56. številka* Ljubljana, petek 8. marca. XI. leto, 1878. OKENSKI NAROD Izhsja v:,nk no, izvzuuiši pos< ■a Četrt leta 4 gh\. — Za L j doui ae računu 10 kr. za mesec Ikg u> vinovu y« prusnioiu, un \wy» po poati [mltirnim ■> a v itro-oeerth« detele ta celo leto Iti gld., M pol leta u (i Id. i kbljS&O brez posi jacja .ia dom sa oelo leto 13 ftliL, M četrt hita 3 gld. 30 kr., za en meseo 1 gid. 10 kr. Za pošiljanj« na e. ' kr. ««■. četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo nčitolje na ljudskih šoi&h \l z* iijake velja znižana oaua lo ricer: Za LJubljano ia četrt lota 8 jrld. 60 kr. po pošti prejenian za četrt leta 3 pld. — Za oznanila bu plačuju ud četiristopne ^^it-vinte o kr.. če *<> pananilo oukrat tiska. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- alt večkrat tiska. Dopisi naj so voM i. - ii„ko*n*j mi vra«*..;)o. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovoj hiši |\ 3 „Klodališka stolha". Opravništvo, na katero ;a) *e blagovolijo poŠiljaU UMtteni. a, . .k^madje, oznanila., t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koltuanovej hiši. večno hvaležnost (bolgarskega) prebivalstva. — Vojni minister jo odgovoril: Car mi ukazuje, njegovo zahvalo za Čestitanje izreči. Zdaj podpisani mir daje upanje, da bode odslej dežela mirna in blagostanjska. Carigrad 5. marca. Turški časopisi pravijo, da, če nastane evropska vojska, ostiine Turčija nevtralna. Oni oporekajo vest o sklo-nitvi ofenzivne in defenzivne zveze z Rusijo. Sarajevo 5. marca. Proti združenju Hosno z Avstrijo se mnogo brošur razdeljuje; 1800 iz Črnegore odpuščouih vstašev je stc-pilo v Bosno k vstašem, ki tatu še vedno neke vužne kraje zasedene imajo. Zopet bosensko vprašanje. Bode li Avstrija Bosno zasela? Na to vprašanje odgovarjajo vse novine, a ne vsak dao jednako. Poleg tega vst-iia tudi kot naru vna poslednica vprašanje : kitk pomen bode to zasedenje imelo, ali je ta čin obrnen proti Rusiji ali prijateljsko z Rusijo. Razumije se, da smo mi avstrijski Slovani samo potem za okupacijo Bosne, ako hoče Avstrija v sporazumu z Rusijo delati za zboljšanje narodne usode Jugoslovanov. Vpliv in moč na iztoku more Avstrija imeti samo v prijateljstvu z Rusijo. To pri-jateljsto pa zahteva prej, da Avstrija dobi simpatij e Slovanov na balkanskem poluotoku, pa tudi one svojih Slovanov. Će so te Avstriji gotove, potem so jej nij bati nobenega razširjenja ruskega vpliva. Simpatijo se pa le dobodo z deljenjem narodne ravnopravnosti, a ne na piim. s tem, da bi ubogi Bošnjaki in Hercegovinci prišli iz turškega v m a g j ar s ki jarem. Mi smo za pridruženje bosenskih Slovanov k svo- bodnim avstrijskim Slovanom. Vse, kar bi so zgodilo drugače, bilo bi baS našej monarhiji na škodo. Pražka „PolitikM je dosledno proti obae-denju Bosne, da si je v tem vprašanji le na videz v protivji z nami. Ona bi bila, kakor mi, za pomnoženjo Blovanskega življa v Avstriji, ali pod zdanjim sistemom si nič dobrega ne obeta „Pol.M piše o tej okupaciji govoreč: „Pred vsem bi se morali na Dunaj drugi ljudje poklicati na vodstvo politiko, možje, katerih tendenca se no obrača tako naravnost proti Rusiji in katerih slovano-sovražno mišljenje ne bi bilo tako jasno. Od tacih mož bi se pač mogla namera pričakovati, da hote slovanski element v Avstriji okrepiti in pridobljenim deželam narodno eksistenco ustanoviti, nikakor pa ne od ijudij, katerim je slovanski element trn v peti in ki v lastne j deželi vse store, da bi ga z zemlje spravili. Dokler tedaj na Dunaji do-zdanje razmere trajajo, tako dolgo ne veru* jemo v one aspiracije." Ruski „GolosM govori o tem, kako se bode Rusija držala proti avstrijskemu zasedanju Bosne in prihaja do tega sklepa: „Rusija se pač ne bode močno upirala temu ob-8edenju. V mirovnih pogojih je Rusija izrekla svojo terjatov, da imajo zapadne slovanske provincije balkanskega poluotoka avtonomijo, da se vladajo same, a v stvari jej je vse jedno, kdo garantira to samovlad je, ali Avstrija ali Turčija. Pod vladanjem Avstrijcev se Bošnjaki in Hercegovci vsaj nemajo but', da bi turške vojsko hotole poskušati to avtono« mijo (spodkopati Te provincije no bodo ve5 Telegrami. Peterburg 6. marca. „Agence Rus-se" potrjuje, da se bode evropski kongres poslujočih ministrov vnanjih zadev sešel T Berlinu. Dunajska in berlinska vlada sta uže priglasili se. Kongres se snide najbrž koncem marca. London G. marc. Reuterjev burcau poroča: Porta je dovolila Rusom ostati tako dolgo v Šan Štefanu, dokler bode britanska flota v Belem morji (marniora). London 5. marca. Od popolnem zanesljive straui se poroča, da je deues lord Derby rekel poslaniku neke velevlasti, da Anglija pritrdi rusko-turšk emu miru in da ne bode nobenega kiraka storila, ki bi evropski mir motil. London 5. marca. Koliko bodo Bolgari plačevali Turčiji danji, bode se odločilo še le črez dve leti. Bolgarija dobi primorsko luko K uvalo. Ruski vojaki bodo v Bek m morji Ali na ladije in se vrnejo skozi Bospor v Rusijo nazaj, a no pojdejo v Carigrad. Vso trdnjave v Bolgariji se bodo razdejale in nobeden turšk vojak ne ostane v Bolgariji. London 5. marca. Iz Peterburga in Berlina poročajo, da bode kongres v Berlinu, BiS-mark je užo privolil prvosedovati. — Bolgarski novi knez ne bode smel biti vzet iz kake vladajoče rodovine. Peterburg 5. marca. Ta le telegram se je razglasil: Namestnik guvernerjev iz Sofije je 3. marca vojni mu ministru tolegrafiral: mPrebivalci Sofijo iu njene okolico prosijo po svojem metropolitu vašo provzvisenost čestitati carju VBled godii njegovega nastopanja na prestol in izraziti neskončno ljubezen in Lov in spomlad. (Spisal ..!..) (DaUe.) Kakor sem užo omenil, imenuje se Klanska polica kraj za robom, črejB katerega pelje pot iz Kranjske in sosednje Hrvatske v Primorje. Od juniju meseca naprej in dokler sneg ne zapade, je tukaj živahno gibanje. Od vseh stranij Čabranskega in Sneperskega gozda se tukuj pota strinjajo, po katerih se les in oglje v Reko odvažata. Graščini imati tukaj za ta čas vsaka svojega nadlogarja in več logarjev. Voznikov, tesakov in sploh gozdarjev je na stotine; živina, ki po dnevi izvozuje, se po noči po gozdu in trebežah pase. Nadlogarja Bta ob enem tudi krčmarja, in ob nedeljah in praznikih, kadar še devojke in žene živež za prihodnji teden prinese, godi se na Polici tako, kakor ne povsod na predpustni vtorek. Ogledovat sva šla Cabransko hišo, ki je bolj prostorna, to so ve, da jo zdaj še bila zapita in oknu jej razbita. Saega je bilo po zametih še na sežnje, katerega je pa uže jako solnco tajalo, da je kar v potokih voda po hribu doli hitela. Dievje po robih jo hlabotno, večjidel sama biikoiiiiu, pa hudi mraz, dolga zima iu pa strašna burja, ki črez rob vleče, mu ne dado od tal. Iz Polico do Klanega je h uio hoda, zniirom po gozdu, in sicer do Puke, hriba nad Klano, kjer se pričenjata Kras in puščava. Pravil sem prijatelju, kako se mi je godilo, ko sem bil s pristavom Cabransko graščine P. pred leti tukaj in smijal se je, ko sem mu pripovedoval sledeči dogodek : Lovila sva po Jarmovcu petelina, in ker so nama nij po sreči sešlo, došla sva z logarjem na Polico, kamor je bil šel uže nadlogar in en logar. Vina je bilo cel spod ali jedij za vse nas komaj za prvi dan. Ko smo se torej drugo jutro v gozd nad peteline odpravljali, nam veli nadlogar: „Prijatelji, brane nij nič, zato, kar se pripeti, kokoš ali petelin, srna ali srnjak, na tla z njim! Petelina nij bilo, pač je pa proti lovskemu pravu kokos" padla. Znano je, koliko je treba priprave in kuharske umetnosti, da Be meso te živali okusno naredi, a tukaj smo jo še gorko osku-bili, in haj d v lonec z njo, kakor s krompirjem v oblicah. Pristav P. se je postavil za kuharja. V velikej skledi polntj juhe prinese kuhano kokoš na stol in nadlogar se je polasti, da bi jo razrezal. Toda naš kuhar, ne slavnega spomina, pozabil je bil krof izsnažiti, in ko ga oster lovski nož prereže, te raztre.se 7a. perišče ravno požrtega brstja v juho. Nobeden nij zinil in vsak se je delal, kakor da ne bi nič videl, srebali smo to juho in grizli trdo na pol kuhano meso, ker lakoti vso prav pride, liže pepoludno nam nij bilo prav, vsak pa je le molčal in svojo slabost skrival. Toda po noči pa joj vsemi „Prokleta kokoš!" je eden za drugim zdihoval in hodili smo za vrstjo na hladni zrak. Jaz in jeden logar sva vendar s teško ogojiSce revolucionarnih gibanj, in to je v ruskem interesu, ker Rusija ne more želeti, da bi vsacih 20 let jedno vojsko vodila ali s Turčijo, ali z avstro-angleško komplikacijo. Čem prej z Avstrijo obračunamo v ori-jentalnem vprašanji, tem prej bode Anglija izolirana. " Čudno je slišat i, kaj zdaj pišejo m a-gjarski listi. „Pester Llov-l", ki je prej bil strasten protivnik okupacije, piše zdaj odločno za posedenje Iiosne, ker naša monarhija ne more niti dalje imeti v soseščini ognjišča vstaj, niti ne sme (?) piipustiti, da se Srbija in Črnagora tu sem razširi; tudi gospodarski in vojaški obziri silijo v to, da se te provincije monarhiji pridružijo. — nUon" je tudi za to, ker meni, da se „more skozi Bosno priti v Srbijo in Rumunijo" (kamor pa Želimo, da bi Magjari sami Sli, malo rogove polomit si). „Napio" pa meni, da če se Rosna anektira, bode to vsacemu prej na dobiček, le Magjarom ne. Bodi dober prorok! II koncu naj še omenimo novega zaobra-čaja glavnega glasila dunajskih ustavovercev, turkoljubne „N. Fr. Pr." Ona je v uvodnem članku svojega jutranjega lista od G. marca prvič enkrat — z Rusi zadovoljna in zato odbija okupacijo Bob ne in Hercegovine, kateri naj ostaneti pri Turčiji. Ona konstatira, da je Rusija zdaj, ko bo znani mirovni uveti, ne le nasproti Angležem, temne tudi nasproti Avstriji, jako popustljiva. „N. Fr. Pr.u je všeč, da na Dunavu ladijeplovje ostane kakor je bilo, da se bodo obdunavske tvrd-njave razdejale; sosebno je pa nemške j tur-koljubici všeč, da po ruskem mirovnem sklepu ne bosta Srbija in Črnagora popolnem stikali se na mejah, temuč, da ostane mej njima prav ozka pot, ki bode vezala še kakor na drobnej niti Bosno in Hercegovino s Turčijo, da bode „jednostna jugoslovanska država" še za nekaj časa odložena. Ne inenj po godu je dunajskej Blovanožrnej botri to, da Rusija ostane samo Se pol leta z vojsko v Bolgariji. Iz vseh teh razlogov želi in upa „N. Fr. Pr.tt, da Avstrija ne bode Bosne anektirala. — Ali baš, ker je ta Slovanom sovražni list, „glavni vrag Rusije", kakor ga je te dni rusko „Novojo Vremja" imenovalo, zoper aneksijo, kaže, da bi bila za našo monarhijo koristna, — to se ve v tem smislu, katerega smo od početka tega članka zaznamovali. Češki narodni vodje o položaji. Češki klub v Pragi je imel minole nedelje svoj shod ali „iour fix". Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o državnem poso jilu 00 milijonov. Predsedoval je dr. Fr. Brau ner. Prvi se je k besedi oglasil A. O. Zeit-hamer. On je poudarjal, da ima češki klub, v katerem so vsi češki poslanci, dolžnost in pravico, izreči se o tem, kar se tiče važnosti GO mdijonnega kredita. Zahtevani kredit je del Andrassvjeve vzhodne politike. Predno se je bila rusko-turška vojska pričela, je bila Andrassvjeva politika v soglasji z rusko vlado. A ko je Rusija pričela biti energičnejša v svojej politiki, in ko je napovedala vojsko — se je takoj jela ,, krogla avstrijskih interesov" siročiti. Jasno je, da GO milijonov nikakor nij dovolj za vojevanje. Tudi ne mogč bti vodi telju naše vnanje politike neznana nTšljenja vseh avstrijskih narodov, osobito Če hov. Kredit more torej jedino namenjen biti za to, da se plačajo z njim troški, katere bi prouzročilo zasede nje Bosne in Hercegovine. Samo v ta namen, in ako bi Avstrija v soglasji z Rusijo te dve turški provinciji zasela, mogli bi češki delegati izreči 86 za posojilo. Dr. Rieger je naglašal, daje avstrijska orijentalna politika bila do začetka tega stoletja vsa druga, nego je zdaj; kajti tekar sedaj je v dunajskem kabinetu prodrla ideja, da treba osmansko vlado v Evropi podpirati in vzdržati. Avstriji nij bilo do tega, da si pridobode simpatije balkanskih Slovanov, za to so se oni obrnili k Rusiji. Ob času, ko je cesar potoval po Dalmaciji, vladalo je sicer neko proti tur ško mišljenje, a kmalu je stopila na prvo mesto zopet magjarska politika. Češki poslanci bi zatorej, ako bi sedeli v državnem zboru, glasovali proti dovoljenj u kredita. Dr. Brauner je vprašal zbor, ali nebi morebiti dobro bilo izdati proglas o stališči češkega naroda nasproti orientalskim zadevam? Knez Jurij Lobkovic in dr. Rieger pak sta se izrekla v protivnem smislu, kajti mišljenje češkega naroda je jasno ko beli dan in za nje morajo znati i oni krogi, kjer se še goji Andrassvjeva politika. Kadar bode avstrijska politika prišla na boljši pot, vedeli bodo tudi, česa treba na Češkem, in potem bodo i Čehi mogli sodelovati tam, kjer jim to sedaj še branijo okolnosti; a dobre volje ne treba nikomur usiljavati. Zbor, kateri je bil izredno mnogo obiskan, je vsem tem besedam brezuvetno pri* trdil, na kar je predsednik sejo okončal. Mizerija v razbitej Turčiji. Pišejo iz Carigrada štiri dni pred sklepom mira: „Z velikim hrepenenjem se pričakuje mir. Mir je občno gaslo. Kaj pride pe miru, o tem si nihče ne more sodbe delati. Le nobenih zamotajev in izgub več, govori vb«. Financijalna beda se bode najprej po miru pokazala. Prejšnje vazalne države ne bodo nobene danji (tribute) več plačevale, iz pro-vincij, ki bolo bolj ali meni avtonomne ali samovladne postale, kakor iz Bolgarije, Bosne, Hercegovine, iz posameznih delov Tracije in Tesali je bode le najmanjši del davkov prihajal zdaj v Carigrad, večino bodo te provincijo odslej za sebe ohranile, ko so vendar dozdaj smele le peti del za svojo administracijo porabiti. Kaj imajo torej upniki visoke porte pričakovati? Od Česa bodo živeli mnogi paše, kajmakami in drugi turški uradniki, ki bo prišli ob kruh, ali ob priliko kristijane odirati? Kako bode sultan svoje hišno zapravljivo gospodarstvo nadaljeval ? Pač ne bode drugo ostalo, da bodo morali tudi Mohamedanci delati začeti in davek plačevati. Turčija bode po miru le azijatska razvalina. Vzdržati se bode mogla le, Če se bolj na Azijo osloni in v prijateljstvu z Rusijo ostane." Politični razgled. A o« m ii f <» il<»£<»1c». V Ljubljani 7. marca. W>f£nvtii «*>o»* je v svojej seji 4. t. m. končal debato o colnem tarifu. Denei bode to postavo v tretjem branii potrdil. Potem pride finančna postava za leto 1878 na vrsto in z njo obširnejše debate o političnem notranjem in vnanjem položaji. Na iPun**fi je imela 5. marca politična brošura z naslovom „Mobil" iziti, katera je proti Andrnssvju obrnena. Ali policija jo je konfiscirala in stavek razdrla. Naš cesarjevič lltfefolf je te dni v Berlinu, kjer se mu laskajo močno. Mi menimo, da je sama udvorljivost, ki je povsod mej omikanimi sosedi običajna. Če torej naši nemški listi in celo oficijalni" delajo iz tega političen kapital, je to le njih stvar. Od srca muko v jutro lezla nad petelina in za nama moj pes, ki je bil kokošje ostanke pojedel. 35 logarjem sva prilezla nazaj in še jednega petelina prinesla, katerega sem bil ustrelil skoraj ne vem kako; pes moj je pa na potu obležal. Če le ko sva nazaj prišla in je petelin nas vse nekoliko obudil, smo jeli jeden drugemu prestane težave tožiti. Mej tem se ve da je pa došla na stol dobra goveja juha, in potem še več druzega, kar nam je bila na vse zgodaj jaka K lan ka prinesla. Da je bila res jaka, lehko presodi vsak sam, ako mu povem, da tri dni poprej je prinesla celi sod vina, to je s posodo vred en cent, iz Klanega, po potu. kjer je bilo snega do kolena, in prišla na Polico v 4 urah, kamor je praznemu člo veku 3 Va ure hoda. Prav veseli biuo pa še postali, ko se je pred hišo tudi moj pes oglasil. Zvesta žival je polegala za mano, peklo me je do srca, ko Be je zopet bila zgrudila in na vse dobrikanje me ie milo pogledavala in jaz sem bil prepričan, da je po njej. Tudi psu Bta bila juha in meso pomijami, ali nij se zmenil še celih 24 ur za nič, le vodo je zmirom pil, mi pa vino, in ozdraveli smo vsi od one kokoši. Nikjer ne mine čas tako hitro, kakor v gozdu. Uže je bilo treba odpraviti se na večerno poslušanje. Razstavili smo se po robih okolo Bifer. Vem, da bom nekaterim čitateljem ustregel, ako jim nekoliko razložim, kaj se na večer „posluša", kako se v jutro prehaja in kako zaslišanega petelina zalazava. Petelin, kadar se prične pariti, sili v rob. Od poprejšnjih let znane robove se po navadi še po dnevi obide, da se po stopinjah v snegu in njegovih otrebkih pod gredami, na katerih' prenočuje, do dobrega dosledi. Po dnevi se petelin se svojimi soprogami bolj po dolinah, najrajši po starih kopiščih sprehaja, v mraku pa prileti v rob, večkrat pa tudi peš prikorači in sflofota na gredo. Nuj si bode, da prileti, ali da s tal sflofota, vselej se sliši „šok", ko se se silo na gredi ustavi, ali pa flofotanje iz tal; posebno vajeno uho ga sliši po celem robu in iz roba v rob. Kjer na večer obsedi, tam se na jutro jame glasiti. Bolj proti dnevu se včasih tudi preletuje po robu, ali pa tudi v druge robe, tudi to nij navadno, in po največjem uže takrat, kadar parenje uže ponehuje, ali prav za prav, kadar kokoši uže jamojo leči in se petelinu odmičejo. Glas petelinov se pa ne sliši tako daleč, kakor večerni flofot, torej jako ugodno za lovca, ako užo na večer ve, kam mu bode zjutraj kar naravnost iti, da petelina zaleže. Tudi so ogleda, kod bode najlažje zalezoval. Zjutraj je treba biti uže pred zoro na mestu. Ako se uže od večera ve za petelina, gre se tja, toda tiho in varno, toliko, da se petelina sliši, kadar se jamo glasiti. Tiho, zamolklo in sicer tej jakej živali neprimerno glasenje petelinovo se ne da posnemati in tudi ne primerjati glasovom družili ptičev. Glas se pri petelinu, kakor znano, v grlu dela in ima ta -pruska Nemčija ne more Avstriji nikoli prijateljica biti, jej nij bila in jej ne bo le. NMnff}nr*k€i brošura pod naslovom „Izpovedi" je prišla v Pešti na svitlo. Ona magjarskemu plemstvu očita, da ne išče slu-žeb v vojski temuč uradov, za katere nema dovolj Bposobnosti, ker je pravoslovje premalo in površeno študiralo; da to plemstvo denar zapravlja in se je v dolgove zakopalo, da svojo nalogo, domovino braniti, zamuja, a poleg tega javne službe slabo izpolnjuje. Viiftitje ftrJšnvo. Ilutkv nekatere novine nijso zadovoljne 8 tem, kako ruska vlada z Rumunijo in Srbijo ravna. „Ne da se tajiti," pišejo „Moskovske Vedomosti", „da se v Rumuniji pokazuje neka neprijaznost proti nam. katero zmanjšati bi gotovo ne bilo teško. Rumuni nečejo nikakor kosca beiarabske zemlje popustiti, ki jo bil leta 1850 Turčiji odstopljen; kakor je zdaj iz spomenice Suvalovega vidno, je Rusija u?e lani Angliji naznanila, da bode ti kos po sklenenem miru vzela, a rumunska vlada, se vidi, da je o tej nameri kasno zvedela. Druga nerodnost, katera j3 žalila samoljubje naših zaveznikov, je to, da po so pogajanja mini brez njih začela. Če jo bila njih nenavzočnost kaka koncesija Turčiji, kateri bi bilo neprijetno s prejšnjim vazalom razpravljati o miru, bila je ta koncesija prav nepotrebna in nij mogla porte sprijazniti z izgubami, ki jih mora utipeti. Če bi bil pri dogovarjanji mini tudi en srbsk, Črnogorsk in rumunsk agent, pač to resultata ne bi bilo drugačilo, a prilika bi se bila dala našim zaveznikom, svoje želje izreči in bi bilo njih narodni čut zadovoljio. V orijentu imamo mi nad vsemi jodno-stranostmi stati. Naša glavna moč tam je v resnici sveta stvar orijentalnoga krščanstva. Vsi drugi interesi se jej morajo podvreči. Nam gre spraviti, sprijazniti, ne pa kot stranka priti. Mi moramo biti jednako pravični Bolgarom, Rumunom, Srbom in ne smemo svojega in teresa od Bkupnega ločiti. Vsi ti narodi spadajo v jeden sistem." V ##«/*/#* t*#/# je mej zadnjo vojsko bilo -osem m ■ st in 30O vasij razdejanih in zažganih ter 300.000 ljudij je poginilo. — Svoboda je draga. M* skokom je nevarno na trski ali na kakej gnjilobi zdrsniti in pasti. Ako se od večera ne ve za petelina, treba je zjutraj prehajati. Hodi se po robih ali pod robi na jutrnej strani, kjer mu je na vada bivati v tem času. Prestaja se tiho in po vsacib nekolikih korakih se prestane in posluša, od kod bi glas priletel. Najdalje in po navadi najprej se zasliši rpok". Varno so prestopa proti glasu, dokler se zasliši tudi druge dele petelinovega glasovanja iu od zdaj naprej se zalezova, kakor sem uže omenil, le slovanj. Ta ustavna prememba zanima pa le bolj notranje nemške kroge, na vnanji drugi svet valjda ne bode vplivala. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 10. marca se bode prvikrat najnovejši igrokaz v 5. dejanjih „Petro-grad in Plevna* ali „ruska vojska" predstavljal. Ker je predmet vzet iz zdanje dnevne zgodovine, ki ves svet zanima, sme se upati, da bode polna hiša. — (Imenovanje.) Avskultant Oskar baron v. Schluga je imenovan za pristava pri okrainoj sodniji v Cel ovci. — Namesto g. Kalline, ki pride v Ljubljano za deželnega načelnika, imenovan je baron Mvrbach v. Uein-feld za dvornega svetovalca v Gradci. — (Telegramov v Ljubljani) leta 187fi oddanih in prišlih je bilo 84.871. leta 1877 pa 80,440, torej napredek. Na Piinnji iih je bilo 1877 nič meni nego 3.G2S,701 v Gradci 339.230 v Trstu 782,282. — (Z and ar m napaden.) Žaniarm Janez Škrli v Medvodah je bil pretočeni mesec po noči od necega kmetskega fanta napaden. Ko je žandarm sabljo potegnil in usekal, ubegnil je fant. Sum leti na necega ne-oženjenega posestnika, ki je znan pretepežnik. — (Požar.) Iz Kranja se nam poroča: V nedeljo zvečer okolo devete ure pogorela je koča Janeza Jermana v Mošah. Kakor se sumi, bilo je navlašč požgano, kar potrjuje tudi okoliščina, da v koči uže dalje časa nikdo stanoval nij. Ker je vladala zračna tišina, nij Re ogenj razširil; u pepel i ti bi bil pa u tesnil celo vas, ako bi bil količkaj veter potegnil. Zavarovana je bila koča pr« banki „Slaviji". — (Požar.) Iz Št. Jurja n. juž. ž. 6. marca se nam piše: Na pustni večer, v ponedeljek 4. t. m. zvečer okolo 9. ure je nastal požar v poslopji g. Pecrika. Tukajšnje gasilno društvo je bilo takoj priteklo z dvema brizgalnicama in Ž njima mnogo druzih delavnih rok. A ker je poslopje, koje je gorelo, v takem zatišji mej hišami, da se je prav za prav le od ene strani blizu moglo, in pa, ker je voda predaleč proč, je bila prva pomoč jako težavna. Postrežljivi tržani so hitro dali zapreči ter ro neutrudljivo vozili vodo; posebno pa se morajo pohvalno omeniti ženske, ki so od daleč in po tako hudem klancu prav urno nosile vodo. Od požarne po 2 ali 3 korake. Nij treba pristavljati še, da najmanjša sapa in šum lov spridi, ker prvič nij mogoče petelina zaslišati, in drugič, ako se zanj tudi ve, se mu ne približa, kdor ne pozna po stezanju vrata, širjenju repa in povešanju krelutij, kedaj petelin „poči" in omedli. Krasen večer je bil, jasno je solnce zahajalo, niti najmanjša sapica nij pihala. In to jo pravo za petelinji lov. Težko bi razsodil, kaj bolj človeka zavzame, jutro ali večer lepega spomladanskega dneva na lovu. Še se sveti solnce po ravnini in po hribih, doline se zmirom bolj mrače. Tiho in mirno je vse Zdi se človeku, da enaka radost, kakor njega, tudi rastline obhaja in vse občuti polagano so spreminjajoče prelepe prizore in še le, ka dar se solnce poslavlja od najvišjih vrhov, se prehudo iz lepega zainišljenja tudi živali in še enkrat za denes se oglasijo pevci celega zbora. Vsak svojo žvrgoli, vendar je harmonija. Pojenjujejo eni in stisnejo glavico pod kreljuti, uže tašice so ponehalo, in zdaj je straže se je sedlar Sirec jako pogumno obnašal ; v sredi mej ognjem, na zidu, mej gorečim gruštom je z brixgalnico gasil in ž njim Se več druzih. Tudi žandarmerija je bila jako delavna. Pogorela so tri poslopja. — („Slovenske Čebele") prišel je ravnokar na svitlo VI. tečaja I. list, ki obsega pravila slovenskega društva za umno čebelarstvo, ker jih nekateri udje (zlasti novejši) morebiti še nemajo, starejši pa da jih še enkrat čitajo. Uredništvo pri tej priliki ponavlja uže znano in večkrat izrečeno prošnjo, ki v marsikaterem oziru velja tudi glede našega lista. Zato jo objavimo, kakor jo nahajamo v ,debeli11 : Prosimo vse rodoljube po Slovenskem, nnj blagovolijo prav v obilnem številu v slovensko čebelarsko društvo se vpisati, da se društvo tako ojači ter zamore vspešniše delati, rotreb imamo toliko, prihodkov pa tako malo! Treba je najprej, da dolg poplačamo; treba je, da se uže enkrat kaki podučili shodili govori tu in tam osnujejo; treba je, da se naj potrebniše novo čebelarsko orodje mej ljudstvo spravi, in treba je pred vsem, da se izda vsestransko podučna knjiga o čebelarstvu s premakljivimi satniki. Ali, če je tako malo udov, da se nam še list ne splača in ne poravnajo naj potrebnimi in neogibljivi letni stroški, kako hočemo potem še kaj druzega storiti in kako more društvo vspešno napredovati ? Naj bi nas uže enkrat vodila tista požrtvovalna darežljivost, katera je nekdaj v starodavnih časih toliko čudna dela izvrševala, da se še dandennšnje nad njimi čudimo, bodi si uže v katerem obziru koli hoče: cerkvenem ali svetnem! Ne zanašajrno se le na državno pomoč. Če tudi bi se zamoglo včasih več zgoditi, pa država vendar ne more vsega storiti. Vsa njena pomoč brez naše sodelavnosti malo izda in —naravnost rečeno: jo tudi vredni nijsmo. Ne tožujmo le črez slabe čase, črez davke in bremena. Davke in druga bremena so nosili vselej — težko; jih občutimo in nosimo tudi zdaj v obilnosti — vsi brez razločka. In vendar so storili in še storijo marsikateri s pičlimi dohodki, pa z dobro voljo mnogo, a drugi z obilnejšimi dohodki pa malomarnostjo malo ali nič. Kaka bremena pa nosijo voditelji katerega koli Bi bodi podvzetja? Vsega truda, vseh sitnost in težav ne mislimo naštevati — bilo bi tudi nemogoče; če pa vendar kdo hoče malo poskusiti, ko- sam, nihče ga več ne moti, žvižga drozeg do trde noči. Kar je slavec logu, to je drozeg gozdu. Eden se drugega ogibljeta, ker zmagati jeden druzega ne more. Bolj nežen in priden pevec je slavec, še noč ga ne ustavi; tudi morda sladkeji je njegov glas, toda glasno nad vsemi pevci zmaguje drozeg; on Be nij samo ene navadil, tudi pozvančka kakor slavec, ali hitro sy zavrne, ker s tekmecem sta mir sklenila. Pesniki po nojvečjem le Blavca najbolj čislajo in so ga v resnici tudi na prvo mesto spravili. Pa kaj! Saj tudi žensko tres-ljanjo na videz več slasti uživa, kakor krepki lepo doneči moški glas, ki v resnici venlar vsakemu bolj dopade. Kadar se ptiči oglasijo, je treba uho nastaviti in vedno pa/iti do dobrega mraka, da so pravi trenotek ne zamudi in ne presliM petelinov tlofot. Dobro je sedeti na prostornem mestu, ker večkrat se prigodi, da so petelina tudi vidi, ko se iz doline ali iz roba v rob prepelje. (Dalje pri h.) liko dela daje le uredovanje kakega lista, naj vzame pero, naj se vsede ter prepiše en letnik, pa kaj pravimo letnik! le eno tiskano po!o naj prepiše in bo gotovo dobil sladki predokui uredniškega in opravniškega dela; se ve da pravega zaumena še zmirom ne bo imel, ta so dobi le po skušnji. In ven dar koliko let uže marsikateri tako težo prenašajo, mnogokrat ne le brez denaruega dobička, ampak so morali še marsikaj sprejo temu podvzttju žrtvovati! Ali vendar dobra refc nij vredna, da jej brez daljnega truda kak goldinarček darujemo, ki si ga pri nepotrebnih izdajkih lehko prihranimo? Če tudi tega nijsmo zmožni, potem svoj zaklad pazno, pa tdio stra žimo, ter se z rodoljubjem saj nikar ne ba hajmo! Končno dostavljamo prošnjo, naj nam izraženih besed nikdo za zlo ne jemlje. Nijsmo jih zgovorili niti z namenom koga žaliti, niti zarad kakoršue koli nevolje, ampak edino zato, ker se nam milo zdi, da Slovenci navadno ne dosežemo ničesa iu da se večjidel vsaka dobra reč po kratkem svitu (obstanku) zgubi, kakor spomiaduo ali jesensko poblisko-vanje brez rodovitnega dežja. Naj bi nam uže skoraj došli časi boljši in milejši! Došli pa bodo le, če sami hočemo, ter marljivo za-nje delamo. Ka/ur vesti. * (f Knez Čerkaski.) Telegram je predvčeranjem poročal žalostno vest, da je nagle smrti umrl v San Štefunu organizator Bolgarije, knez Čerkaski. Knez Vladimir Čerkaski je bil 13. aprila 1821 rojen kot sin stare, bogate plemenitaške rodbine. Študiral je v Mo skvi. On je državi vedno služil zastonj, nij jemal nobene plače. Poljakov on nij maral, morda baš zarad tega ne, ker bo obubožani poljski „žlahčići" najbolj pripravljeni od države le plače vleči. On je bil torej organizator na Poljskem in je jemal žlahčičem, kar bo imeli zemljišč preveč, pa jih dajal kmetom v last. Kasneje je bil „glava" (župan) moskovskega mesta. Mož je bil oster in pošten. Sicer pa skozi in skozi Slovan. On je bil bolgarske razmere dobro preštudiral, predno je začel Bolgarijo organizirati, a smrt ga je v Bredi pričetega dela poklicala proč. Bog daj, da dobi vrednega naslednika. * (Veleizdaja zarad rumunjskoga zemljevida.) Lani je izšla v Bukureštu zemljepisna karta bodoče Rumunije, katera pa obsega — naš Banat, Erdelj, in del iztočne Ogerske z Debrecinom. Nekoliko iztisov se je tudi na Ogersko prodalo. Ali dotični knjižar, ki to karto izložil, bil je v zapor vržen in zarad veleizdaje obsojen. * (Dvoboj.) Na Francoskem sta se dva pOBlauca Thomson in Paul de Cassagnac v zbornici razžalila in na dvoboj pozvala. Dvoboj je res zunaj Pariza bil iu bonapartiBt Cassaguac je nevarno ranil svojega protivnika na vratu. Cassagnac je znan pretepalnik in insultant. Ta dvoboj je bil uže njegov štir-najsti. * (Nesrečen zaljubljenec) ima uže tako vsak svoje muhe, ako je pa poleg tega še krojač, potem gre vse na veliko mero. Celo knjižnico spisov bi mogli napraviti, če bi napisati hteli vse, kar so tu in tam po svetu bolnobledi šivaukarji v svojej zaljubljenosti počenjali — in še bi nam ne zmanjkalo tva-rine. Tu si je ubogi krojaček največjo šivauko potisnil v srce, tam je zopet iz naprstnika pil cijankali itd., a najnovejše je, da se jo miuolih dnij usmrtil zaradi prevelike ljubezni do ne zveBtega dekleta krojač Karel P. v Pragi. Šel je v prodajalnico papirja, kupil papirja, tinte in pero ter sedel za mizo in dolgo ter mnogo pisal. Ko je vse napisal, napravil je tri liste, jih zapečatil in oskrbel z naslovom. Potem je pisma vtaknil v žep, šel od doma in si kupil revolver ter patron. Ko si je vse potrebno omislil, koracal je v bolnico in vrhu Btopnjic prav pred vrati si je v glavo ustrelil kroglo. Nesrečnika so še živega prenesli v bolnico ter so našli pri njem tri liste. Prvi je bil namenjen ravnatelju bolnice. Pisalec mu naznanja v njem, da se je bas zbog tega pred vrati v bolnico ustrelil, da nij treba mrtveca po celem mestu noBiti. V drugem pismu prosi svoje starše, naj mu ne zamerijo tega deja nja. Samomorec pravi, da si drugače ne zna pomagati, zla ljubezen ga je do tega prisilila, da — mora umreti 1 Tretji list je dobila nezvesta ljubica. On jej očita, da je ona uzrok nesrečne smrti svojega obožavatelja, ki je izvedel, da pojde prihodnjega dne »srca kraljica" z nekim „frajtarjem" na izprehod ter godbo poslušat, in to ga je pripravilo v silno jezo ter mu je vea lepi up splaval po vodi. Na konci pisma pravi nesrečm zaljubljenec: „Le pleši se svojim „frajtarjem", a moj duh bode krožil okolo vaju ter bode tebi v uho šepetal moje prokletstvo". — Nadejamo se, da težko ranjeni krojaču: vendar še okreva in tudi na duhu oživi ter si izbere namesto nezveste ljubice druzega dekleta — kar gotovo nij težavno v denašnjih časih! * (l'o volitvi papeževej.) Bilo je po smrti Pijevej vseh kardinalov 04. Samo štirje bo od papeža Gregorja, vse druge je poklical bil v ta cerkveni zbor uže Pij sam, torej se uže ve, kakega naslednika mu bodo izbrali. Po smrti Pijevej so vuauji kardinali povabljeni bili v Rim k volitvi novega papeža, in izmej 64 le eden nij mogel iti na pot, m ta — fraucoski nadškof Brossais Saint-Marc, r. 1803, škof od 1. 1841 iu nadikof od 1. 1851) v Uenneg-u, iu kardinal mašnik od 1. 1875 — je umrl doma 2G. febr. t. 1. — Now-yorški Muc-Closkey je v sredo 20. febr. srečno pri-spevši po morji v Pariz naznanil to telegra-tično v liim, kadar je bila volitev uže gotova; Lisabonski patrijarh Moraes Cardoso je pa pri-hitel vtorek na večer in je bil v Bredo pri tretjem glasovanji vpričo. Potem takem je bilo VBeh kardinalov v konklavu 62. O glasovanji bo doslej samo to ve, da se je vršilo trikrat, vtorek 19. dopoludne in popoludne in v sredo 20. februarja dopoludne. Koliko glasov je kateri dobil, uradno nij povedano; vendar je dokaj verjetno tole: Pri I. glasovanji je bilo izročenih listov 61; izmej teh jih je dobil Pecci 32, Dilio 16, Martinelli 2, Nina 10, eden je bil neveljaven. Pri H. glasovanji jih je dobil Pecci 31, Martineli 27 in pri 111. Pecci 47; o druzih nij povedano. Tujci. 6. marca: Pri Slonu t Svetio iz Litije. — Koželj iz Bluda. — Statin iz Tržiča. — pl. Kilauvi iz fešte — Klinar iz Bluda. frt Malieii Schurouz iz Dunaja. — Elendt iz Berlina. — Petera iz Dunaja. — Pelikan iz Gradca. — Keis, Krtlinel iz Duuaja. Dunajska borza 7. maica. (Izvirno telegratično porodilo.) Euotui drž. dolg v bankovcih . t3 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . b7 m n 75 n — n 111 n 50 • Akcijo narodne banke .... 804 n — ■ 284 B 25 n fl 65 Napol.......... y ij 48 n 5 57 104 ■ 55 58 n 45 n V „Narodnej tiskarni" v I j ubijani je izšlo in ae dobiva: Vni. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Hoinau, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8« 17 pol. Cena bO kr. Potem Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šuklje, lv. Tavčar in prof. Fr. vVioathaler v Ljubljanski Čitalnici. 8» 9 pol. Cena 30 kr. Štev. 2628. (71-3) Razglas. Mestni magif-trat ljubljanski naznanja, da dogotovljen imenik volilcev I. skupine glavnega edbura za obdelovanje močvirja, katera skupina posestnike močvirja in katastralnib občin Ti nov o, karlovsko predmestje in Gradišče v Ljubljani, dalje Štepiinjo vas, v okolici Ijub-Ijanskej, obsega, od 2. do 30. marca 1878 v magistratnem ekspeditu leži, kjer ga v navadnih uradnih urah slehrni lehko pregleda in kjer se tudi od 22. do 30. marca t. I. pismene ali ustne pritožbe zoper njegovo istinitost sprejemajo. Mestni magistrat v Ljubljani, 26. februarja 1878. ■en bolnim «oe in zdravje brei lekii in brei Htroškov po izvratni HoralBSCiarB M Barry SO let mi« Je sij bolesni, kl bi jo ae bila oidn-flla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih 1 jurocih brez oiedioin in stroškov; zdravi vae bolezni 1 želodca, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žles-i naduho, bolećine v ledvicah, j o riko, kašelj, nepro-oavtjenje, tapitjo, prehlajonje, neBpauje, slabosti, r'ato ulo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, tumenje v ušesih, slabosti in blovanje pri nosečih, težnost, diabet, trganje, uhujšarijo, bledičioo in prehlajenje; posebno ae priporoča za dojonoe in je boljo, otgo dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beueka, pra-iga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora,, suravilnega svetnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorolanda, sit. Cauipnclla, prot. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-(..uarr, AUrki/.o de Brehan a mnogo druzih imenitnih .sob, m» razpošiljava na posebno tahte vanje nasionj. kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo It 78.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z o rj a, Bonn. 10. jul. 1859.. 1 cvHlescičre D u Darry v mnogih slučajih na-gcudi \sa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiatnih boleznih a t. d. pri kanmju, pri prisadljiveu a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolebnem bedenji v obistib ia mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in ia neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-oih boleznib, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. |U 8.) U u d. VVurzer, zdravilni sveto valeč in člen UiLOgo učenih družtev. vVinuhester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna lievaloscičro Je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprlja, bolne cutnice in vodenico. Prepričal aem se sam glede »šega zdravila, ter vas toplo vaakomu priporočam. James »horoland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteiua. Bero lin, G. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč liovalesoiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel s to in, tajni sanit svetovalec »pričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. april* 1872. Moj patieut, ki je užo bolehal 8 teduov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsleU rabe Vase ttovaluscičre du Barry popu uiauia zdrav. Viljem Burkart, ranocolnik. Spričevalo št. 72.618. L a Kocbe sur V on, 80. julija 1868. Važu KoYuiibtit.ro ozdravila mu jo popolnem strašnih želodčnih m ćutnicuib bolezuij, katere so ae deset let mučile. (Gospa; Armanda PrevoBt, poaestnica. Bevaleacičre jo i krat tečuojSa, nogo inoso, ter tu pri odraščenib i»j otrocih prihrani oO&rat več na ,..i;i, ko pri zdravilih. V jtiohafciuih pufiio.*u po pol fanta 1 tfoid. -V) kr.,. I 'ux»t 2 gold. M ar., S lunta '*. guii. 60 tir., > ien-.ov ivž goid., ii! laoiov o puiaiiu .uiiAZceaii ali puvzeijib. V lijubljauud Ld. . . i., J. S v ob oda, lokar pri ttzlatem orlu", v liel&l pri lokarja J. P r o-damu, v Celoveu pri lekarju Birnoaoherja, 9 BJftlJetu pri lokarja Aljiuoviću, v Traiu pri Ukarju Jakobu 8crravallo, pri diogorisiu P. Boe o a i u J. tiirsohu, v Zakdra pri Androviču. U73> ledatelj in urednik Josip Jurčič. Lubtnina in tisk .Narodne tiskarne*.