GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XX.
KAMNIK, 26. OKTOBRA 1981
5 DIN
"N • S seje predsedstva OK SZDL
Jesen je gozdove in travnike obarvala z žlahtnimi, toplimi barvami, a se kljub vsej svoji lepoti ne morejo zoperstaviti mrzlim sapam, ki otresajo z dreves utrujene liste in jih posipajo po zemlji. Rjavi, rdeči, rumeni listi bodo prekrili tudi številne grobove sredi naših gozdov, grobove junakov, ki so pretili kri za svojo domovino in za njeno prostost. Sredi listja bodo v teh dneh zatrepetale lučke, ki jih bodo prižgali svojci ali šolarji. Z minuto tišine bomo tudi ob številnih grobovih, grobnicah, spomenikih in spominskih obeležjih počastili spomin na umrle svojce, na padle in umrle junake in revolucionarje.
Osrednja spominska svečanost ob dnevu mrtvih bo tudi letos ob spomeniku padlim borcem NOV na pokopališču na Žalah v Kamniku in sicer v petek, 30. oktobra ob 16. uri.
Delo delegatskega sistema prva naloga strokovnih služb SIS
Vlak bratstva in enotnosti
Mladi krepijo vezi
Pred dnevi je vlak bratstva in enotnosti že dvajsetič popeljal preživele izgnance, njihove svojce ter mladino v Srbijo, v kraje, kjer so pred 40 leti ljudje odprtih rok sprejeli medse tiste, ki jim je okupator odredil, da ne bodo več smeli živeti doma, na Slovenskem. Ti izgnanci, zvečine je tako usodo namenil izobražencem, so v bratski republiki Srbiji naleteli na svoje ljudi, ki so jim odprtih rok nudili vse; od živil, obleke do svojega doma, ki je tako postal njihov drugi dom. Spletle so se nezlomljive bratske vezi, saj prijateljstvo, skovano v takih časih, ne more preiti.
Da bi obudili spomine na tiste čase ter vnovič potrdili bratstvo in enotnost naših narodov, je tudi letos vlak popeljal nekdanje izgnance, svojce, mladino. Vlak bratstva in enotnosti s 1.400 udeleženci je bil v bratski republiki Srbiji izredno sprejet. V Beogradu so pripravili miting prijateljstva pred muzejem 25. maj, kjer sta govorila predsednika republiških konferenc SZDL Srbije in Slovenije, Žika Radojlovič in Mitja Ribičič. Vnovič je bila potrjena neomajna pripadnost Titovim idejam in krepitvi bratstva in enotnosti. V dokaz in
vnovično potrditev te pripadnosti so predstavniki vlaka bratstva in enotnosti položili šopek v Hišo cvetja, vsi udeleženci pa so se poklonili z mimohodom svojemu velikemu voditelju.
Širna Srbija je v tem času čakala svoje goste in jim pripravljala veličastne sprejeme. Od Mladenovca do Kraljeva so občani, delavci, šolska mladina z godbo, folklornimi nastopi in dobrodošlicami in cvetjem pozdravljali svoje goste. V vsakem mestu so gostitelji svojim gostom pripravili veličasten sprejem, miting, srečanja - vse kot izraz bratstva in enotnosti med narodoma.
Bratstvo in enotnost, velika gostoljubnost in prijateljstvo so prevevali vse štiri dni obiska v Srbiji, kjer so si udeleženci vlaka ogledali številne spomenike iz NOB, kulturne spomonike, organizacije združenega dela in drugo.
Med udeleženci je bilo tudi nekaj deset občanov iz domžalske in kamniške občine, ki so bili prav tako gostje pri bratih v južni in zahodni Srbiji. Tudi naši občani so bili deležni velike skrbi in pozornosti. Mladi, ki so jih spremljali,  bodo znali krepiti
bratstvo in enotnost, ki se je z letošnjim vlakom vnovič okrepila. Nemara še nikoli poprej tako enotno, kot ob letošnjem 20. jubilejnem vlaku in ob 40-letnici izgnanstva v Srbijo. Enotnost je prevevala vsakega udeleženca vlaka, prevevala je vse gostitelje, kot preveva oba bratska naroda.
To pa je tudi porok, da bo vlak s tako plemenitim poslanstvom -vlak brez voznega reda - vozil še naprej. M. BROJAN
Predsedstvo OK SZDL je v pripravah na programsko sejo v skladu s sklepom konference začelo s postopkom evidentiranja možnih kandidatov za predsednika OK SZDL in evidentiralo Antona Fišerja kot možnega kandidata za predsednika občinske konference SZDL. Anton Fišer jo v svoji družbenopolitični aktivnosti opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, med drugim je bil tudi sekretar komiteja OK ZKS, sedaj je član predsedstva OK SZDL in komandant občinskega štaba TO.
Osrednjo pozornost je predsedstvo OK SZDL posvetilo predvsem pripravam na skupščinske volitve in organiziranju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, razpravljalo pa je tudi o poročilu o mladinskih delovnih akcijah in začrtalo potek priprav na programske seje občinske konference SZDL.
Že dolgo so v naši občini v različnih okoljih tekle razprave o delu strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, tako iz delegatskih vrst, kot tudi v okviru družbenopolitičnih organizacij pa je bilo slišati tudi veli-
ko pripomb na njihovo delo. S sprejemom zakonov o skupnih osnovah svobodne menjave dela za posamezna področja družbenih dejavnosti in s prenosom nekaterih obveznosti, predvsem v zdravstvu in otroškem varstvu, z republiških in medobčinskih SIS na občinske, pa se je pojavila vrsta težav in zahtev, ki terjajo v organizaciji dela strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini korenite spremembe. Predsedstvo je o tej problematiki že razpravljalo v novembru 1980, vendar je zaradi vrste odprtin vprašanj zahtevalo, da je treba predlog o organiziranosti strokovnih služb dopolniti. Delovna skupina, imenovana za pripravo predloga, je s svojim delom nadaljevala in predlog dopolnila. Na osnovi tega predloga se je predsedstvo opredelilo, da je treba organizirati strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti enotno, pri tem pa izključiti vse izvajalske dejavnosti, ki morajo biti organizirane drugje, v drugih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih. Tako organizirane strokovne službe morajo delovati predv-
sem v funkciji uresničevanja delegatskega sistema. Ob tem je treba z boljšo organizacijo dela zagotoviti tudi to, da število zaposlenih v teh dejavnostih ne bo večje oziroma, da se celo zmanjša. O predlogu bodo razpravljale in ga sprejemale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razprave pa bodo stekle tudi v delegacijah.
Predsedstvo je ocenilo tudi priprave na volitve oziroma prvo fazo evidentiranja. V nekaterih okoljih je bilo evidentiranje še preveč formalno in ni bila posvečena pozornost temu, da bodo evidentirani najboljši kandidati. Poleg tega se je v postopek evidentiranja premalo aktivno in organizirano vključila mladina. Zagotovljeno je bilo tudi, da so v vseh okoljih, tako v TOZD kot v krajevnih skupnostih, veliko premalo pozornosti namenili evidentiranju možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini in republiki, kar bo treba storiti še pred pričetkom kandidacijskih postopkov. Predsedstvo je še zlasti opozorilo na to, da je z družbenopolitično aktivnostjo potrebno zagotoviti v postopku enakovredno kandidiranje v samoupravne organe kot tudi delegacije za občinske skupščina in SIS, kar dosedaj ni bilo vedno zagotovljeno.
Predsedstvo je sprejelo tudi program priprav na programsko sejo občinske konference SZDL, ki bo konec novembra. V pripravah bodo morale vse krajevne organizacije na svojih programskih sejah oceniti svoje delo v letošnjem letu in začrtati programe za delo v naslednjem. Podobno nalogo bodo morali opraviti tudi vsi organi občinske konference, tako, da bodo delegati na programski seji v resnici lahko objektivno in realno ocenili delo socialistične zvoza v letošnjem letu in začrtali usmeritve za delo v naslednjem, volilnem letu.
J. Z.
Sestanek voditeljev 22 držav, posvečen razvoju in mednarodni gospodarski ureditvi, je po mnenju nekaterih niti ne najbolj pronicljivih poznavalcev svetovnih razmer takorekoč zadnja priložnost. Priložnost, ki jo je razviti svet že nekajkrat obšel, medtem ko revni in takšnih je dobrih 70 odstotkov držav v svetu, pravzaprav že izgubljajo sleherno upanje. Upanje, da se bodo s pomočjo razvitih vendarle izkopali iz t.i. »začaranega kroga revščine«, ki jim prinaša lakoto in politično nestabilnost.
Mehiški Cancun, majhen otok sredi Karibov, je takorekoč nekakšno nasprotje problemom, s katerimi se bodo nekaj dni
hkrati dobro zavedajo, da domači prenasičeni trgi ne bodo zmogli »požreti« vse proizvodnje. Dejstvo sicer je, da je ekonomska plat tega spoznanja že dolgo znana, medtem ko se na politični tehtnici odločitev o večji gospodarski pomoči nerazvitim vedno znova nagne na nepravo stran.
Drugo poglavje v odnosih Se ver-Jug, razviti - nerazviti, predstavlja skupnost vzhodnoevropskih socialističnih dežel. Delež le-teh, posebej Sovjetske zveze, se čedalje bolj zmanjšuje, medtem ko zgolj z moralno pomočjo ni mogoče odpraviti vseh težav nerazvitih. Res je sicer, da se tako Sovjetska zveza
Priložnost predvsem za razvite
ukvarjali predstavniki 22 držav. »Klub bogatih«, v katerem so predvsem zahodnoevropske države, ZDA in Japonska bi po splošnem mnenju moral storiti korak naprej in ponuditi revnim državam roko pomoči in gospodarskega napredka. Pogajanja Sever-Jug, ki so pri revnih državah najprej zbudila veliko upanja, sedaj pa je vse bolj očitno, da razvite države niso pripravljene kaj bistveno povečati pomoči, bi morala s srečanjem v Cancunu vendarle dobiti oprijemljivejšo podobo. Kakšna ironija je pravzaprav spoznanje, da razvite države prav na račun oboroževanja zmanjšujejo pomoč nerazvitim, se pa
kot druge socialistične dežele srečujejo z nekaterimi notranjimi gospodarskimi (pa tudi političnimi) zadregami, vendar v svetovni gospodarski in ideološki strategiji takšni razlogi vendarle ne morejo biti posebej trdni.
Dejstvo pa vendarle ostaja; razviti morajo spoznati in razumeti želje in zahteve nerazvitih, sicer bodo le-ti izgubili sleherno zaupanje v željo po pravični ureditvi svetovnih gospodarskih razmer. To pa je hkrati torej tudi priložnost ne samo za nerazvite, marveč predvsem za razvite.
J. KOVAČIČ
Pionirska konferenca
Na naši šoli je bila 29. septembra, na pionirski dan, pionirska konferenca. Pogovarjali smo se o preteklem in sedanjem šolskem letu. Ugotovili smo, kakšen uspeh so dosegle posamezne akcije, kako smo izvedli načrt dela pionirske organizacije. Najbolj uspešna je bila akcija zbiranja starih steklenic, s katero so dobili posamezni razredi kar lepo vsoto denarja. Pa tudi zbiranje raznih prispevkov je bilo uspešno. Zbiranje starega papirja je naša šola organizirala skupaj z rdečim križem. Vendar ta akcija ni bila tako uspešna, kot je bilo pričakovati. Na splošno pa so akcije v preteklem šolskem letu dobile pozitivno oceno.
Letos nas čakajo nove naloge. Akciji »Nič nas ne sme presenetiti« smo posvetili precej časa. Domenili smo se tudi, kdo bo
čistil okolico naše šole, z Rdečim križem bomo zopet organizirali akcijo zbiranja starega papirja. Sodelovali bomo v Veseli šoli in. Jugoslovanskih pionirskih igrah. Kmalu bomo začeli z nalogami za natečaj Mi mladi. Tudi o krožkih smo se pogovarjali. Povedali smo, kateri že delajo in kateri bodo še začeli: astronomski, novinarski, dramski, likovni, modelarski, krožek ročnih del, ŠŠD, prometni, zgodovinski.
Na koncu smo izvolili še nov pionirski odbor, katerega sestavljajo Nives Novak, Ingrid Šavo-rin, Boštjan Okorn.
Za domovino prej!
s Titom na-
JURE PIRŠ UROŠ HUBAD OSNOVNA ŠOLA TOMA BREJCA, KAMNIK
Od vsepovsod
• Stabilizacija ne sme zaobiti niti proračuna federacije
BEOGRAD - Proračun federacije se bo moral gibati v okviru nominalnega družbenega proizvoda, sicer ne bo v skladu s stabilizacijskimi zahtevami, so menili na seji komisije zveznih družbenih svetov za pripravo stabilizacijskega programa. S političnim govorom bo treba torej zmanjšati razhodke federacije, pri tem pa tudi sredstva za ljudsko obrambo, nerazvite in invalidsko-borčevsko zaščito.
• Dobri septembrski rezultati slovenskega gospodarstva
LJUBLJANA - V letošnjih devetih mesecih je bila raven industrijske proizvodnje za 2,1 odstotka nad lansko devetmesečno. V primerjavi z lanskim decembrom je industrija septembra letos izdelala za 3,3 odstotka več kot septembra lani. Kot ugotavlja slovenski zavod za statistiko, so slovenske delovne organizacije izvozile septembra letos za 5,42 milijarde dinarjev, hkrati pa so precej slabše preskrbljene z reprodukcijskimi materiali. Celoten republiški uvoz v devetih mesecih je v primerjavi z lanskim za sedem odstotkov nižji, medtem ko je uvoz reprodukcijskega materiala takorekoč na lanski ravni.
• Ničelna rast proizvodnje v prihodnjem letu
LJUBLJANA - Osnutek resolucije o politiki izvajanja slovenskega družbenega planiranja v letu 1982 predvideva, da bo industrijska proizvodnja ostala na letošnji ravni, medtem ko naj bi se družbeni proizvod povečal za 0,2 odstotka. Zaposlenost naj bi se v prihodnjem letu povečala le za 0,3 odstotka, kar pomeni, da bo mogoče zaposliti okoli 18 tisoč novih delavcev. Izplačila za naložbe naj bi se realno prihodnje leto zmanjšala za 6,5 odstotka in sicer gospodarske za 2,5, negospodarske pa za 25 odstotkov.
• Dokaj dobra turistična bera
BEOGRAD - Po podatkih Turistične zveze Jugoslavije bo Jugoslavija do konca leta zabeležila okoli 90 milijinov nočitev, kar naj bi pomenilo, da bo letošnji turistični izkupiček presegel lanskega za pet odstotkov. Po teh napovedih naj bi iztržili tudi »okoli« 1,3 milijarde dolarjev, medtem ko bo celotna devizna poraba v turizmu znašala okoli dve milijardi dolarjev.
• Analizirati vzroke za sedanje stanje
LJUBLJANA - Naloga komunistov v vseh okoljih je, da pri delovnih ljudeh in občanih spreminjajo zavest, da tako ni mogoče več naprej, temveč da je treba čim učinkoviteje in čim hitreje rešiti vse nakopičene probleme, je poudarilo predsedstvo CK ZKS v razpravi o aktualnih nalogah zveze komunistov. Prav zato bo morala zveza komunistov globlje analizirati idejnopolitične probleme in sicer od vzrokov za sedanje gospodarske težave do problema zaposlenosti.
• Zmeren skok septembrskih cen
BEOGRAD - Industrijske proizvodne cene v Jugoslaviji so bile septembra višje za 1,3 odstotka v primerjavi z avgustovskimi. V letošnjih devetih mesecih so se cene povečale za 30,1 odstotka glede na lanski september pa so višje za 41,7 odstotka. V septembru so se po podatkih zveznega zavoda za statistiko najbolj povečale cene v elektrogospodarstvu in sicer za 25,4 odstotka. Od začetka leta pa do septembra so se izjemno povečale še cene nekaterih drugih proizvodov, npr. cene rezanega gradbenega materiala kar za 200 odstotkov.
Izguba tudi zaradi nezasedenih vrtcev
Vzgojno varstvena organizacija Antona Medveda je bila ob polletju edina negospodarska delovna organizacija, ki je poslovala z izgubo. Ker je skupnost za cene zavrnila predlog VVO za višje cene, izvršni svet pa tudi pritožbo na zavrnjeni zahtevek, je izvršni svet imenoval posebno delovno skupino - sestavljali so jo Ivo Roje, član izvršnega sveta, Antonija Urban-čič, direktorica VVO, Marinka Bevc, predsednica izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva, Angela Kokotec iz strokovnih služb interesnih skupnosti ter Magdalena Jereb iz strokovnih služb občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj - ki je analizirala vzroke za izgubo in pripravila tudi predloge za njeno pokrivanje in za boljše, poslovanje v prihodnje.
VVO Antona Medveda je imela v polletju 1.085 milijonov din izgube. Kot je zapisano v poročilu komisije, je eden od glavnih vzrokov zanjo nepolna zasedenost vrtcev. Natančneje, vrtec na Kidričevi je bil v prvem polletju zapolnjen 84 odstotno, vrtec Zaprice 79 odstotno, vrtec v Stranjah 87 odstotno, vrtec na Klavčičevi 100 odstotno, vrtec na Duplici 81 odstotno, vrtec Svilanita 79 odstotno in vrtec v Komendi 75 odstotno. Povprečna zasedenost vrtcev (vanje je vključenih 666 otrok) je bila 87 odstotna. Zaradi napopolnje-nosti vrtcev v Stranjah in Komendi, kjer je prostora v vrtcih več, kot potreb po varstvu, znaša izguba 371,228,60 dinarjev; zaradi neustreznih prostorov v vrtcih na Kidričevi, Zapricah, Duplici in v Svilanitu - nobe-
den ni bil grajen za varstvo otrok, zato v njih ni mogoče doseči predpisanega števila otrok v oddelku, hkrati pa je potrebnih več zaposlenih - pa znaša izguba 572.467,25 dinarjev.
V skladu z dogovorom o politiki cen so se cene v kamniških vrtcih letos povišale za 22,5 odstotka, zato je občinska skupnost za cene tudi zavrnila dodatni predlog VVO za povišanje cen.
Ob stroških za živila so osebni dohodki najvišjavsota med odhodki delovne organizacije, čeprav je treba k temu takoj dodati, da se osebni dohodki zaposlenih letos še niso povišali ter da so kar za 29 odstotkov nižji od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu naše občine in 44 odstotkov nižji od povprečnega osebnega dohodka v negospodarstvu občine. Kar 19 od 97 delavcev vrtcev je v
polletju prejemalo manj kot 6.000 dinarjev osebnega dohodka. Res pa je tudi to, da je bilo v VVO do polletja zaposlenih sedem delavcev več, kot dovoljujejo normativi; od polletja so razporejeni v novi vrtec na Duplici, ki ga bodo odprli v tem tednu.
V predlogih za pokrivanje izgube in za boljše poslovanje v drugem polletju, ki jih je podprl tudi izvršni svet, je zapisano, da mora delovna organizacija skupaj s skupnostjo otroškega varstva poskrbeti, da bodo prostorske zmogljivosti vrtcev izpolnjene. Delovna organizacija naj že letos predloži upravičeni zahtevek za višjo ekonomsko ceno, ki naj bi jo v skladu z dogovorjeno politiko cen občinska skupnost za cene potrdila od novega leta dalje, pri čemer naj upoštevamo določilo o selektivni in diferencirani politiki cen na tem področju. Za
pokrivanje izgube in porav navo stroškov, ki jih delovni organizacija v letnem financ nem načrtu ni upoštevala, naj nepovratna sredstva v višini 2.233.000 din zagotovi ob činska skupnost otroškegi varstva. V skladu z dogovo rom o družbeni usmeritvi raz porejanja dohodka pa naj i VVO Antona Medveda uskladijo osebne dohodke in si oblikujejo sklad skupne porabe, za katerega letos še niso namenili nič denarja.
Člani izvršnega sveta ob pripravljenem poročilu pač niso mogli zamolčati očitka da poslovanje VVO Antona Medveda doslej še ni bilo ni koli tako razjasnjeno in da je bilo prav zaradi tega veliko lokalističnih pritiskov za gradnjo novih vrtcev, uteme ljenih tudi z velikim številom odklonjenih otrok. Zdaj pa se je nenadoma pokazalo, da vrtci sploh niso polno zasedeni.        JANA TAŠKAR
V Sovi nji peči obnovljena bolnišnica
Številni prebivalci krajevne skupnosti Sela so v nedeljo, 18. oktobra prisostvovali otvoritvi obnovljene partizanske bolnišnice »Pod bukvijo«, v gozdu nad Osredkar-jevim grabnom.
Partizanska bolnišnica, ki je lahko sprejela okrog 25 ranjencev, je delala od maja do 15. oktobra 1944 leta. Tega dne je bila izdana in požgana. K sreči so jo partizanski aktivisti pravočasno izpraznili in
tako so Nemci požgali le prazne prostore. Istega dne so umorili tudi 12 vaščanov Livkove, Smonkarjeve in Br-čeve družine. V spomin na krvave dogodke v teh krajih, katerih prebivalci so dali svoj pomemben prispevek v boju za svobodo, je 15. oktober praznik krajevne skupnosti Sela.
Krajevna organizacija ZZB NOV je obnovljeno bolnišnico   »Pod bukvijo«
izročila v varstvo in oskrbo tamkajšnji mladini, ki je s požrtvovalnim in prostovoljnim delom obnovila ta spomenik NOB. Pri obnovi bolnišnice so pomagali tudi nekateri va-ščani in člani ZZB NOV Srednja vas.
Slovesnost ob krajevnem prazniku so pionirji in mladinci popestrili s krajšim kulturnim programom pri obnovljeni bolnišnici in v kulturnem domu na Selah.
LOJZE KUHAR
Priprave
na volitve 1982
Iščem varstvo dveh otrok (K mesecev in 5 let) na našem domu. Avbelj, Križ 41, 61218 Komenda.
V prejšnji številki Kamni-
Ob petinosemdesetlet-nici tovarne Titan so v soboto, 10. oktobra, na slavnostni seji samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zaslužnim delavcem podelili Titanova in tudi državna odlikovanja.
Državna odlikovanja so prejeli:
RED DELA Z RDEČO ZASTAVO: Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan Kamnik
RED DELA Z ZLATIM VENCEM: Zvoni-mir Lemič
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: Anton Koz-jek, Anton Modic, Florjan Šunkar.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM: Martin Burja, Marjan Dolin-sek, Mara Drnovšek-Bremšak, Franc Ipavec, Jože Maček, Ivanka Ora-žem-SIapar, Pavla Perčič-Dolinšek, Antonija Pire, Pavel Repolusk, Janez Roje, Branko Sitar, Francka Trobevšek-Aj-dovec, Franc Zore, Maksa Zavbi-Žebaljec
MEDALJO ZASLUG ZA NAROD: Mihael Po-Ijanšek
MEDALJO DELA: Frančiška Podbevšek-Re-snik, Frančiška Trobevšek
Dobitnikom odlikovanj naše čestitke.
Volilna komisija pri OK SZDL je na treh dosedanjih sejah obravnavala okvirni program aktivnosti v občini Kamnik v pripravah na skupščinske volitve v letu 1982, ki ga je že spomladi sprejela občinska konferenca SZDL. Sprožen je bil postopek evidentiranja v vseh samoupravnih okoljih in sprejeto stališče, naj bi bila med evidentiranimi vsaj tretjina žensk in ena tretji-namlajšlh od 27 let. Volilna komisija je obravnavala tudi predlog sprememb volilne zakonodaje, sprememb ustave, skupščini občine Kamnik pa dala pobudo, naj čimprej prične s pripravami za spremembo statuta občine Kamnik.
V skladu s programom je obravnavala poročilo koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa samoupravi jalec v o izvajanju delegatskega sistema v občini Kamnik. Na podlagi ugotovitev o delu družbenopolitičnega zbora, pri katerem je bilo čutiti premajhno aktivnost družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju stališč do najpomembnejših vprašanj, je volilna komisija pripravila predlog izhodišč za delegiranje delegatov v družbenopolitični zbor. Delegati naj bi bili iz ožjih vodstev družbenopolitičnih organizacij in s tem zagotovili pravo vlogo družbenopolitičnega zbora v delegatskem sistemu. V delu zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti je še vedno šibka povezava delegacij s samoupravnimi organi, v marsikaterem okolju so delegacije prepuščene same sebi, konference delegacij niso zaživele. Volilna komisija je s programom pozvala vsa temeljna samoupravna okolja k analizi delovanja delegatskega sistema, da bi na podlagi ugotovitev predlagala ustreznejše oblike dela in povezovanja delegacij, vendar teh analiz in ugotovitev še ni prejela. V primeru, da jih komisija ne bo prejela, se bo pri predlaganju ustreznih rešitev prisiljena obračati k ustreznim strokovnim službam.
Volilna komisija je v smislu ustavnih dopolnil pripravila pregled reelekcijskih mest nosilcev najodgovornejših funkcij v občini in ga posredovala koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL za lažji pristop k evidentiranju nosilcev za te funkcije.
Iz pregleda dosedanjih aktivnosti pri evidentiranju delegatov volilna komisija ugotavlja, da smo v občini te aktivnosti sicer zaključili, vendar z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Do sedaj je bilo v občini evidentiranih skupaj 4267 delovnih ljudi in občanov, kar je za 36,4% več kot je bilo v letu 1978 izvoljenih delegatov. V združenem delu je evidentiranih 2113 delegatov (niso
upoštevane delovne organizacije in skupnosti, ki imajo manj kot 30 zaposlenih), kar je 32,6% več kot je bilo izvoljenih v letu 1978.
V krajevnih skupnostih je evidentiranih 2154 delegatov, kar je 68,8% več kot je bilo izvoljenih v letu 1978.
Med evidentiranimi je v združenem delu 47% žensk in 22% mladih do 27 let, v krajevnih skupnostih pa 29% žensk in 18% mladih do 27 let. Medtem ko je odstotek žensk med evidentiranimi zadovoljiv, bo treba evidentiranju mladih posvetiti večjo pozornost, kar je v prvi vrsti naloga OK ZSMS.
Velik kalitativni premik od leta 1978 predstavlja število članov ZK med evidentiranimi kandidati in sicer v združenem delu 13% in v krajevnih skupnostih 36,4% ali drugače, od vseh članov ZK v občini jih je kar 84,2% med evidentiranimi.
Volilna komisija ugotavlja, da je njen program aktivnosti sicer realiziran, čeprav z manjšo zamudo, obenem poziva vse koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve v vseh okoljih, da ponovno ocenijo rezultate evidentiranja in po potrebi z najširšo družbeno akcijo to fazo predvolilnih priprav še dopolnijo.
VOLILNA KOMISIJA PREDSEDSTVA OK SZDL
škega občana je prišlo v članku »Več zdravih zob« v predzadnjem stavku do neljube pomote. Pravilno se glasi -Gradbena dela in oprema so stali 1,2 milijona dinarjev, denar so prispevali občinska izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost in Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Kamnik.
V Kamniku oddam samskemu uslužbencu opremljeno ogrevano sobo s souporabo sanitarij. - Oddam tudi 54 m2 kletnih prostorov, primernih za mirno obrt. Pismene ponudbe na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, 61240 Kamnik.
Oddam komfortno trosobno stanovanje z garažo. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Tomšičeva 2, 61240 Kamnik, tel. 831-311.
Dekle išče sobo s souporabo sanitarij v Kamniku. Ponudbe pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, Kamnik.
Ugodno prodam rabljeno strešno opeko karo - okrog 2000 kom. Cerar, Olševek 15 a, 61240 Kamnik.
Honorarno grem čistit stopnišča. Ponudbe pod »Čista« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, 61240 Kamnik.
DOPISUJTE
V KAMNIŠKI OBČAN
o
98
Kamniški občan / 26. oktobra 1981
• 3. konferenca slovenskih sindikatov
Izobraževanje
Zakon o osnovni šoli vsebinsko povezuje življenje šole, krajevne skupnosti in delovnih organizacij v celotno vzgojno izobraževalno skupnost učencev, delavcev in delovnih ljudi. Da bi uresničili cilje, ki jih nakazuje omenjeni zakon, je potrebna široka in odgovorna družbena akcija vseh subjektov, ki mora v naših naporih videti in doživeti, da smo ravnali prav, saj šola v samoupravni socialistični družbi dograjuje učenca v celovito osebnost, ki bo dojela smisel dela, pomen in vlogo upravljanja in samoupravljanja v nadaljnji graditvi sistema socialističnega samoupravljanja.
Namere v dogovorjenem programu razvoja izobraževanja v srednjeročnem obdobju 1981-1985 opredeljujejo cilje od nas vseh pa je odvisno ali bomo sposobni v okviru danih materialnih možnosti vse predvideno tudi uresničiti.
Osnovni povdarek je v povezanosti šole z okoljem, v katerem le-ta deluje, to pa je krajevna skupnost, kot osnovna celica družbenega življenja.
Šola mora postati, kjer to še ni, center kulturnega, športnega, predvsem pa vzgojno izobraževalnega pomena ne samo za učence, ampak tudi za delovne ljudi in občane. V kolikor bomo znali razumeti in izvajati v šoli vse oblike izobraževanja, od ljubiteljskih interesnih področij, od oblik družbenopolitičnega izobraževanja, bo šola v svojem kraju resnično postala dom kulturnega in izobraževalnega napredka. Za uresničitev nakazanih vsebinskih povezav in delovanja šole z okoljem je potrebno večje sodelovanje pri programiranju in izvajanju nalog, tako odgovornih delavcev v šolstvu, staršev, strokovnjakov iz OZD in krajanov, ki imajo sposobnosti in voljo lastne izkušnje in znanje prenašati na mlajše.
Izvenšolska dejavnost učencev
in krajanov ne sme postavljati ločnice med pedagogi in nepeda-gogi. Nasprotno, tehnična vzgoja, kulturni utrip in športna aktivnost morajo postati moralna obveza vseh občanov, ki na interesnih področjih delujejo.
Vloga staršev naj ne bo samo obveznost roditeljev, da v času šolanja svojih otrok sodelujejo s šolo in učitelji, temveč je potrebno trajno sodelovanje tako v samoupravljanju, kot tudi v drugih oblikah organizirane pomoči učiteljem pri izvajanju programa izvenšolske dejavnosti v šoli in izven nje.
Prihod na govorilno uro ali roditeljski sestanek na katerem vsak ali mnogi od staršev vidijo samo svojega otroka, njegove pohvale ali graje, skupnosti v kateri otrok živi pa ne in odidejo v prepričanju, da so opravili svojo nalogo v redu ni dovolj. Z gotovostjo lahko rečemo, da bi marsikateri problem, ki ga učitelj sam ne more rešiti, pa naj gre za vzgojni ali materialni, lažje rešili skupaj s starši. Naslednje vprašanje, na katero želimo opozoriti, je načrtno usmerjanje mladih za pedagoški poklic. Poleg lastne volje in nagnjenosti je potrebna širša presoja sposobnosti bodočega pedagoga. Poleg strokovne sposobnosti pa je nujna tudi presoja idejne naravnanosti pedagogov. Preprosto povedano, kdor sam ni prepričan ali ne razume smisel vrednot samouravne socialistične družbe, ni sposoben vrednostno prenašati le-te na učence.
Sistematične in dolgoročne kadrovske priprave v smislu sprejetega družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini za področje izobraževanja so nujen pogoj za dosego kvalitativnih ciljev v šolstvu. V kolikor bomo vsi, ki lahko kaj pripomoremo, dali majhen delež k vsebinski preobrazbi osnovnih šol brez materialnega povračila, bo šola resnično šola znanja o življenju v
kraju un širši družbeno politični skupnosti. Če bomo tako razumeli vsebinsko povezanost šole s KS in širšo družbo, potem bo mogoče z minimalnimi finančnimi sredstvi uresničiti bistvo zakona o osnovni šoli.
2. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
V tem šolskem letu smo prešli na nov sistem usmerjenega izobraževanja. Ne bomo obravnavali teoretični del pouka, ampak na kratko pogledali, kako se pripravljamo na proizvodno delo in delovno prakso učencev v delovnih organizacijah. Vse OZD iz gospodarstva in negospodarstva so pristopile k samoupravnem sporazumu posebnih izobraževalnih skupnosti (PIS), v katerih bodo kot uporabnice vksklajeva-le svoje interese pri izobraževanju bodočih kadrov. Posebna strokovna komisija pri republiški izobraževalni skupnosti je predlagala delovne organizacije, ki bodo glede na posebne kriterije izvajale proizvodno delo in delovno prakso. Med temi so: Stol, Titan, Svilanit, Eta, Kočna, KIK, Elektroelement, Utok, Alprem, in Zarja. V vseh omenjenih OZD že potekajo priprave na sprejem učencev na proizvodno delo in delovno prakso, ki bo v drugi polovici šolskega leta 1981/82. Izvajalke proizvodnega dela in delovne prakse bodo podpisnice sporazuma, s katerim se urejajo razmerja med izobraževalnimi organizacijami. Poleg sprejetega sporazuma bodo dogovorjena razmerja urejale še pogodbe, ki bodo natančno določale pravice, obveznosti in odgovornosti med izvajalci in porabniki.
Odnose na področju usmerjenega izobraževanja bodo DO vgradile v samoupravne splošne akte po postopku, ki je za to določen. V tej fazi je najpomembnejše, da izvajalke proi-
V VESELJE SAMO OTROKOM
Jesensko deževje zopet razgalja nekatere slabosti komunalne (ne)urejenosti v krajevni skupnosti Kamnik. Neurejenosti prostora okrog zdravstvenega doma (še ni zazidalnega načrta) so se pridružile nove »rane«. Ena je na prostoru pred Kočnino knjigarno ob Ljubljanski cesti. Nekoč lepo zelenico so pešci, predvsem pa vozniki, spremenili v pot z obsežno kotanjo, ki po deževju razveseljuje le nekatere otroke. (Foto: Mira Jančar)
zvodnega dela in delovne prakse izberejo ustrezna dela in naloge, ki jih bodo učenci opravljali. Poleg izbire del in nalog je potrebno izbrati delavce, ki bodo kot pobudniki ali inštruktorji vodili proizvodno delo in delovno prakso. Za vse mentorje ali inštruktorje, ki nimajo ustrezne prakse bo organiziran krajši seminar, na katerem si bodo pridobili manjajoče znanje.
Za nemoten pričetek proizvodnega dela in delovne prakse je treba vzporedno urediti še prehrano med delom, prevoze učencem, varstvo pri delu ter vrsto drugih nič manj pomembnih stvari, ki so potrebne za organizirano proizvodno delo in delovno prakso.
Občinski svet zveze sindikatov se vseskozi vključuje v priprave, saj je potrebno nekaj zadev poenotiti v občini, kot na primer -poenotenje meril za nagrajevanje mentorjev ali inštruktorjev ter dogovorov o višini nagrade, ki bi jo učenci prejemali. Za slednje so mnenja, dokaj enotna, da v prvem letu učencem ne bi dajali nagrad. O teh in podobnih problemih, ki so prisotni, bo potrebno še dosti vsklajevanja in dogovarjanja, tako med izvajalci in uporabniki, kot tudi na občini in širše v regiji.
Uveljavitev sistema usmerjenega izobraževanja bo težavna naloga, ki pa se bo obrestovala tako, da bomo izobraževali le za tisto delo in naloge ter toliko, kolikor bo potrebovalo združeno
delo. Omenjena tematika pa se že navezuje na kadrovanje in zaposlovanje, o čemer bomo spregovorili v prihodnji številki.
Občinski svet ZSS KAMNIK
Sosedska pomoč
Odbor krajevne organizacije rdečega križa v Kamniku želi v zimsko-spomladanskem obdobju organizirati SOSEDSKO POMOČ, ki naj bi je bili deležni ostareli, bolni in nepokretni občani v krajevni skupnosti, ki nimajo svojcev, prijateljev ali znancev, da bi jim pomagali pri raznih drobnih delih (nakup v trgovini, kurjenje peči, pospravljanje, svetovanje, kramljanje, itd).
Sosedsko pomoč bo rdeči križ organiziral preko aktivov RK v kamniških šolah in bo v to akcijo vključil dijake in učence višjih razredov osnovnih šol.
Odbor Rdečega križa Kamnik naproša vse občane, ki bi želeli sosedsko pomoč, da sporočijo svoje naslove oziroma da sporočijo naslove tistih, za katere menijo, da bi tako pomoč potrebovali, pa naslova sami ne bodo sporočili.
Naslove s podatki naj občani pošljejo čim prej, najkasneje do 10. novembra 1981 na Rdeči križ Kamnik, Maistrova 2.
Na osnovi tako zbranih podatkov bo odbor RK ustrezno organiziral sosedsko pomoč vsem, ki so take pomoči resnično potrebni.
Organiziranje SOSEDSKE POMOČI je v krajevni skupnosti Kamnik na začetku poti, zato odbor Rdečega križa Kamnik prosi občane za vsestransko sodelovanje in pomoč. Le od skupnega prizadevanja občanov in Rdečega križa lahko akcija sosedske pomoči obrodi dober sad.
STANE SIMŠIČ
Ob svetovnem dnevu varčevanja
dela, saj so učenci naše šole res pridni varčevalci. Mateja Perne, 7. a OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE
Delo v pionirski hranilnici
V ponedeljek ob pol dvanajstih se začne naš | delovni dan. No, pravzaprav delovna ura, ta čas > namreč posluje naša pionirska hranilnica. Ko tretješolci odidejo iz svoje učilnice, se v njej ' namestimo mi. Pripravimo klopi, razporedimo , kartoteko, dnevnik, pladnje, specifikacije, de- ' nar. Začnemo. V začetku ni veliko učencev, i prinašajo manj denarja, v glavnem bankovce. ' Tako ni treba veliko šteti in popisovati, delo je 1 prijetno. Potem nekaj časa ni nikogar, lahko se ! pogovarjamo in zabavamo. Huje je ob pol enih, ko pride druga izmena. Še okoli sebe ne moreš pogledati, toliko dela imaš. Najhuje je z drobižem, saj moraš prešteti ogromno kovancev. A vseeno zmoremo in radi opravljamo to delo. Spoznali smo tudi, kako pomembna je natančnost in doslednost. Ko hranilnico zapremo, preštejemo denar, ga spravimo v vrečke, uredimo dnevnik, izračunamo vloge in dvige in naredimo poročilo. Včasih hitro opravimo, saj se vse ujema, če pa nimamo te sreče, se zamudimo tudi do dveh. Vseeno radi delamo v hranilnici, saj smo prvi delavci v njej in tudi ne zadnji. Že namreč dobivamo podmladek iz sedmega razreda, ki nas bo zamenjal prihodnje leto, ko bomo mi odšli. JANEZ JAKLIČ, 8. razred
OŠ Fran Albreht KAMNIK
Pionirska hranilnica
Rad hodim v pionirsko hranilnico. Tja prinesem moj hranilnik. Pionirka-uslužbenka pionirske hranilnice, prešteje denar in vpiše znesek v mojo hranilno knjižnico. Za darilo dobim škarjice ali značko. Darila sem zelo vesel.
PETER NOVAK, 2. a razred OŠ Komenda - Moste
Tudi letos se bomo ob svetovnem dnevu varčevanja ponovno spominjali uspehov, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju ter nalog in ciljev, ki so pred nami. Varčevanje občanov je zelo pomembno, tako neposredno za občana - varčevalca, kot za celotno družbeno skupnost.
Varčevanja ne moremo in ne smemo razumeti samo kot nalaganje sredstev občanov v bankah, vendar so tudi na tem področju doseženi zadovoljivi uspehi.
Konec septembra je znašalo stanje sredstev občanov samo v Ljubljanski banki - Gospodarski banki Ljubljana, Poslovni enoti Kamnik 510.357 tisoč din, od tega je zbranih 67% dinarskih in 35% deviznih sredstev. Skupno zbrana sredstva občanov predstavljajo že 30% vseh sredstev, zbranih preko LB GB Ljubljana, PE Kamnik. Zbrana sredstva občanov so namenjena za kreditiranje občanov in za kreditiranje gospodarskega razvoja, soudeležena so pri kreditiranju skoraj vseh investicijskih naložb v občini, t. j. pri gradnji šol, vrtcev, trgovin, komunalne dejavnosti, stanovanjske izgradnje, pri kreditiranju občanov ter malega gospodarstva.
V obdobju od 1. 1. 1966 do 30. 9. 1981 so občani sklenili preko LB GBL PE Kamnik s Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana 2.705 varčevalnih pogodb na privarčevani znesek 90.303 tisoč din po pravilnikih o stanovanjskih posojilih občanom in s tem pridobili pravico do 134.338 tisoč din posojil. Po deviznih pravilnikih je bilo sklenjenih dodatnih 261 pogodb na skupni znesek 15.732 tisoč din, s pravico do posojil v znesku 44.389 tisoč dinarjev.
Zbiranju sredstev občanov kot pomembnemu viru finansiranja naložb je LB GB Ljubljana, Poslovna enota Kamnik posvetila posebno pozornost. Tako s spodbujanjem občanov k varčevanju po pravilnikih - namensko varčevanje za pridobitev posojil, pa tudi uspela akcija prenosa izplačil osebnih dohodkov in pokojnin se je
bogato obrestovala, saj so se sredstva občanov povečala v zadnjem petletnem obdobju skoraj štirikratno, v devetih mesecih letošnjega leta pa še za 17% oziroma 72.340 tisoč din.
Preko LB GBL PE Kamnik varčuje s hranilnimi knjižicami 26.320 varčevalcev. Od tega prejema osebne dohodke na hranilne knjižice 12.453 delavcev in 209 upokojencev, mladi varčevalci imajo odprtih 3.087 hranilnih knjižic, ostalih vlagateljev je še prek 10.000. Naši varčevalci prejemajo osebne dohodke in pokojnine tudi preko tekočih računov, to pa je najboljša oblika varčevanja, ker omogoča brezgotovinsko poslovanje med prebivalstvom in gospodarstvom in se tako zbrana sredstva ves čas v aktivnih gospodarskih tokovih. Pomen varčevanja ter varčevalne naloge in cilje prenašamo tudi na naše najmlajše varčevalce. Še pred nedavnim smo imeli organizirano po šolah samo klasično varčevanje tj. praznjenje hranilnikov, sedaj imamo odprte že tri pionirske hranilnice, ki aktivno delajo in se bodo predstavile same. Začeto akcijo ustanavljanja pionirskih hranilnic po šolah nadaljujemo. V letošnjem letu bomo odprli pionirske hranilnice v Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku, Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in Osnovni šoli Duplica. Postopoma bomo zajeli še vse predšolske otroke v organizirano skupinsko varčevanje.
Ker je ena od naših nalog tudi spodbujanje občanov k varčevanju po pravilnikih o namenskem varčevanju občanov lahko občani varčujejo preko LB GB Lj. PE Kamnik po pravilniku
- NAMENSKO VARČEVANJE ZA DESET NOVIH VRST POSOJILA in
- PRAVILNIKU O KREDITIH OBČANOM NA PODLAGI PRODAJE KONVERTIBILNIH DEVIZ.
LB GOSPODARSKA BANKA U. POSLOVNA ENOTA KAMNIK
&UUUUUI P o a q o o Q fttULOJUJUULajUtn flQOOooooooQooooQODQBBQOOQoaoQOOOoaoooooaooeoooooooooopno 00 oaoooooooooa i AAJLJJLOJLft-ILlJLJJUUULttJU
Pionirska hranilnica je banka v malem
Po sklepu pionirske organizacije smo na naši šoli 31. oktobra lani ustanovili pionirsko hranilnico. To je nova oblika varčevanja, ki ima poleg osnovne naloge, da učence vzgaja k varčevanju in pravilnemu vrednotenju denarja, še širši pomen:
- krepi zaupanje posameznikov v kolektivno delo;
- navaja pionirje na natančno in odgovorno delo;
- vzgaja vse varčevalce k solidarnosti do skupnih interesov.
Pionirska hranilnica je majhna banka, saj delo poteka tako kot v pravi banki. Pionirji in pionirke smo uslužbenci hranilnice, ki vpisujemo varčevalce, sprejemamo denar, izplačujemo vloge, delamo zaključke in vlagamo denar v pravo banko.
Pionirska hranilnica ima svoje samoupravne organe: svet pionirske hranilnice in odbor za samoupravno pionirsko kontrolo, ki ju sestavljajo pionirji varčevalci. Najpomembnejše odločitve v zvezi s pionirsko hranilnico sprejema najvišji organ - zbor varčevalcev, ki ga sestavljajo prav vsi varčevalci. Z denarjem na svoji hranilni knjižnici gospodari vsak varčevalec samostojno, odpoveduje pa se obrestim na privarčevani denar. Te se namreč vpišejo v skupno hranilno knjižico pionirske hranilnice in so last skupnosti varčevalcev.
V našo pionirsko hranilnico je vključenih že več kot polovica vseh učencev naše šole. Poslujemo dvakrat tedensko in imamo vedno dovolj
Trideset let zvestobe Svilanitu
Kar šest delavk se ponaša s 30-letno zvestobo Svilanitu, ki je bil Mariji Cof, Mariji Koželj, Kristini Avbelj, Dragici Kuhar, Mileni Podgoršek in Angeli Kozmanič resnično drugi dom. V njem so se radostile uspehov in delovnih zmag, v težkih trenutkih so občutile tudi zaskrbljenost in žalost. Vendar niso nikoli klonile. Skromnost, vztrajnost in delovna vnema je odlika letošnjih jubilantk, s katerimi smo pokramljali.
MARIJA COF, ki jo bolj poznajo z imenom Minka, je pred nedavnim odšla v zasluženi pokoj. Pravi, da se delavki, ki 35 let resnično dela, počitek resnično prileze. V lepo urejenem domu, ki ga je zgradila z lastnimi žulji in ob nesebični pomoči sodelavcev ter prijateljev, ne bo osamljena, Razveseljevali ju bosta vnukinji in zvesti prijatelji, s katerimi je že pred leti stkala trdne vezi.
»Uspehov podjetja sem bila vedno vesela, tudi sedaj, ko sem upokojena, bom spremljala njegov razvoj in verjemite mi, da bi bilo tudi poslej vsako nazadovanje Svilanita zame hud udarec. Najlepše je bilo v začetku, ko smo bili še majhni, kot velika družina«, se spominja Minka. »Vse smo si delili. Skrbi, pa tudi prijetne trenutke in malice. Skromnost se je vrasla vame in še danes ne znam zavreči niti najmanjšega koščka kruha.«
Ko sem jo vprašala, kaj si naj- ■ bolj želi v času počitka, je brez oklevanja odvrnila: »Zdravje mi pomeni največje bogastvo.«
MARIJA KOŽELJ je prišla v Svilanitov obrat v Mekinjah ko ji je bilo komaj 16 let. Še danes se živo spominja prve poti, ko je v spremstvu očeta gazila sneg iz Brezij do tovarne.
»V začetku je bilo treba prijeti za vsa dela. Nobeno delo se mi ni zdelo pretežko. Veselila sem se najmanjšega uspeha tovarne, zlasti dobre prodaje. V zadnjem obdobju smo sploh veliko dosegli. Novi poslovni in proizvodni prostori, urejena prehrana, večja produktivnost, dobri rezultati, vse to nam daje novih moči. Tudi padci so bili vmes, vendar nikoli nisem pomislila, da bi šla drugam. Delali smo udarniško, več ur, ker smo hoteli podjetje zopet dvigniti na lastne noge. Splačalo
ZAHVALA
Poštenemu neznanemu najditelj« denarnice z dokumenti se iskreno zahvaljujem. Jože Repič, Jakopičeva 8, Duplica
se je, kajti poplačano je bilo z boljšimi rezultati, večjo prodajo. Trideset let je kar prehitro minilo.«
KRISTINA AVBELJ je začela za tkalskim strojem v Šmarci. Potem je bilo zaradi pomanjkanja delavcev treba prijeti še za marsikatero delo. Dvajset let je okušala tudi nočno delo, ki je bilo za matere, gospodinje težavno. Delo ob tkalskem stroju je bilo za Kristino najbolj zanimivo. Sedaj že 4 leta dela na kontroli.
»Na delo v Svilanitu me vežejo lepi pa tudi manj prijetni spomini. V nepozabnem spominu mi je ostal glas tovarniških siren, ko smo leta 1962 dosegli milijardni dohodek. Zelo pa nas je prizadel predlanski požar, ki je uničil 30 tkalskih strojev. Vsi smo se zavedali škode in ni nam bilo težko s prostovoljnim delom ob sobotah, nedeljah in prazniku pomagati pri obnovi strojev. Pokazali smo pravo delavsko solidarnost.«
Konec letošnjega leta se bo tudi Kristinino delo v Svilanitu izteklo. Pravi, da je 35 let intenzivnega dela za žensko več kot dovolj in v pokoju ji prav gotovo ne bo dolgočasno. »Vrt imam, vnuke, nekaj časa pa bom zares namenila počitku.«
DRAGICA KUHAR je doma iz Črne. živi pa v Kamniku. Tri leta vojne je skupaj z mamo, tremi brati in sestrami ter starima staršema preživela v internaciji na Bavarskem. Očeta so ji ustrelili Nemci.
Svojo delovno pot je začela v Svilanitovi tkalnici v Mekinjah. Svilanit ji pomeni vse, kruh in življenje. Ko je v tovarni pridobila kvalifikacijo, je 22 let šivala. Zaradi invalidnosti oči sedaj pakira garniture.
»Ko sva z možem zidala hišo, je bilo težko za denar. Delo sem nosila celo domov, kjer sem šivala kravate in šale. Z zaslužkom nisem bila vselej zadovoljna. Doslej se moja plača še ni povzpela do starega milijona. Zdi se mi, da so razlike v osebnih dohodkih med nekaterimi delavci še vedno prevelike. Na primer med dolgoletnimi delavci in začetniki. Delovna disciplina in medsebojni odnosi so dobri, čeprav se včasih tudi skregamo, največkrat zaradi nepomembnih stvari. Potem smo zopet prijatelji. V naši šivalnici si prizadevamo za večjo varčnost, boljše izkoriščanje delovnega časa in večjo produktivnost. Ne upam pa si trditi, da je tako v vsej delovni organizaciji. Marski-
je bi bilo moč več prispevati k stabilizaciji. Velik red in disciplina v šivalnici ne dovoljujeta nobenih neupravičenih »skokov« za osebnimi opravki med delovnim časom. Nekateri na drugih delovnih mestih pa si še vedno preveč dovolijo.«
MILENA PODGORŠEK je prvih pet let delala v barvarni. Sedaj je že 24 let blagajničarka. Tudi to delo je kmalu vzljubila in se mu povsem predala. Nikoli ni prej zapustila delovnega mesta, dokler delo ni bilo končano. Rada se spominja mladih let, ko je bila vneta igralka-amaterka, pevka in harmonikarka. Tudi v športu se je rada udejstvovala. Svoje vesele narave Milena, kljub težkim trenutkom v življenju, še danes ne more skriti.
»Najtežje mi je bilo, ko sem izgubila moža, s katerim sem po trdem delu na kmetiji in v službi, komaj pet let uživala. Ko sem ostala z bolno materjo sama na kmetiji, je bil moj delavnik dolg tudi 20 ur. Ob štirih sem vstajala, da sem vse postorila v hlevu, po-molzla krave, raznosila mleko in šele potem odšla v službo. Po osmih urah v pisarni, se je težko kmečko delo nadaljevalo, hkrati pa sem negovala zelo bolno mater.«
Decembra bo Milena napolnila 36 delovnih let in tedaj se bo, čeprav s težkim srcem, poslovila od Svilanita. Pravi, da ji sedaj, ko imajo nove, lepo urejene in svetle prostore ne bi bilo težko dolati še kakšno leto, v prejšnjih temačnih prostorih pa ne bi želela podaljšati dela niti za en dan. Doma se bo predala vrtu in rožam, ki jih že več let skrbno neguje tudi v tovarniškem parku.
ANGELA ROZMANIČ iz Stranj je začela svojo delovno
Pet zadovoljnih jubilantk ob letošnji obletnici. Manjka Minka Cof, ki je bila v tem času v zdravilišču.
pot v obratu v Šmarci. Najprej je vče let delala kot tkalka, sedaj pa opravlja kontrolna dela in skladiščenje polizdelkov. Kot njene predhodnice, je tudi Angela več let delala v samoupravnih organih podjetja. Pred sedmimi leti je prejela tudi najvišje delovno priznanje - medaljo dela.
»Od vseh del mi je bilo še najbolj všeč tkanje. Na kontroli je večja napetost in odgovornost pred sodelavci, katerih delo kontroliraš in je objektivnost mojega dela še zlasti izpostavljena.«
Rada se spominja tekmovanj med tremi Svilanitovimi obrati, tako v proizvodnji, kot v urejenosti okolice. Najbolj mučen pa je njen spomin na čas predsedovanja v delavskem svetu, ko so hoteli ukiniti obrat svile. Z velikimi napori in prizadevnostjo nekaterih delavcev so dosegli, da se je obrat samo zmanjšal, ne pa ukinil. Skupaj z drugimi delavci, zlasti dolgoletnimi Svilanitovci, se veseli izrednega napredka in boljših delovnih pogojev, ki so jih dosegli z dolgoletnimi vztrajnim in prizadevnim delom.
MIRA JANČAR
Polemični prispevki
Zakaj tako?
K nicsanill m»j i»> GnnrtKuHil /Slo- 79nimn nac   Irai Kn tilfrat Wi
K pisanju me je spodbudil čla nek z naslovom Nezavarovana jama za odpadke na Duplici, ki je bil objavljen v 15. št. Kamniškega občana.
K članku bi rad dodal, da jama ni le nevarna, ker ni ograjena, temveč nas krajane moti tudi smrad, zlasti takrat, ko se v jami odpadki vnamejo. Nadalje je tu še en problem; cesta od gostilne »Šofer« do jame je večkrat polita z raznimi smrdljivimi tekočinami. Zlasti nevarna je na klancu pred stolpnico. Ali ni mogoče prevoza opraviti tako, da ne bi prišlo do razlitja smrdljivih in mastnih tekočin?
Prebivalci krajevne skupnosti Duplica se o tem perečem problemu pogovarjamo na vsakem zboru krajanov, a do danes se nam še ni posrečilo ničesar urediti.
Zanima nas, kaj bo takrat, ko bodo v jami razpadle lansko leto postavljene in na hitro s strojem zasute 200 litrske posode. (Kot smo seznanjeni jih je osem).
V sredstvih javnega obveščanja večkrat beremo, da smo do okolja skrajno malomarni. Žal je to skoraj vedno zvonjenje po toči npr. poginotje rib ipd. V našem primeru je ogrožena podtalnica. Kaj, če pridejo smrdljive odplake v zajetje v Radomljah? Brez pameti si žagamo vejo, na kateri zaenkrat še lepo sedimo. Toda, če bomo še naprej brez kančka odgovornosti nadaljevali, me zanima kaj bo.
Prepričan sem in si upam javno trditi, da ga ni v občini, ki bo odgovarjal takrat, ko bo nastal resen problem. Zato pa je tako!
K. H.
Organizirana prehrana še vedno boleča točka
Čeprav smo v občini naredili precejšen korak pri organiziram družbeni prehrani za delavce in šolarje, še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Ni dovolj, da smo veliko denarja vložili v zidove novih, sodobnih kuhinj in jedilnic, temveč je dosti bolj pomembno, kaj je v loncih in kakšne so cene toplih obrokov.
Veliko delovnih organizacij, zlasti industrijskih, je poskrbelo
za toplo prehrano svojih delavcev. Veliko delavcev v negospodarstvu pa je še vedno prepuščenih lastni iznajdljivosti najpogostejša pa so kosila, ki jih pripravijo od dopoldanskega dela utrujene žene in matere v poznih popoldanskih urah za vso družino.
Ob dograditvi izobraževalnega centra s sodobno kuhinjo, v kateri je moč pripraviti okrog 1500 toplih obrokov na dan, se je upanje prenekaterih občanov kmalu
V spomin Ivanu Selanu
Med ljudmi sem slišala govoriti, da je v bolnišnici. Kap ga je zadela, so pravili. Malo sem postala, se zamislila... Ah, se bo že izmazal, sem zamahnila z roko, trdna kmečka korenina, saj njemu zlepa ne prideš do živega.. .tNekaj časa o njem ni bilo nič slišati, kar zvem, da je - umrl. Nisem verjela, ne, nekdo se je moral zmotiti. Vendar. .. resnica je bila neizprosna, počasi je vdirala vame; umrl je. .Končal je svojo življenjsko pot, kakor jo prej ali slej konča vsako živo bitje.
Ivan Selan ne bo več prijel v roko tankega svinčnika, ne bo več slonel nad polarni papirja, ne bo več izrisa val slovenskih imen krajev, Ivan Selan ne bo več risal zemljevidov. Ivan Selan je nenehno snoval, v glavi je vedno nosil kup načrtov, vsako končano delo mu je bilo začetek novega.
Vse do svoje smrti je živel na kmetiji v Suhadolah, katere lastnik je postal 1918. Na njej sta živeli dve starejši materini teti, ki sta dvanajstletnega dečka vzeli k sebi pd materini smrti. Rodil se je 18. novembra 1902 v Savi j ah pri Ljubljani. Najprej se je šolal na Jezici, nato v Komendi. Pri starih tetah na kmetiji je moral takoj prijeti za delo.
Spal je, kot je bil takrat običaj, v hlevu in na seniku. Čeprav je bil še mlad, se je hitro utrdil in delal vse. Kljub večur-ni košnji, celodnevnemu oranju in podobnim kmečkim opravilom je še vedno našel nekaj časa za svoje nagnjenje, s katerim se je že rodil. Na seniku je imel mizico in svetilko ter zaboj s knjigami, in to je bilo njegovo bogastvo, ki si ga je jemal ob večerih. Ko je postal lastnik kmetije z osemnajst
hektari zemlje, je hišo nekajkrat prenovil in lepo opremil. Srce tega doma - njegova »hiša«, je postala dnevna soba kartografa. Vedno je bila vsa natrpana s tehničnimi pripomočki, z mapami, zemljevidi, zamrežena okna pa so komaj prepuščala dovolj svetlobe na njegovo nekoliko nagnjeno delovno mizo.
Talentiran kot je bil, je že v zgodnji mladosti risal zemljevide za šole v ljubljanskem, kranjskem in radovljiškem okraju. Leta 1929 ga je takratno okrajno glavarstvo poslalo v službo v vojno geografski inštitut v Beograd, kjer se je predvsem od ruskih izseljencev naučil vseh kartografskih veščin. Po enem letu se je vrnil domov, kjer je moral skrbeti za družino in kmetijo, risal pa je zvečer in pozimi.
Med NOV je izdal partiza-
nom mnogo tiskanih fotografskih kart. Nemcem se je kmalu zdel sumljiv in so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Begunje, kasneje v Salzburg. Delal je v uradu za železniške novogradnje kot tehnični risar. Čeprav ga je delo zanimalo, se mu je, razumljivo, izmikal. Po vojni je bil odlikovan z redom zaslug za narod.
Tudi v visoki starosti je bila njegova roka mirna kakor v mladosti, njegove oči niso prezrle najmanjše pikice na zemljevidu.
Ko smo ga v sredo popoldne pospremili na zadnjo pot, je bilo vreme oblačno, pusto, neprijazno. Kakor da tudi nebo žaluje za njim... Počiva v Komendi, v zemlji, ki jo je tako ljubil in jo vse življenje risal, opazoval, občudoval...
IRENA URBANEC
spremenilu v razočaranje, ki se je ob letošnji uvedbi podaljšanega bivanja za skoraj 200 kamniških osnovnošolcev, še podvojilo. Sedanja organiziranost kuhinje za številne tople obroke (tople malice pripravljajo tudi za Alprem) vsekakor ni na mestu, kajti en delavec - kuhar v kuhinji ne zmore vseh organizacijskih, pripravljalnih in kuharskih del. Ni čudno, da so številni starši, pa tudi učenci in učitelji razočarani nad pošteno plačanim kosilom, ki je dostikrat samo »podaljšana« topla malica za 44 dinarjev ekonomske cene, od katere znaša najvišja regresirana cena za učence 36 dinarjev. Če dobro preračunamo, niti ni veliko, vendar se nam nehote vsili vprašanje, zakaj je drugje, na primer v stranjski šoli in dijaškem domu dosti boljše kosilo znatno cenejše? Poleg tega so jedilni listi samo za okras, saj se pripravljeni obroki le redko ujemajo z napisanimi.
Morda bo kdo pripomnil, da je kritika neupravičena in da takemu delu kuhinje v Izobraževalnem centru botrujejo objektivne težave. Prav radi verjamemo, vendar si takih spodrsljajev ne smemo privoščiti na račun otroških želodcev. Zato bo brez dvoma treba stopiti v skupno akcijo, da bomo končno zagotovili tako delo ene najsodobnejših kuhinj v Kamniku, kot smo želeli in načrtovali, kajti zavedati se moramo,
da je bil vanjo vložen tudi denar naših delavcev in občanov.
MIRA JANČAR
Popestrena
zasebna
ponudba
Pravijo, da imamo v Kamniku preveč gostiln. Ko pa se hoče obiskovalec našega kraja (s tanjšo denarnico) ali delavec, ki nima v svojem podjetju urejene prehrane, poceni in do sitega najesti, skoraj ne najde primernega gostišča, razen Planinke in gostilne »Pri Cerar«, kjer so na voljo tudi menuji.
Letos spomladi so tako ponudbo uvedli v gostišču »Pri Grogu«. Poleg kosil po 60 dinarjev sta zelo dobrodošli dve vrsti toplih malic. Enolončnica stane 35 dinarjev, glavna jed s prilogo pa 45 dinarjev. Med jedrni po naročilu se zlasti odlikujejo z nekaterimi domačimi jedrni in specialitetami, med njimi pečene in prekajene kuhane krače, krvavice in pečenice z zeljem, postrvi in kalamari.
Zaenkra je v gostišču v jedilnici za 25 oseb bolj malo prostora. V bližnji prihodnosti pa nameravajo urediti večji prostor za 50 gostov.
(Razstava o kulturnih Idruštvih
Razstava o kulturnih društvih je prikazala razgibano kulturno življenje na območju Kamnika in Dom-žal v času, ko so bile z nastopom ■stavne dobe v začetku šestdesetih «t v prejšnjega stoletja dane možnosti za ustanavljanje slovenskih društev, pa do začetka prve svetovne vojne. Postavljena je bila v razstavišču Veronika v Kamniku, pripravil jo je Gorenjski muzej v sodelovanju s Kulturnim centrom -muzejem iz Kamnika in Kulturno skupnostjo Domžale.
Kamniško in domažalsko območje pri nastajanju slovenskih kulturnih društev nista zaostajala. Kot prve so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanavljali na Slovenskem narodne čitalnice (leta 1861 v Trstu, Mariboru in Ljubljani). V njih se je zbirala narodno zavedna inteligenca, slovenska mestna in trška gospoda, podeželski veljaki in tudi določene plasti nižje družbe.
Narodno čitalnico so leta 1868 ustanovili tudi v Kamniku. Največ zaslug za to lahko pripišemo odvetniku dr. Valentinu Prevcu, ki je kot izredno sposoben organizator združil narodno zavedne Kamničane. Z dr. Prevcem se je preselil v Kamnik tudi njegov koncipient, pesnik Simon Jenko, ki je skoraj dve leti sodeloval v čitalnici. Kamniška narodna čitalnica, ki je zaživela prav v letu prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, je naletala že v začetku svojega delovanja na številne ovire in težave, ki so bile značilne za delo skoraj vseh narodnih društev. Kljub temu pa je razvila živahno dejavnost. Citalniške prireditve »besede« so obsegale predavanja, pevske, koncertne, recitacijske in igralske točke ali celovečerne nastope. Prva »beseda«, na kateri je nastopil tudi čitalniški pevski zbor, je bila 17. avgusta 1868 v gostilni pri Hostniku, kjer je imela čitalnica
sprva svoje prostore. Poseben pomen so na »besedah« dajali tudi gledališkim igram. Največ zaslug za gledališke uprizoritve je imel režiser Jožko Štele, ki je vzorno skrbel tudi za bogato gledališko garderobo in zbirko narodnih noš. Čitalnica je pripravila tudi več kulturno - političnih manifestacij, ki so jim številna narodna društva s svojo udeležbo dajala še poseben pomen. Iz citalniške knjižnice je kot prva na Gorenjskem izšla javna ljudska knjižnica, ki so jo odprli leta 1906.
Kamniški čitalniški pevski zbor je predstavljal jedro, iz katerega se je leta 1882 razvilo Prvo slovensko pevsko društvo-Lira. Na ustanovnem občnem zboru 12. novembra 1882 so izvolili društveni odbor, katerega prvi predsednik je postal Alojz Vremšak, ki je vodil Liro do leta 1902 (s presledki v letih 1887-1890, ko je bil na čelu društva Martin Novak). Dolgoletni pe-
Prvo slovensko pevsko društvo Lira v Kamniku ob 25-letnici, leta 1907
Moje sanje - poceni knjigonakupovanje
Med kupom pošte najdem kdaj pa kdaj tudi bolj pisane kuverte. Žive barve in kričeči naslovi vlečejo, dokler jih ne vzamem v roke in si jih ne ogledam. Verstva sveta, Zgodovina Slovencev, Slovensko ljudsko izročilo... kako vabljivi naslovi! Nekaj odlomkov iz knjige, pa še kakšna čudovita fotografija... Ta knjiga bo pa moja, si mislim. Prav gotovo je v njej veliko zanimivega branja, pa ravno zgodovina in stari običaji me tako zanimajo.
Že jo vidim na svoji polici, razkošno opremljeno lepotico; stoji nekako vzvišeno in dostojanstveno nad drobnimi in majhnimi, najbolj skromnimi knjižicami. Že od vrat sem zbuja pozornost obiskovalca.
Pristrižem peruti svoji domišljiji, nenadoma padem na zemljo. Joj, kako trdo sem pristala, ko zagledam ceno; saj se jim je zmešalo! Tisoč din za eno knjigo. Tisoč nedosegljivih din! Kaj pomagajo vse sanje, vsa domišljija, vse lepe želje, vsa bralna kultura, ko pa finančno ne sežem dovolj visoko. Tako lepa knjiga, ne, takšno bogastvo ni za mojo skromno in revno poličko, na kateri že drobnim biserom zmanjkuje zraka.
Kako hvaležna sem tovarišici slovenščine, ker mi je znala približati knjige, tako da sem jih vzljubila z vsem žarom. Hvaležna sem ji, ker me je naučila jezika, da ga znam tudi sama občudovati in njegove lepote vedno znova odkrivati. Hvaležna sem ji za vse
to. Le nečesa me ni naučila -kako kupiti knjigo. Pa ji ne zamerim. Ko bi bilo v njeni moči, bi mi odkrila tudi to skrivnost. No, pa saj ni skrivnost, kako priti do knjige. To je vendar čisto preprosto - z denarjem. Kako pa priti do denarja? O, to je skrivnost, denar, denar! Tisti redki dinarji, ki mi sem in tja kapnejo v žep, izginejo, še preden se jih dobro zavem. Odkod pa naj potem vzamem tisoč dinarjev? Odkod mi potem tiste knjige, ki jim »že zmanjkuje zraka«? Na srečo obstaja mesec knjige, v katerem se kakšni bukvici malo zniža tržna vrednost, umetniška pa na srečo prav nič. Seveda so tiste najbolj bahaške še vedno najdražje, malo lažje je priti do skromnejših po velikosti in debelini, do klasičnih, ali pa do takih natisov, ki se že nekaj let valjajo v najbolj skritih kotih knjigarn. Včasih, sicer zelo redko, se mi nasmehne malo sreče in ulovim kakšno prav poceni izdajo. Hvalevredna je zamisel o zbirki Žepna knjiga, v katero včasih zaide že kakšen pravi »bestseller«, kot je bila npr. Zaplotnikova Pot, ki je po nekaj tednih že ni nikjer več dobiti.
Izbor Prešerna, Cankarja in Prežiha imam tudi v drobnih rdečih knjižicah, ki so mi prav posebno drage. Tako majcene in nebogljene se zdijo. Kakor bi se nečesa sramovale, se stisnejo še bolj tesno skupaj, da so videti še manjše. Ali ni v tem tudi nekaj simbolike: velikani naše besede
so najmanjši. Njihova umetniška moč in izpoved je tako velika, da ne potrebujejo kričečih barv in neskončno velikih formatov.
Dobro blago se samo hvali, beseda naših najboljših piscev je dovolj močna in sveža, da ji niso potrebne kričeče barvne priloge. Sicer pa, ko je knjiga na trgu, jo je treba »spraviti v denar«, če ne drugače, pa s popusti in meseci knjige...
IRENA URBANEC
Kamniški sokoli pred prvo svetovno vojno. Član Sokola Josip Broz je na sliki šesti z desne strani.
vovodja Lire pa je bil France Štele. Delovanje Lire ni bilo omejeno le na domači kraj, nastopala je na številnih prireditvah in koncertih, tudi na Koroškem in Primorskem in tako pripomogla h kulturni dejavnosti in narodni zavednosti v Kamniku in sirom po Sloveniji. Močno poživljeno delovanje Lire je dobilo svoj odraz tudi na veliki proslavi ob dvajsetletnici, 7. septembra 1902, kjer so zlasti poudarjali zasluge Lire na kulturnem področju in pri prebujanju narodne zavesti. »S slovensko pesmijo je stala na braniku za narodno prosveto ter častno zastopala slovenske težnje. Vodilo jo je geslo: Vse za narod, svobodo in napredek!«
Po nastopu Taaffejeve vlade leta 1879, ko je bilo končano obdobje nemških liberalnih vlad, se je nekoliko omilil protislovenski pritisk. V tem času so tudi na obravnavanem območju ustanovili nekaj novih bralnih društev, ki so skrbela za izobraževanje svojih članov in prirejala kulturne in zabavne prireditve.
Ločitev na političnem področju med liberalno in klerikalno stranko ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja se je kazala tudi pri kulturnih društvih, ki so začela dobivati bolj ali manj strankarsko politični značaj. V mestih, trgih in nekaterih večjih naseljih, kjer so imeli liberalci glavno oporo, so prišle čitalnice in bralna društva pod njihov vpliv. Na splošno pa je narodnonapredna stranka posvečala kulturnoprosvet-nim društvom manjšo pozornost. Oprla se je predvsem na sokolska telovadna društva in na narodnoo-brambna šolska društva Cirila in Metoda. Pobuda za ustanovitev so-kolskega društva v Kamniku je dozorela leta 1902, ko je ljubljanski Sokol priredil izlet v Kamnik in ga združil z javnim telovadnim nastopom. Tedaj je tudi v krogih naro-dnonaprednih Kamničanov prevladalo prepričanje, da je Sokol za narodni razvoj Kamnika potreben. Ustanovni občni zbor Kamniškega Sokola je bil 3. decembra leta 1904, društvenemu odboru pa je načeloval starosta dr. Alojz Kraut. Član kamniškega Sokola je bil tudi Josip Broz, ki je prišel v Kamnik iz Zagreba in je delal v tovarni železnih izdelkov (danes Titan) od 25. julija 1911 do 18. aprila 1912. Ob koncu leta 1905 so dobili sokolsko društvo tudi v Domžalah. V kraju, ki je bil narodnostno močno ogrožen, jo predstavljalo to društvo še
poseben mejnik v narodnoobramb-nem smislu.
Katoliška narodna stranka (od leta 1905 imenovana Slovenska ljudska stranka) je v tem času že sistematično pospeševala izobraževanje in je v obdobju pred prvo svetovno vojno ustanovila na Kamniškem in Domžalskem 16 izobraževalnih društev in orlovskih telovadnih odsekov skoraj v vseh večjih krajih. Ta društva so navadno imela pevske zbore, tambura-ške orkestre, knjižnice, prirejala so gledališke igre (ljudski odri). V svojih programih so predvidela tudi poučna predavanja, gospodinjske
Vabilo na prireditev Narodne čitalnice v Kamniku, 17. aprila 1910
tečaje, izlete.
družabne   prireditve in
Pogoji za nastanek socialnode-mokratskih kulturnoprosvetnih društev so dozoreli šele neposredno pred prvo svetovno vojno. Leta 1909 so ustanovili v Ljubljani Splošno delavsko zvezo Vzajemnost, ki naj bi vodila in organizirala vse izobraževalno in prosvetno delo socialnodemokratske stranke na Kranjskem. Na drugem občnem zboru leta 1911 so spremenili Pravila Vzajemnosti tako, da je lahko ustanavljala tudi svoje podružnice. Prizadevali so si, da bi ustanovili podružnice tudi v Kamniku, Domžalah in Mengšu, kjer je bilo precej obrtnega in industrijskega delavstva. Zarja, glasilo socialnodemokratske stranke, je 24. junija 1912 zapisala: »Z ustanovitvijo podružnice v Kamniku, ki bo v najkrajšem
času sledila svoji tovarišici v Kranju, bodo združeni skoraj vsi pomembnejši kraji na Gorenjskem v socialnodemokratski izobraževalni organizaciji.« Ob koncu leta 1912 so že predložili pravila kamniške podružnice Vzajemnosti deželni vladi v potrditev. Do ustanovitve podružnice pa ni moglo priti, ker je deželna vlada izrabila socialnode-mokratsko prireditev v Ljubljani, na kateri je imel Ivan Cankar 12. aprila 1913 predavanje Slovenci in Jugoslovani in je Vzajemnost razpustila. Prvo delavsko prosvetno društvo Solidarnost je bilo ustanovljeno v Kamniku šele po prvi svetovni vojni leta 1919.
Poleg društev, ki so izhajala iz neke širše organizacije in so vključevala raznovrstne kulturne dejavnosti, so tudi na območju Kamnika in Domžal v določenih obdobjih delovala nekatera posebna društva. Veliko zaslug za nenehno rast in širjenje glasbene dejavnosti imajo zlasti godbe na in pevska društva, Domžalska in mengeška godba sta začeli delovati že leta 1884 kot prvi podeželski godbi na Kranjskem. Ob prelomu stoletja (1890) so ustanovili godbeno društvo tudi v Kamniku, po fotgrafiji pa lahko sklepamo, da je delovala kamniška godba že prej in sicer v okviru društva kamniških veteranov.
Prikaz kulturnega in društvenega življenja bi ne bil celovit, če ne bi upoštevali tudi delovanja Kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena leta 1893 in je bila prva podružnica na Slovenskem. Glavni pobudnik in prvi predsednik kamniške podružnice je bil takratni kamniški župan Josip Močnik. Društvo se je vključevalo v narodnoobrambni boj, markiralo in urejalo pota v Kamniških planinah, leta 1906 pa je postavilo planinsko kočo na Kamniškem sedlu. S številnimi izleti in družabnimi prireditvami je dvigalo splošno kulturno raven ne le v Kamniku, marveč tudi v širši okolici.
Če poskušamo oceniti kulturni razvoj na omobčju Kamnika in Domžal v obravnavanem obdobju, potem moramo poudariti velik številčni razmah kulturnih društev. Zajela so precejšen del prebivalcev tako v Kamniku in Domžalah kot tudi v drugih krajih ter jih dvigala iz pasivnosti in zaostalosti. Pomen teh društev ni bil samo v njihovi neposredni dejavnosti, močno so krepila in utrjevala tudi narodno, delavsko in razredno zavest.
MAJDA ŽONTAR
Tihožitja in portreti
Kot že 19 let nazaj, je bil tudi letos konec septembra tovarniški praznik. To je dan, ko delavci pregledajo svoje delovne, poslovne in športne uspehe. Poleg kulturnega programa, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole iz Mekinj, smo praznovanju pridali tudi del likovne umetnosti s priložnostno razstavo slikarja -amaterja PETRA PEČEVNI-KA. Otvoritev je bila 25. septembra ob prisotnosti avtorja, v kulturnem programu pa so zapela dekleta »Dekliškega okteta« iz Stranj.
Razstavljalec likovnih del je večini članov kolektiva znan, saj je pred desetletjem tudi sam združeval napore za naš lepši dandanes in še sedaj sodeluje z delovno organizacijo. Tudi po likovni strani ga delavci, ki že dolgo delajo v podjetju, poznajo, saj se je pred 17 leti že predstavil kot slikar s svojimi deli in to
predvsem z akvareli in grafikami. Že tedaj je navdušil obiskovalce. Tokrat se je kolektivu predstavil z deli v oljni tehniki na platnu, lesu in celo usnju.
Tokrat med razstavljenimi deli prevladujejo predvsem portreti in tihožitja, pokrajinske slike so v manjšini. Ob gledanju čudovitih del se mi zdi naziv za slikarja-amaterja neustrezen, saj je za precejšen krog obiskovalcev pravi »umetnik«, čeprav nima »podaljšanega« imena. V svojih delih je popoln realist, kar je tudi v sedanji moderni dobi za večino gledalcev še vedno bolj privlačno kot moderna umetnost, ki preprostemu človeku ni blizu. Ob gledanju portretov je čutiti, kot da bodo vsak čas spregovorili in stopili z nami v korak. Tihožitja so posebno mikavna s svojimi prečudovitimi barvami in dodelano tehniko. Pokrajinske slike so za obiskovalca vedno očarlji-
ve, prikazani kraji naj bi v resnici še dolgo ostali taki, saj vemo, da je ravno človek tisti, ki marsikatero naravno lepoto spremeni v neobčudujočo razvalino, vsi v delovni organizaciji smo
Petru hvaležni, da se je prijazno odzval povabilu in s svojimi deli prispeval, da bo ostal naš letošnji praznik nepozaben.
MARINKA HRIBOVŠEK
C
PRILOGA ZA DELEGATE
S skupščine Komunalne skupnosti Okleščeni naložbeni programi
Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so se zbrali v ponedeljek, 12. oktobra 1981 na 1. seji skupščine Samoupravne komunalne skupnosti. Objavljamo povzetke nekaterih gradiv.
1. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA DO 30.6.1981 Realizacija finančnega načrta za I. polletje letošnjega leta je bila v normalnih mejah. Plan je za letos predvideval sredstva v višini 161,574.000,00 din; dosežena polletna realizacija pri prihodkih znaša 53,745.610,60 din oziroma 33%.
Pri posameznih prilivih je izpad pri prispevku za komunalne naprave v usmerjeno stanovanjsko gradnjo in pri lastnih sredstvih KS. Odhodki so bili po planu predvideni v višini 161,574.000,00 din. Do 30.6.1981 je bila realizacija 27%, to je 43,969.160,05 din. Odstopanje je pri odkupu zemljišč za stanovanjsko sosesko BS-3 in odkupu za ostalo usmerjeno gradnjo in pri sredstvih za strokovno službo.
V razpravi je bilo rečeno, da bodo zaradi izpada sredstev za opremljanje stanovanjskih sosesk usmerjene družbene gradnje posledice v sprejetem programu SKS za področje komunalnega opremljanja stanovanjskih sosesk usmerjene družbene gradnje, ker se bodo ta sredstva lahko prilivala na žiro račun SKS šele po zaključnem računu v TOZD-ih in DO. Zato so delegati sprejeli sklep, da se v TOZD-ih in delovnih organizacijah opozori na nastale težave. Delegati naj se zavzamejo, da bi denar po možnosti nakazali že na osnovi 9-mesečnega obračuna.
Dolegati obeh zborov so potrdili realizacijo finančnega načrta do 30.6.1981.
2. POROČILO O POTEKU INVESTICIJ pri katerih je samoupravna komunalna občine Kamnik investitor. Nekatere teh objektov so začeli graditi že leta 1979, ostale leta 1980 ali 1981. Večina teh naložb je zaključenih, gradbena dela so končana, naložbe so finančno pokrite, vendar niso zaključene v Službi družbenega knjigovodstva, ker manjkajo uporabna dovoljenja.
Koliko so dokončane naložbe 1. Izgradnja javnega zaklonišča 1981 9.999 din v izgradnji po programu
Dodatno zagotovljeno 2.480 din
2. Obvozna cesta Kamnik 1979 110.958 din Investicija zaključena, zaprošeno za upor. dovolj.
Izvajalcem dolgujemo 4.300 din SCT in 1.360 din Zarji
3. Cesta v stanovanjski soseski BS-2 1980 4.512 din Dela končana bo izvajalcu bo treba zagotoviti za naročena dodatna dela 1.380 din
4. Rekonstrukcija ceste Podjelša-Brezje 1981 2.190 din Investicija končana v celoti
5. Rekonstrukcija ceste Podboršt-Dobrova 1980 1.237 din Dela končana v celoti
6. Izgradnja mostu v Bistričici 1980 1.469 din Dela končana v celoti
7. Izgradnja avtobusnih postajališč in hodnika v Šmarci 1980 856 din Zaključena invest. zaproš. za teh. pregled. Nerazščiščeno vprašanje podražitev
8. Kanalizacija v stan. soseski BS-2 1980 7.182, din Zaključena invest. teh. pregled izvršen, zaprošeno za upor. dov.
9. Izgradnja kanalizacije Zg. Perovo 1980 1.803 din Invest. zaključena, teh. pregled izvršen, upor. dovoljenje sledi, ko bo narejen izvršilni načrt.
10. Kanalizacija in vodovod Podgorje-Šmarca 1979 44.046 din Za vodovod: izvršen teh. pregled in izdano upor, dov. za kanalizac. teh. pregled ni uspel, ker ni bil izveden izvršilni načrt
Ostaja odprto še vprašanje odškodnin
Izgradnja kanalizacije v Podgorju 1980 749 din Dela končana, zaprošeno za teh. pregl. in upor. dovoljenje
12. Komunalna ureditev 14 parcel 1979 2.506 din Investicija zaključena, izvršen teh. pregl razen elektrike, za kar je treba zagotoviti še 366, din.
13. Komunalna ureditev 34 parcel v Komendi II. 1979 6.732 din Zaključena vsa dela, razen elektrike (sred. so zagotovljena, razen podražitev 610 din)
14. RW in kanal 1981 2.520 din Finančno pokritje v celoti pridobljeno gradbeno dovoljenje
Predvidoma naj bi bilo okrog 20. tega meseca izdano uporabno dovoljenje za obvoznico, vendar brez semaforja na Šmarci, ki je bil naročen kasneje na zahtevo KS Šmarca. Tako bo uporabno dovoljenje za semafor izdano nekoliko kasneje.
Delegati so potrdili poročilo o poteku investicij.
3*OBRAVNAVASPREJETIH UKREPOV, KI JIH JE PREDLAGAL IZVRŠNI ODBOR, V ZVEZI Z USTANOVITVIJO OZIROMA ODLOČITVIJO NEKATERIH INVESTICIJ IZ SREDNJEROČNEGA PLANA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI
Čeprav je samoupravna komunalna skupnost v svojih smernicah in temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981-1985 že upoštevala prednostne naloge in je tako plan 1981 že delno vseboval stabilizacijski program pri naložbah, je bilo pričakovati še ostrejše ukrepe. Težave, ki so se pojavile letos, so oklestile redne vire za financiranje in zmanjšale tudi bančna posojila. Zato so morale strokovne službe SKG in odbor za plan in sredstva SKS, pripraviti ob polletnem obračunu ukrepe oziroma predloge za rebalans plana 1981 in dopolnitve temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981-1985. Tako se pri:
a) opremljanju stanovanjske soseske BS-3 Novi trg, kjer so bila za letošnje leto planirana sredstva v višini 55,000.000,00 din le-ta skrčijo na 25,000.000,00 din, kar bo zadostovalo samo za izdelavo infrastrukturam objektov in del odkupa zemljišča za te oddelke (planirana sta bila: odkup zemljišč in sekundarna komunalna ureditev). Vse ostalo se prenese v naslednja leta srednjeročnega obdobja;
b) skrči se planirana izgradnja razbremenilnikov na glavnem ko-iektorju, kjer so bili predvideni trije objekti v predračunski vrednosti 11,000.000,00 din. Dva od teh razbremenilnikov se preneseta v naslednje obdobje. Predračunska vrednost se tako zniža od 11,000.000,00 na 9,000.000,00 din;
c) za izgradnjo avtobusne postaje je bilo za leto 1981 predvideno 16,000.000,00 din; investicija se zniža na 4,000.000,00 din; ostalo se prenese v naslednje srednjeročno obdobje;
d) izgradnja II. faze kamniške obvoznice - zanjo so bila letos namenjena sredstva v višini 25,000.000,00 din. Ker je Republiška skupnost za ceste letos sklenila pokriti pobveznosti v višini 25,000.000,00 din še za I. fazo obvoznice, II. faze gradnje ni mogoče začeti letos, ker Republiška skupnost - ki je to investicijo predvidela v tem srednjeročnem obdobju - še ni sprejela dinamike financiranja in leto začetka financiranja. Dokumentacija za to naložbo je pripravljena, nosilec stroškov glavnih projektov je Republiška skupnost za ceste.
SKS je letos že sprejela obveznosti financiranja dodatnih projektov za nekatera dela (razsvetljava obvozne ceste in stroški za pripravo lokacijske dokumentacije). Predlaga se, da planirana sredstva za letos znižajo na znesek 2,500.000,00 din;
e) za predvideno povezovalno cesto med mestom in kamniško obvoznico, ki je bila v srednjeročnem planu predvidena za 1982. leto, ni možnosti, da bi jo zgradili v tem srednjeročnem programu. Predvideni stroški zanjo so bili 28,000.000,00 din; danes lahko to investicijo ocenimo na 45,000.000,00 din. Ob tej točki se je razvila živahna razprava, saj je po mnenju delegatov povezovalna cesta med mestom in obvoznico prednostna, ker se bo staro mestno jedro šele na ta način rešilo gostega prometa.
V razpravi je bilo slišati mnenje, da se naj ob problemu Kamničani združijo, tako KS, delovne organizacije in občine, in ga skupno rešijo. >
Za povezovalno cesto so bile v preteklem obdobju izdelane že tri variante, vendar ni bila nobena sprejeta. Ponovno razpravo je prevzela SZDL, ki naj bi jo do sredine letošnjega leta zaključila, vendar še ni končana oziroma predlog še ni izdelan.
Zbora sta sprejela sklep, da se povezovalna cesta vnese v plan, ob sodelovanju KS in delovnih organizacij. Potrdijo se sprejeti sklepi IO SKS glede zahteve, ki je bila postavljena na sestanku s predsednikom izvršnega sveta dne 10. 7. 1981 v zvezi s planom SKS in predlogom sprememb z gornjo pripombo.
4. PREDLOG REBALANSA PLANA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1981
Zaradi nastalega gospodarskega položaja so strokovne službe pripravile rebalans plana, ki ne odstopa od sprejete politike SKS.
Sprejeti plan za letošnje leto predvideva sredstva v višini 161.574.000 din, po rebalansu naj bi znašala 107.171.000 din. Zaradi tega se bodo pojavile težave pri izvajanju programov v krajevnih skupnostih, ki temeljijo na združevanju sredstev. Zato je bil pripravljen poseben pregled tistih naložb v KS, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in so v taki fazi, da bi jih bilo možno izvajati takoj ali vsaj na začetku 1982 leta. Delegati so sprejeli rebalans piana.
5. ENERGETSKA POVEZAVA (TOPLIFIKACIJA)
Tudi v Kamniku bi morali začeti razmišljati o centralni preskrbi s toplotno energijo, ki naj bi oskrbovala širše mestno območje. Obstoječe energetske možnosti je namreč treba čim bolj racionalno izkoriščati, tako zaradi ekonomskih, kot tudi ekoloških vzrokov. Zato je bila pri SKG naročena študija, ki naj bi raziskala, ali je smotrno zgraditi toplarno za širše mestno področje. Rezultati študije so pokazali, da je takšno reševanje preskrbe s toplotno energijo za Kamnik smotrno in gospodarno, ker bi navedena rešitev dolgoročno reševala preskrbo s toplotno energijo tako gospodarstvo kot tudi negospodarstvo.
Delegati so bili ob tej točki enotnega, ugodnega mnenja in so sprejeli sklep, da se lahko pristopi k izgradnji po fazah; seveda v okviru danih možnosti.-
★ ★ ★
Delegati so na skupščini sprejeli predlog, da pristopijo k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Za podpis tega družbenega dogovora so pooblastili predsednika skupščine Staneta ZABAVNIKA.
★ ★ ★
Namesto umrlega člana Izvršnega odbora SKS in odbora za plan in urbanizem, Jožeta ŽAGARJA, so delegati na predlog SZDL izvolili Božidarja SPRUKA, zaposlenega v Rudniku kaolina.
★ ★ ★
Delegati so sprejeli tudi sklep, da se sprejme družbeni dogovor o zagotavljanju in usmerjanju dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza v občini Kamnik.
Gradnja mostu pri avtomehaničnih delavnicah je predviden srednjeročnem planu v drugi fazi gradnje obvozne ceste. Investitc sta Republiška skupnost za ceste in Skupščina občine Kamnik. Pl sko je gradnja mostu predvidena v 1982. letu.
PREMALO AVTOBUSOV ZA SMER GODIC-MEKIN. -KAMNIK?
Na vprašanje delegacije krajevne skupnosti Kamnik, zakaj ne v več avtobusov v smer Godič -Mekinje -Kamnik, je odgovoril Kom za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik:
Za usklajevanje voznih redov na območju občine Kamnik je vsa leto pred spremembo voznih redov sklican razgovor, krajevne ski nosti pa obveščene, da že pred usklajevanjem pošljejo svoje predle delovnim organizacijam, ki opravljajo prevozne storitve na obmoi občine.
Tak razgovor je bil organiziran tudi pred zadnjo spremem voznih redov v začetku letošnjega leta, na katerem je sodeloval ti predstavnik vaše krajevne skupnosti. Verjetno vaša delegacija | reševanju tega vprašanja ni sodelovala z organi krajevne samo prave.
Tako usklajevanje za vse smeri avtobusnih povezav na območ občine bo organizirano tudi ob koncu tega leta.
Če želite to vprašanje rešiti pred ponovnim usklajevanjem, se n krajevna skupnost dogovarja neposredno z delovno organizacijo, opravlja prevozne storitve na navedenem območju.
Skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bo
v sredo, 28. oktobra 1981, ob 16. uri,
v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, II. nadstropje. DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisij zborov za verifikacijo pooblastil in poročilo komisij
2. Odobritev zapisnika skupnega zasedanja (34. seje) zbora združenega dela in (33. seje) zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik z dne 29. septembra 1981
3. Predlog sprememb in dopolnitev ustanovitvenega akta Zgodovinskega arhiva Ljubljana
4. Predlog odloka o radiofotografiranju prebivalcev občine Kamnik
5. Predlog odloka o zazidalnem načrtu zazidalnega otoka SM-2 Stranje (Graditelj)
6. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠS-1, ŠS-2, ŠS-3, ŠP-1 in ŠP-2 Šmarca
7. Informacija o stanju objektov, zgrajenih brez dovoljenja na območju občine Kamnik
8. Predlog programa dela Skupščine občine Kamnik za obdobje september-december 1981
9. Delegatska vprašanja.
Delegatska vprašanja
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA, KI SO BILA POSTAVLJENA NA SKUPNEM ZASEDANJU ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 29. SEPTEMBRA 1981
KDO BO POPRAVIL CANKARJEVO CESTO?
Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik je želela izvedeti, kdo bo popravil Cankarjevo cesto do Godiča, po kateri zaradi popravila mostu preko Kamniške Bistrice, poteka obvoz. Omenjena cesta ni bila grajena za takšne osne pritiske.
Odgovor posreduje Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik:
Cesta Cankarjeva-Godič sedaj služi kot obvoznica, ker popravljajo »Železni most« na sotočju K. nniške Bistrice in Nevljice, Investitor je Republiška skupnost za ceste, ki je tudi odgovorna za popravilo ceste, oziroma za konkretne poškodbe, ki bodo ugotovljene.
ZAKAJ NI VZPOREDNO Z GRADNJO MOSTU PREKO KAMNIŠKE BISTRICE NA DUPLICI POTEKALA TUDI GRADNJA MOSTU PRI AVTOMEHANIČNIH DELAVNICAH V KAMNIKU? Tako bi se lahko izognili težavam, ki nastanejo pri obvozu, ko je most preko Kamniške Bistrice na Maistrovi ulici zaprt.
Delegaciji Krajevne skupnosti Kamnik je odgovor pripravil Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik:
■
Volitve in imenovanja
Po sklepu sveta šole z dne 15. oktobra 1981 je bila za ravnateljico Osnovne šole Komenda-Moste imenovana tovarišica Vanda REBOLJ.
o
Objavljeno v Uradnem listu:
Ur. list SRS, št. 29/81 (14. 10. 81) Odlok o spremembi in dopolnitvi noveliranega urbanističnega načrta za območje Kamnika
Ur. list SRS, št. 26/81 (11. 9. 81) Družbeni dogovor o zagotavljanju in usmerjanju dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza v občini Kamnik
Ur. list SRS, št. 23/81 (1. 8. 81) Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok SP-1 v Stahovici
Ur. list SRS, št. 22/81 (28. 7. 81) Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, Občinski skupnosti za cene občine Kamnik v potrditev
Ur. list SRS, št. 21/81 (13. 7. 81) Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1980
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981
Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto 1980
Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta Vrhpolje-Nevlje
Odlok o obratovalnem času v OZD s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Kamnik
Odlok o ukrepih v živinoreji na območju občine Kamnik
Ur. list SRS, št. 19/81 (26. 6. 81) Družbeni dogovor o Skupnosti za cene občine Kamnik
Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Kamnik v potrditev
Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Kamnik v potrditev
Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Kamnik zaradi spremljanja Pravilnik o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve noveliranega urbanističnega načrta za območje Kamnika
~^el srca je ostal v Brkinih
.....................
Komisija za kulturo je pripra-a predstavitveni večer MDB Jena ' Emil Orožen. Vsi brigadirji .titorjio nastopali in seznanili briga-. Plarrje o mestu Kamniku in o dr.
nilu Orožnu. Zapeli smo pesmi INJJ?se'° v Kamnik, Hej brigade, V ninem gozdu ob tabornem og-■e voju. Naprej zastave slave. Skeči o ^omitijasu, rdeči kapici, kavbojih, so tkazali, da Johnson, Mare, San-vsal(l>kan in Frenky hitro zaigrajo skup»i smešnega.
:dlog Ob dveh tabornih ognjih je na-močjl najstarejša brigadirka (56 let) lbinca Hočevar-Mali iz MDB
>ngel Besednjak iz Maribora, il tua t'v'st'ca m herojka, deklamira-ja pr! Pesmi, ki so nastale med vojno mouJ pripovedovala o narodnoosvo-
odilni borbi in o umrlih revolucionarjih in političnih delavcih
Vlešu Beblerju in Stevanu Do-
Onjskem.
e "jj! V  literarnem večeru so se '°' tadstavili pesniki - brigadirji. hak večer je bila ob 20.00 uri iakšna prireditev. Kviz tekmo-"~N'anje med vojaki iz Kozine in in   'rigadirji se je bolje končal za ojake, ki so zmagali. Za pred-
stave, ki smo jih pripravili v brigadi je bilo značilno, da niso bile dobre, pripravljene so bile vedno zadnjo minuto in zato dolgočasne.
»ČIRIBU ČIRIBA«
Interesko je poskrbel za gledališki večer z Daretom Ulago, ki je pristno zaigral realistično mo-nodramo delavca, ki študira ob delu. Amatersko gledališče iz Ruj iz Sežane nam je zaigralo dve enodejanki o gumbu in o kirurgih, ki sta izzvali veliko smeha med brigadirji.
Najbolj smo se odzvali predstavi iluzionista Maria Pogačnika, ki je bral misli brigadirjev; čaral z rutkami, ki izginjajo v njegovi roki in spremenijo barvo. Na oder je povabil tudi brigadirja, naj razveže vozle, kot jih je on in trikrat pokazal način, a brigadir jih je vedno le zavozlal. »Pozabil si reči čarobne besedo: Čiribu - čiriba!« mu je smeje na koncu dejal čarnovik, ko je odšel z odra. Ogledali smo si tudi dva barvna filma. Obljubljen nam je bil nastop Mateje Koležnik, ki ga
na našo žalost ni bilo. Namesto tega smo imeli disko večer. Imeli smo štiri plese.
IDEJNO-POLITIČNO DELO
Idejno-politično delo je obsegalo tri predavanja Mladinske politične šole Edvarda Kardelja s temami: Pot do samoupravljanja, Povojni razvoj Jugoslavije, Aktualne naloge socialistične mladine. Udeležba na predavanjih ni bila velika, vendar so se prisotni vključili v razpravo, zlasti pri predavanju Aktualne naloge socialistične mladine. Vse se je začelo pri bistvenem vprašanju: kaj moremo mladincu, če ne dela? Kako pritegniti mladinca, da bi delal v mladinski organizaciji in reševal naloge, ki bi si jih zastavil?
Albinca Hočevar-Mali je imela predavanje o vstaji na Dolenjskem in kurirjih v NOB. Naši brigadirji so prejeli brošure: NOB na kamniškem območju in brošuro o Kamniku. Idejno-politično delo ni obsegalo samo predavanj, ampak tudi idejno-poli-tične članke v biltenih, objavo
izrezkov iz dnevnega časopisa na oglasni deski o notranji in zunanji politiki, izdelava stenčasov, ki so bili povečini neduhoviti, narejeni zato, ker so morali biti, ne zaradi zanimanja in zavzetosti brigadirjev za to tematiko.
ŠPORT
Najbolj priljubljen šport v brigadi je bil namizni tenis, pa tudi rokomet. Ibrahim je organiziral karate tečaj, ki ga je obiskovalo 12 brigadirjev. V nedeljo je bilo na srečanju v Istri organizirano športno srečanje v nogometu, rokometu, košarki in odbojki za brigadirje in rokomet ter odbojka za brigadirke. Važno je bilo sodelovati, ne zmagati. Šli smo igrat tudi rokomet v Jelšane z domačini, kjer smo zmagali. Organizirana so bila športna srečanja z vojaki iz Kozine in igre brez meja. Znano je bilo, da so se brigadirji radi razgibavali ob žogi popoldan, jutranje telovadbe ni maral nihče.
(Nadaljevanje prihodnjič)
MOJCA KOSIRNIK
Izlet po Dolenjski
SMRTI
V soboto, 10. oktobra, smo se člani kulturno-umetniške-ga društva iz Most podali na jzlet po Dolenjski. V mrzlem in oblačnem jesenskem jutru smo se zbrali pred osnovno šolo, kjer nas je že čakal avtobus. Z majčkeno zamudo so pritekli še nekateri zaspanci in nekaj minut po sedmi uri smo se že odpeljali.
Ogledati smo si hoteli Muljavo, vasico, kamor želi po-romati vsak Slovenec. Naj je kdaj hodil v šolo ali nikoli, vsakdo pozna Krjavlja, Mar-tinka Spaka, Jurija Kozjaka. Kako bi jih ne, saj so Jurčičeve povesti dela, ki že stoletje in več krajšajo dolge zimske večere v slovenskih domovih. »Kako je torej živel ta Levstikov učenec, ki je izpolnil večino učiteljevih nasvetov?« smo bili radovedni.
Po nekaj sto metrih ozke vaške poti smo zagledali nizko, staro hišico z značilnimi križi na okencih. Povzpeli smo se po kamnitih stopnicah skozi nizka vrata, kjer so se morali tisti na »bolj visokih položajih« malce »ponižati«. V tesno vežo je komaj padalo dovolj svetlobe, da smo si ogledali stare modele za potico, lonce, prepredene s kovinsko mrežo, počrnele skodelice, zarjavele burkle...
Vstopili smo v nizko »hišo«, kjer se je družina največ
zadrževala. Ob vratih stoji krušna peč, nasproti je »bog-kov kot« z mizo, v drugem kotu stoji postelja Jurčičevih staršev in idilična zibka. Malo smo se zaustavili ob peči, pa smo si na njej že lahko predstavljali sivolasega dedka in malega Jožka, kako z odprtimi očmi in usti posluša živo starčevo pripoved. Da, da, na tej peči se je oblikoval Jurčičev jezik, ki je ostal preprostim ljudem vedno blizu. Iz »hiše« smo lahko pokukali še v ozko sobico, kjer je počivala otročad. Ogledali smo si tudi njegove rokopise, pa najstarejše izdaje njegovih »ljudskih« zgodb, prevode v tuje jezike... Ob hiši stoji lepo urejeno gospodarsko poslopje, malo više pod gozdom pa smo se številni radovedneži gnetli še v Krjavljevi koči. Prav razkošno res ni mogel živeti ta vaški posebnež, streho pa je le imel, stre-•ho zase in za svojo kozo. Nikomur ni bilo težko stopiti tudi v Obrščakovo gostilno, kjer je Krjavelj pravil vašča-nom, kako je hudiča presekal, pa kako je štatljivemu konju navano odpravil in kozi pregrešno kri puščal. Prijetno je bilo povrniti se v stare čase, ki jih nihče več ne pomni, nam jih je pa ohranil šegavi Jurčič.
Pokukati smo hoteli še v kulturno-zgodovinsko zakladnico Novega mesta. Ogledali smo si muzej, v katerem je še nekaj sledi o Rimljanih, o njihovem denarju in nakitu, o
grobovih in kuhinjski posodi, v ostalih prostorih pa se bohoti že bolj razkošno pohištvo izpred nekaj stoletij. V novi, moderni stavbi smo se seznanili z NOB na Dolenjskem. Drag je bil davek, ki ga je zahteval sovražnik, tudi na Dolenjskem so padale nedolžne žrtve. Za nas...
Zanimala nas je še Lamu-tova galerija, v kateri smo spoznali mnoge znane Slovence, ne da bi bilo treba prebrati še njih imena. V kapiteljski cerkvi nas je pritegnila oltarna slika sv. Miklavža iz delavnice slavnega italijanskega beneškega umetnika Tintoretta. Po kosilu v bližnji vasi je moral avtobus premagati še nekaj višinskih metrov, da smo si lahko odpočili pri Gospodični na Gorjancih. Tu smo se greli ob pečenem kostanju, ki ga je še ostalo, pa ob plesu in »rihtarju«.
Domov smo prispeli že v trdi noči, zadovoljni, ker smo malo razširili svojo »kulturo« in se obenem tudi pozabavali.
IRENA URBANEC
Marija Lukanec, družinska upokojenka iz Kamnika, Mengeška pot 4, stara 80 let; Frančiška Starovasnik, druž. upokojenka iz Godiča št. 11, stara 71 let; Elizabeta Magerle, družinska upokojenka iz Kamnika, Kettejeva 9, stara 68 let; Marija Dimnik, druž. upokojenka, iz Duplice, Jakopičeva 27, stara 63 let; Primož Dolinšek, osebni upokojenec iz Krivčevega 3, star 77 let; Frančišek Podgoršek, km. upokojenec iz Sel- pri Vodicah 28, star 81 let; Vincenc Štrajhar, mizar, prebivajoč v Hruševki št. 6, star 33 let; Frančiška Lipov-šek, upokojenka, prebivajoča v Malem Rakitovcu Št. 2, stara 76 let.
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
OBČANI
Pridite, razvedrite se in krepite svoje telo:
Odbor za množičnost pri ZTKO občine Kamnik vas vabi na organizirano rekreativno vadbo pod vodstvom vodnikov v telovadnici pri Zdravstvenem domu.
Razpored: ženska rekreacija četrtek od 19.00 do 20.30 ure
moška rekreacija sreda od 20.30 do 22.00 ure
družinska rekreacija petek od 17.30 do 19. ure
Prispevek za vadbo je 50.00 din mesečno.
Prijave zbira strokovna služba ZTKO občine Kamnik, Kajuhova 12, Kamnik v poslovnih prostorih ali po telefonu 831-564.
ZTKO občine Kamnik
POROKE
Jože Škarja, strojni tehnik iz Ljubljane in Milena Gasparini-Habe, vzgojiteljica iz Ljubljane, Jožef Mošnik, kv. zidar iz Špitaliča in Marija Vran-kar, brizgalka lakov iz Laz v Tuhinju; Janko Glavač, dipl. veterinar iz Kamnika in Olgica Suha-dolc, komercialni tehnik iz Kamnika; Anton Vrankar, mizar iz Sidola in Stanislava Žavbi, tkalka iz Lipe pri Domžalah; Aleksander Huič, prodajalec iz Mekinj in Tatjana Hančič, prodajalka iz Vrhpolja pri Kamniku.
Dan
Mesto cepljenja
Ura cepljenja
Torek
3. 11. 1981
Sreda
4. 11. 1981
Motnik (Flegar) Špitalič (trgovina) Zg. Tuhinj (Kavsar) Laze (pošta) Šmartno (Hvale) Srednja vas (Ustank) Nevlje (Novak) Komenda (Kramar) Moste (Resnik) Križ (Čuber)
8. uri 8.30. uri
9. uri 9.30. uri
10. uri 10.30. uri 11.30. uri
8. uri
9. uri
10. uri
	Podgorje (Rozman)	10.30. uri
	Šmarca (Jeran)	11. uri
	Volčji potok	
Četrtek	(Arboretum)	11.30. uri
		
5. 11. 1981	Sp. Stranje (Perne)	8. uri
	Kregarjevo (Prodnik)	8. 30. uri
	Krivčevo (Jurček)	9. uri
	Godič (Hribar)	9.30. uri
	Tunjice (Jamove)	10.15. uri
Petek	Kamnik (sejmišče)	10.-ll.ure
6. 11. 1981		15.-16. ure
nmpnns k B-g-5-y5-)nro*yinpronrrrv^
Obvestilo o obveznem cepljenju proti steklini
Vse lastnike psov poleženih do avgusta 1981 in psov, ki v letošnjem letu še niso bili cepljeni, obveščamo, da bomo ponovno cepili na zbirnih mestih po naslednjem razporedu: Razpored cepljenja
Vse lastnike med letom poginulih ali pobitih psov pa ponovno opozarjamo, da jih odjavijo na mestih cepljenja ali v pisarni Veterinarskega zavoda Kamnik - Domžale, Kamnik Titov trg 9 (tel. 832-207). V nasprotnem primeru bo proti njim uveden kazenski postopek, kot da njihovi psi niso bili cepljeni.
Cena cepljenja je 250,00 din.
Veterinarski inšpektor Janez Poje, dipl. vet.
/O
Svet poslovne enote LB Gospodarske banke Ljubljana - PE Kamnik
razpisuje
prosta dela in naloge:
obdelava in izvrševanje devizno režimskih dokumentov - en delavec
Pogoji za sprejem:
- končana srednja šola ekonomske ali splošne smeri
- dve leti delovnih izkušenj
Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Komisija za medsebojna delovna razmerja OŠ Komenda-Moste
razpisuje
prosta dela in naloge računovodje
Pogoji:
- srednja ekonomska izobrazba
- najmanj 5 let delovnih izkušenj
V prihodnosti možnost pridobitve stanovanja.
Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Osnovna šola Komenda--Moste Moste 40 p. Komenda 61218
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedka, brata, strica in zeta
JOŽETA ŽAGARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pisno ali ustno izrazili sožalje in njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Zahvaljujemo se Rudniku kaolina in kalcita Kamnik za poklonjeno cvetje in poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala njegovim sodelavcem, pevskemu društvu »Svoboda« Črna, predstavniku ZB občine Kamnik, delavcem Kartonažne tovarne Ljubljana in Kemijske industrije Kamnik, Samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik in Planinskemu društvu Kamnik za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
^m^£™nJ^vjjrv£usUiH)81^^^^^^^^^^^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE ROMŠAK
iz Podstudenca Črna pri Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in pokojnico spremili na zadnji poti ter ji poklonili toliko lepega cvetja. Posebna zahvala tudi dr. Kocutarju, duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru Črna in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: Vsi njeni
Podstudenec, Kamnik, Ljubljana, Mengeš ■
oktobra 1981
UtIBSKA KNJIŽNIM
KAMNIK
Od leve proti desni: trener Ocepek, Benda, kladnik, Pibernik, Lipovšek, Steklasa, Feržan, trener Rajh, Kač, Ravnikar, Rostan, Košir, Kolenc, Jutršek
Odsotne: Juvan, Kovačič, Debevc, Veršnik, Tomšič
Uspešen nastop košarkaric
Lokostrelci sporočajo
Po nepolnem letu treniranja so mlade košarkarice KK Kamnika zabeležile viden uspeh.
Pod vodstvom trenerja prof. Rudija Ocepka in pomočnice Mirjane Rajh so se košarkarice uvrstile na 4. mesto tekmovanja Ljubljanske košarkarske zveze. Rezultat je posledica dobrega dela z ekipo, tako v individualnem, kakor tudi v kolektivnem treningu, saj so se pred najmlajšo ekipo tekmovanja (imajo le 15 let v povprečju) uvrstile le ekipe z dolgo tradicijo igranja in mnogo boljšimi pogoji dela, kot so jih imele naše mlade košarkarice.
Omenimo naj le to, da lahko v jesenskem in zimskem času vadijo sku-
Naša kadeta v slovenski reprezentanci
Na slovenskem košarkarskem taboru, bil je julija v Tolminu, sta bila v širši izbor slovenske reprezentance starejših pionirjev, izbrana igralca KK Kamnik, Florjan Cibašek in Srečo Hodalin. Oba igralca igrata za kadetsko ekipo KK Kamnik in bosta v letošnji košarkarski sezoni nastopala tudi v članski ekipi.
Po kasnejših izborih se je v ekipo uvrstil le Florjan Cibašek, ki je zastopal barve reprezentance na turnirju Alpe Adria v Celovcu. Uspeh je še toliko večji, ker je ekipa osvojila prvo mesto in je naš igralec na obeh tekmah igral in si priboril stalno mesto v ekipi.
Obema igralcema za dosežene uspehe čestitamo in jima želimo še boljših uspehov.
Prav gotovo je to spodbuda vsem mladim igralcem, ki želijo trenirati. Prijavijo se lahko vsak torek ob 19.00 uri v telovadnici pri Zdravstvenem domu.
JANEZ VODIČAR
paj enkrat tedensko, po posebnih programih pa vadijo igralke na svoji šoli. (Za primerjavo: Ekipa Slovana trenira 4-krat tedensko in so bile letos 14 dni na skupnih pripravah). Velika želja vseh igralk in obeh trenerjev je redno 3-kratno tedensko treniranje.
S pravim selekcioniranjem in delom po šolah je to ekipa bodočnosti, ki si je v letošnjem letu nabrala nekaj tekmovalnih izkušenj in jih bosta oba trenerja s pridom izkoristila. Primerjava rezultatov jesenskega in spomladanskega dela govori v prid mladi in neizkušeni ekipi. Dekleta so si enotna: čas dela za nas in me ga bomo izkoristile.
Upamo, da bodo rezultati spodbujali Kamničane, da si pridejo ogledat tekme najmlajših košarkaric:
Z gotovostjo trdimo, da imamo zelo dobro generacijo košarkaric in v kolikor jim ne bomo našli prostora v Kamniku, si ga bodo dekleta poiskala drugje; za primer, v KK Mengeš igra 6 igralk iz Kamnika.
1. del tekmovanja
Kamnik : Mengeš 28:63, Jezica II : Kamnik 20:57, Kamnik : Domžale 43:32, Slovan I: Kamnik 99: 35. Kamnik : Ilirija 62:42, Kamnik : Slovan II 57:42, Jezica : Kamnik 58:34; II. del tekmovanja:
Mengeš : Kamnik 72:43, Kamnik : Jezica II 20:0, Domžale : Kamnik 30:53, Kamnik : Slovan I 33:72, Ilirija : Kamnik 21:48, Slovan II : Kamnik 24:32, Kamnik : Jezica I 37:38.
Lestvica: 1. Mengeš, 2. Slovan I., 3. Jezica I., 4. Kamnik.
Najboljše strelke: 1. Pibernik 154,
2. Košir 151,3. Kladnik 76,4. Rostan 65, 5. Ravnikar 56.
Med strelke so se vpisale vse igralke.
Najboljši skok tekmovanja so imele: Ravnikar, Košir, Pibernik, Kovačič.
Največ žog so si pridobile: Ravnikar, Pibernik, Rostan, Košir.
Upamo, da dobri rezultati ne bodo uspavali igralk in da bodo spodbuda še boljšemu delu sodelavcev v klubu.
JANEZ VODIČAR
Na Jezerskem je bila nedavno zadnja preizkušnja lokostrelcev na odprtih terenih. Tokrat so se lokostrelci pomerili v Flight and Clout disciplini, to je streljanju v daljavo in streljanju v oblake: To je izraz, ki izhaja še iz indijanskih časov. Strelja se na 165 m v tarčo s premerom 16 m. Sredino tarče označuje 1 m visok količek z rdečo zastavico, katerega tekmovalci ciljajo. To sicer zanimivo streljanje je pri nas še nerazvito, kar se kaže pri rezultatih, ki so v primerjavi z rezultati drugih držav precej slabši. Na primer: svetovni rekord v streljanju v daljavo s specialnim lokom je 1700 m, naš, ki ga ima Kranjčan Podržaj, pa je le 413,5 m. Kamničani smo se torej glede na jugoslovanske razmere tudi tokrat, dobro izkazali in hkrati dokazali, da smo kos tej disciplini. Tekmovanje se je štelo za državno prvenstvo in mi smo ga zapustili zelo zadovoljni.
V Flight disciplini, to je v streljanju v daljavo, je med pionirji zasedel odlično 2. mesto Jure Bratuž s 95 m. Pri mladincih je slavil Mile Desnica s 224 m, Drago Desnica pa je bil s 195 m peti. Marjana Drobnič je zasedla 1. mesto z 201 m, Janez Krašovec pa s 186 m zelo dobro 3. mesto pri članih in Boris Bratuž s 241 m 6. mesto.
V Clout disciplini je pri pionirjih slavil Boris Bratuž s 56 krogi. Pri mladincih ja Mile Desnica zasedel 3. mesto s 115 krogi, Drago Desnica pa 4. mesto s 105 krogi. Marjana Drobnič je bila med članicami prva s 139 krogi. Dobro sta se odrezala tudi Janez Krašovec in Boris Bratuž.
Tekmovanje je bilo v lepem sončnem vremenu, tekmovalce je motil le občasni veter.
D. M.
Področno prvenstvo v namiznem tenisu
Ob koncu teniške sezone
Vedno manj je tistih, ki še vztrajajo na teniških igriščih, saj so igrišča pod Starim gradom v senci in je premalo svetlobe za dobro igro. Tekmovalci se bodo kmalu preselili v telovadnice in upamo lahko le, da bodo imeli dovolj možnosti za dober zimski t.ening. Se nekaj rezultatov s tekmovanj v oktobru:
Žensko klubsko prvenstvo
Nastopile so le štiri članice, kar kaže na to, da je ženski tenis v Kamniku zapostavljen. Članice imajo premalo priložnosti za igranje, saj je pri nas »moški tenis« bolj upoštevan in cenjen. Škoda, da ni nikogar, ki bi tudi članice pritegnil k delu v klubu in jih s tem navdušil za igro. Na prvenstvu je zmagala Maja Bogataj, drugo mesto je zasedla Nives Šimenc, tretja je bila Mara Dolinšek in četrta Adi Antonin. Pionirsko klubsko prvenstvo
Četrfinale. Šlegl A.: Ramšak S. 6:0, 6:0, Pire A.: Slabajna J. 0:6, 1:6, Lah J.: Poljansek J. 6:1, 6:2, Gruden A.: Obreza E. 6:1, 6:0.
Polfinale: Šlegl A.: Slabajna J. 6:1, 6:0, Gruden : Lah 5:6, 6:2, 6:2
Finale: Šlegl A.: Gruden A. 6:3, 6:3
Klubsko prvenstvo moških parov Polfinale: Vengust R; Jeras, T.: Urh B, Urh M. 6:0, 6:0, Lavrič, Ramšak, : Prešeren, Resnik - w.o.
Finale: Vengust, Jeras : Resnik, Prešeren 1:6, 6:3, 6:3
Teniško sezono bodo člani zakljl li na družbanem srečanju pri Sta Radomljah, 20. novembra ob sed zvečor. Teniška igrišča bodo spet i vela spomladi.
I
Športno društvo »Invalid« Ljubljana je organiziralo področno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide. Na žalost je bila udeležba skromna, ker je nagajalo vreme. Tekmovalci so bili razdeljeni v skupine glede na kategorijo invalidnostLTekmovanje je potekalo v lepem športnem vzdušju, tako da slabo vreme ni nobenega motilo. Po končanem tekmovanju je bilo skupno kosilo, pred katerim je imel govor predsednik ŠD Invalid Milan Mirtič. Pohvalil je ekipo ZUIM Kamnik, ki je pripeljala najštevilčnejšo, pa tudi najmlajšo ekipo. Poudaril je, da je v kamniški ekipi veliko mladih talentiranih igralcev, ki se lahko razvijejo v odlične športnike. Vodja tekmovanja Brane Pagon je podelil diplome najboljšim.
Rezultati:
Skupina A:
Horozovič : Bamfi 0:2, Horozovič : Dervarič 2:0, Horozovič : Jakovljevič 2:0, Bamfi : Dervarič 2:0, Bamfi : Jakovljevič 2:0, Dervorič : Jakovljevič 2:1.
Vrstni red skupine A:
1. mesto Bamfi 6 točk (ZUIM). 2. mesto Hoiozovič 4 točke (ZUIM), 3. mesto Dervarič 2 točke (ZUIM), 4. mesto Jakovljevič Itočka (ZUIM)
Skupina B:
Furlan : Bevc 2:0, Furlan : Kocmut 1:2, Furlan : Kobal 2:0, Bevc : Kocmut 2:1, Bevc : Kobal 2:0, Kocmut : Kobal 2:1.
Jesenski kros
ZTKO občine Kamnik - odbor za množičnost - je pripravil jesenski kros. Tekmovanje je izvedel Smučarski klub Kamnik. Nastopilo je 800 tekmovalcev vseh kategorij, udeležili se ga niso le člani, članice in veterani, kar kaže na nezanima-nje občanov za tek v naravi. Prav gotovo bo potrebno ob tem razmisliti o večji angažiranosti odbora za množičnost pri organizaciji rekreacije za občane Kamnika. Seveda ne samo v zimskem času, temveč tudi poleti.
Mlajši mladinci - rojeni 1964, 1965,1966:
1. Lojze Pavlinič, 2. Matic Rom-šak, 3. Janez Bregar, 4. Andrej Rite 1 5. Rok J are.
Mlajše mladinke - rojene 1965, 1966:
1. Dina Pramenko, 2. Marina Nemec, 3. Milena Markuš, 4. Tina Kemperle, 5. Milena Habjan. Stare)« mladinci - rojeni 1962, 1963:
1. Jani Škorjanc, 2. Tomaž Uršič, 3. Janko Cevka, 4. Aleš Doplihar, 5. Miran Antonin Starejše mladinke - rojene 1963, 1964:
1. Meta Radež, 2. Kadila Alagič, 3. Tatjana Burgar, 4. Barbara Mot-nikar, 5. Mira Hribar. Cicibani WZ:
1. Joško Javomik, 2. Primož Ber-lec, 3. Tomi Ramšak, 4. Damjan Dolinšek, 5. Sandi Belec. CIcflMBke VVZ:
1. Dida Weit, 2. Mojca Meie, 3.
Manca Mihelčič, 4. Katja Vegel, 5.
Maja Žugič.
Pionirji 1. razreda OŠ:
1. Matej Griljc FA MEKINJE, 2. Tomaž Komotar TB, 3. Mitja Ka-stelič TB, 4. Tomaž Šlebir TB, 5. Miha Lindič TB. Pionirke 1. razreda OŠ:
1. Nataša Lavrič TB, 2. Nina Ro-de TB, 3. Polona Dolinšek TB, 4. Karla Koman TB. Pionirji 2. razreda OŠ:
1. Roman Pirnar TB, 2. Igor Ce-rar FA, 3. Tomaž Rems TB, 4. Janez Tušek FA, 5. Metod Palčič.
Pionirke 2. razreda OŠ:
1. Aleksandra Spari TB, 2. Darja Bukovec FA, 3. Barbara Mlekuš FA, 4. Nadja Istenič FA, 5. Romana Hlade FA. Pionirji 3. razreda OŠ: 1. Damjan Resanovič FA, 2. Srečko Kotnik FA, 3. Mirsad Veladžič FA, 4. Miha Stopajnik F A, 5. Dejan • Djurin FA.
Pionirke 3. razreda OŠ:
1. Barbara Kemperle FA, 2. Zlata Šišak FA, 3. Klavdija Vesel TB, 4. Vera Piketa FA, 5. Alenka Pre-zelj TB.
Pionirji 4. razreda Oš:
1. Igor Barešič TB, 2. Boštjan Kočar TB, 3. Tomaž Zupančič FA, 4. Miloš Omerzu F A, 5. Ivan Sakač FA.
Pionirke - razreda OŠ:
1. Lid v Kolenc TB, 2. Barbara Andrijajtii." TB, 3. Nataša Palma FA, 4. Nataša Hribar TB, 5. Vanja Rutar FA.
Pionirji 5. razreda OŠ:
1. Andrej Močnik STR, 2. Iztok Pramenko FA, 3. Darko ŠČulja FA, 4. Janez Pirš TB, 5. Gorazd Aleksič FA.
Pionirke 5. razreda OŠ:
1. Tanja Horvat TB, 2. Mihela Vokar TB, 3. Anica Rebar TB, 4.Simona Franc TB, 5. Ksenija Lu-kan FA.
Pionirji 6. razreda OŠ:
1. Njegoš Milovič FA, 2. Marjan Cvijanovič FA, 3. Marko Pestotnik FA, 4. Janez Hribar TB, 5. Matjaž Burkeljca FA. Pionirke 6. razreda OŠ:
1. Mojca Novak FA, 2. Mira Močnik STR, 3. Marija Gradišek STR, 4. Lidija Medmeš Fa, 5. Irena Markuš FA. Pionirji 7. razreda OŠ:
1. Andrej Pavič FA. 2. Igor Alp-ner STR, 3. Ivan Hočevar FA, 4. Matjaž Krašelj FA, 5. Tone Belavič FA.
Pionirke 7. razreda OŠ:
1. Ksenija Smolnikar FA, 2. Janja Razboršek FA, 3. Maja Poteč TB, 4. Irena Žagar STR, 5. Milka Lesjak TB.
Pionirji 8. razreda OŠ:
1. Sandi Srdar STR, 2. Damjan Čibelj FA, 3. Tone Kemperle STR, 4. Robert Drolc TB, 5. Jože Hriber-nikFA.
Pionirke 8. razreda OŠ:
1. Vida Volkar TB, 2. Andreja Osolnik FA, 3. Karmen Smrečnik TB, 4. Brigita Jagodic STR, 5. Irena Trobevšek FA.
JANEZ VODIČAR
Vrstni red skupine B:
1. mesto Kocmut 6 točk (ZUIM), 2. mesto Furlan 5 točk (ŠDI Kranj), 3. mesto Bevc 3 točke (ŠDI Kranj), 4. mesto Kobal 1 točka (ZUIM).
Skupina C:
Knuplež : Švigelj 2:1, Knuplež : Šinkovec 0:2, Knuplež : Miklušič 2:1, Švigelj : Šinkovec 0:2, Švigelj : Miklošič 2:1, Šinkovec : Miklošič 2:0.
Vrstni red C skupine:
1. mesto Šinkovec 6 točk (ŠDI Ljubljana), 2. mesto Miklošič 2 točki (ŠDI Kranj), 3. mesto Knuplež 4 točke (ZUIM), 4. mesto Švigelj 3 točke (ZUIM).
SKUPINA D:
Novak : Novšak 2:0, Novak : Vo-dep 2:0, Vodep : Novšek 2:0
Vrstni red skupine D:
1. mesto Novak (ŠDI Kranj), 2. mesto Vodep (ZUIM). 3. mesto Novšak (ŠDI Ljubljana)
Skupina E (dekleta):
Horvat : Trunkelj 2:0, Horvat : Skarič 2:0, Horvat: Džikič 2:0,Trunkelj : Skarič 2:0, Trunkelj : Džikič 2:0, Skarič : Džikič 2:0.
Rezultati skupine E:
1. mesto Horvat 6 točk (ZUIM), 2. mesto Trunkelj 4 točke (ZUIM), 3. mesto Skarič 2 točki (ZUIM), 4. mesto Džikič O točk (ZUIM).
Skupina F (Vozičkarji):
Gotar : Vukadin 2:1, Gotar : Kle-menčič 2:1, Gotar : Franc 2:0, Vukadin : Klemenčič 2:0, Vukadin : Franc 2:0, Franc : Klemenčič 2:1.
Vrstni red skupine F:
1. mesto Gotar (ZUIM), 2. mesto Vukadin (ZUIM), 3. mesto Franc (ZUIM), 4. mesto Klemenčič (ZUIM).
IVICA VUKADIN
Spet smo zmagali
letos smo se kamniški taborniki že četrtič udeležili teka okrog Bohinjskega jezera.
Tek organizira partizanski odred »Dobre volje« iz Ljubljane. Posvečen je 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda in se lepo vključuje v poletne prireditve, ki jih organizira bohinjsko turistično društvo, v koledar prireditev v Sloveniji in v koledar tekaških prireditev pri nas.
Tekmovalna proga je speljana skozi mednarodni »Camp« v Ukancu, mimo hotela Zlatorog, pod Pršivcem, Ukatom in Vogar-jem, mimo Stare Fužine, cerkve Sv. Janeza do ceste in po njej do cilja.
Proga je dolga približno 12 km. Za šibkejše, predvsem za dekleta, je proga dolga 4 km in poteka od tabora ODV do Mladinskega doma in nazaj.
Tekmovalne kategorije so slednje:
1. tabornice
2. taborniki do .10 let
3. taborniki nad?!) let
4. rekreativke do 25 let
5. rekreativke od 25 do 35
6. rekreativke nad 35 let
7. rekreativci do 30 let
8. rekreativci od 30 do 40 I
9. rekreativci 40 do 50 let 9. rekreativci nad 50 let
11. kategorizirane tekriiovalk
12. kategorizirani tekmovalci
Vsak tekmovalec mora plač startnino, za' katero dobi bili teka, kosilo v taboru ODV nagrado - letos smo dobili n jice.
Taborniki OBG Kamnik s •letos četrtič ekipno zmagali in ko osvojili pokal pokrovitelj; Kemične industrije »DONIT« Medvod. h
Vzponi v septembru
Ves september so bile gore dobro obiskane, čeprav so dopusti v glavnem že minili. In ker je jesensko vreme, če le ni preveč muhasto, še bolj prikladno za plezanje, je tudi kvalitetnih vzponov v tem mesecu kar precej. Od skupno 54 vzponov je bilo kar 21 »šestič«.
10 vzponov je V. stopnje
6 vzponov je IV. stopnnje
13 vzponov je III. stopnje
3 vzponi so II. stopnje
in 1 je normalni dostop.
Normalni dostopi veljajo v letni sezoni le za vrhove, ki imajo nad 3500 m, pozimi pa velja to za vse vrhove, na katere se povzpneš po normalni poti. France Malešič, ki se je s skupino mudil v Švici, je tam opravil dostop na Monte Roso, vendar so zaradi slabega vremena prišli do Srebrnega sedla (Silbersattel, 4517 m).
Poleg njega je tujino obiskal še en naš član - Janez Benkovič, ki je s soplezalko iz Obalnega AO (Ines Bo žič), plezal v italijanskih Dolomil" natančneje v skupini Chivetta. preplezala veliko kvalitetnih s
smer Carlesso-Mentl v Tbi grande (ocena: VI-, V, A2
(V+) in Tissijevo smer (VI-) vTorre Venezia. Tissijevo smer v Campanile Brabante (VI, IV+) JV raz v Guglia Rudatis (V-)
V domačih gorah so bile preplezane naslednje težke stene in smeri: Travnik: Aschenbrenner, plezali: Frane Kemperle s soplezalcem, Janez Benkovič in Roman Štrajhar
Zajeda, plezala Franc Holcar in Janko Plevel
Frdamane police: Libereška smer, plezal Frane Kemperle s soplezalcem Vežica: Akademska smer, plezali: Bojan Pollak in Marjan Kregar ter Janez Benkovič
Perčičev steber, plezal Dare Juhant s soplezalcem iz Litije
Rzenik: Centralni steber, plezala Marjan Kregar in Bojan Pollak
Dolgi hrbt: Steber jutranje zarje, plezal Tone Škarja s sinom
Dedec: Centralni steber, plezala Marjan Kregar in Bojan Pollak ter Janez Benkovič s soplezalko iz OAO Kamniška smer, plezala Bo-in Marjan Kregar. ga sta bili v tem mesecu udi dve prvonstveni smeri na isti dan. Milan Gladek,
Tatjana Golob in Mihela Možek 11 Planjavi preplezali novo smer, kia[ imenovali Rdeči vrag, ocena snu III, IV. Marjan Kregar in Bojan F lak pa sta v Zobu Kalške gore pre[ zala Vremensko smer, ki sta jo oce lasV+.
Tudi v oktobru in novembru se! nadaljevalo plezanje po kopnih I nah, če le ne bo prekmalu presen sneg. Tudi nove tečajnike že čak resne ture, ki bodo najbrž kot vsj leto razredčile njihove vrste, ker bodo mnogi odločili za hojo po maif, ranih poteh, saj je alpinistična št* trda vzgoja za življenje v gorah. K decembra pa bodo starejši pripravit nabrali še nekatere pogoje, ki jih lc jo od nastopa pred strogo izpitno misijo, kjer se bodo borili za na alpinista.
IREf
gf) Kamniški obča
KAMNIŠKI OBČAN, glasile občinske konference SZDl Kamnik - Kamniški občar je aprila 1981 ob 20-letnic izhajanja prejel srebrn znak OF - Ureja urednišk odbor - glavna in odgovor na urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi hevc - strokovna sodelavki Vera Mejač - Izhaja dvakra mesečno - Naslov uredniš tva: Kamnik, Tomšičeva 2 telefon 831-311 - tekoči ra čun pri OK SZDL 50140' 678-57039 - Kamniški ob čan - Rokopisov in fotc graflj ne vračamo - Tisk.; CGP Delo v Ljubljani.