. 18.00 Kovačičev večer prireditev v počastitev dr. Francu Kovačiču in odprtje slikarske razstave s Kovačičeva dvorana Marijanišče kulturnim programom 25. 03. 18.00 Proslava »Ženam in pomladi« prireditev v počastitev materinskega dneva in mednarodnega dneva žena Kulturni dom Veržej Vrtec Veržej in učiteljice 1. in 2. triade na OŠ Veržej 02. 04. Čistilna akcija vas Banovci TD Banovci 17. 04. 9.30 Srečanje starejših občanov maša in družabno srečanje cerkev, župnišče Župnijska Karitas 3. razstava slavnostna otvoritev vseslovenske Kovačičeva dvorana 20. 04. 11.00 velikonočnih pirhov in rokodelstva razstave in vzporedna razstava izdelkov otrok iz vrtcev in šol Center DUO 27. 04 9.00 46. prvomajski nogometni turnir za pokal občine Veržej nastopile bodo štiri članske ekipe. V sklopu turnirja bodo odigrane tudi tekme selekcij U-6, U-8, U-9, U-10, U-12, U-14 in veteranska tekma. Nogometni stadion Veržej ŠD NK Veržej 30. 04. 19.30 vas Banovci TD Banovci 30. 04. 20.00 pletenje venca in postavljanje majniškega drevesa park pred Občino Veržej TD Veržej 01. 05. 9.30 Sveta birma škof ordinarij dr. Peter Štumpf cerkev Župnija Veržej 30. 04., 01. 05., in 02. 05. 10.0017.00 3. dnevi odprtih vrat Čebelarski muzej Krapje predstavitev čebelarstva, čebelarskega muzeja, zeliščnega vrta, degustacija medenih izdelkov Čebelarski muzej Krapje Čebelarstvo Tigeli 14. 05. 9.00 Pohod po Učni gozdni poti Mrtvice reke Mure »Šport Špas« - druženje treh generacij zbirališče: gramoznica pri železniški progi TD Veržej OŠ Veržej 21. 05. 20.00 Procesija z lučkami tradicionalna procesija z lučkami iz Marijanišča v župnijsko cerkev Kovačičeva dvorana Marijanišče Romarski shod ob tradicionalni romarski shod s procesijo dvorišče 22. 05. 15.00 prazniku Marije Pomočnice po ulicah Veržeja in petjem združenih zborov salezijanskega zavoda Marijanišče 27. 05. 19.00 »Radi bi vam povedali« prireditev učencev višje stopnje in gojencev vzgojnega doma ob zaključku šolskega leta Kulturni dom Veržej OŠ Veržej maj 2011 12. občinski praznik Občine Veržej podelitev občinskih nagrad in priznanj ter kulturni program Kulturni dom Veržej Občina Veržej 28. 05. 20.00 Osterčev večer Kulturni dom Veržej Občina Veržej 29. 05 9.30 Prvo obhajilo prejem zakramenta cerkev Župnija Veržej zbirališče: FS Leščeček, KD Slavko Osterc Veržej maj 2011 3. Leščečkov izlet tradicionalni izlet s FS Leščeček Kulturni dom Veržej maj 2011 Zaključek projekta Reggio Emilia Igra - naša kulturna dediščina Vrtec Veržej 03. 06. 20.00 Koncert Moške Kulturni dom Kulturno društvo vokalne skupine Veržej Slavko Osterc Veržej 04. 06. 19.00 Narcisni večer veselica s kulturnim programom Pri Kulturnem domu Veržej PGD Veržej Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej, od ponedeljka do sobote med 9.00 in 15.00. TIC Veržej Puščenjakova 1 T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net SI - 9241 Veržej F: +386 2 588 90 61 W: www.centerduo.si 31 Funkešnica 1/2011 : fotoreportaža PRVI KONCERTTAMBURAŠKE SKUPINE V soboto, 29. 1. 2011, se je v Veržeju zgodil velik glasbeni dogodek. Mlada tamburaška skupina, ki je bila ustanovljena marca leta 2010 v Kulturnem društvu Slavko Osterc Veržej, se je v kratkem času delovanja javnosti že večkrat predstavila s krajšimi nastopi na različnih prireditvah v domačem kraju in okolici, tokrat pa je pripravila svoj prvi koncert. Z lepo uvodno mislijo Marija Kogoja ga je napovedal Bojan Ferenc: »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine njegove duše.« Besedilo: Damjana Ferenc Foto: Danilo Ivančič Tamburaši so povabili k sodelovanju Dejana Kolariča, ki je z njimi zapel dve prijetni melodiji in popolnoma navdušil prisotne. Na koncertu je ubrano zapela Moška volana skupina froj TajoTRozmarič-Poštrak), tudi ob spremjavi ^m^a^ skupine. Občinstvo sta očarala Matjaž Zanj^, k se že ^ ' ukvarja s solo petjem, in Sara Ztorat mlada pianistka. Člani tamburaške skupine: David Duh, Nejc Ferenc, Cene Belovič, Simona Pirc Katalinič - bivša vodja skupine, Aljaž Ferenc - vodja skupine, Maruša Poštrak, Niko Mladenovič in Staša Poštrak.